to XIV Številka 52 (462) Velenje, 29. decembra 1978 Cena 4 din Vemo kaj hočemo Navada je, da se ob koncu leta vprašamo, kakšna je pot, ki smo jo prehodili, kaj smo naredili koristnega, v čem smo grešili, kaj bi lahko še napravili in kaj bi morali storiti bolje, kot smo. Nimam namena, da bi ob tej priložnosti ocenjeval našo prehojeno pot. Mislim, da je to naloga, ki jo bo sicer treba opraviti, vendar ne ta hip. Potrebno in prav pa je, da ugotovimo, da smo v času izvajanja novega skupščinskega sistema na delegatski osnovi dosegli velike uspehe. Menim, da smo z našim skupnim trudom in delom le prispevali k temu, da se je delovni človek — občan v vrtincu vsakdanjih skrbi, problemov in odgovornosti lažje opredeljeval in z večjo gotovostjo odločal. Kadar je naš nov skupščinski sistem še mlad in delegatski odnosi ponekod in kdaj še nebogljeni, ugotavljamo, da so delegatski odnosi globoko posegli v družbenopolitično dogajanje in vplivali na način mišljenja in ravnanja delovnih ljudi in občanov in postali vsakdanja stavarnost. To med drugim potrjuje tudi poglobljene razprave delovnih ljudi v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih in velika aktivnost delegatov v zborih občinske skupščine pri odločanju o pomembnih vprašanjih. Ob sprejemanju planskih dokumentov za prihodnje leto so delovni ljudje in občani ter delegati občinske skupščine dokazali visoko stopnjo zrelosti, saj so s številnimi stališči in predlogi mnoao prispevali k vsebinski obogatitvi teh pomembnih dmžbenih dokumentov. In tako je prav. Obe resoluciji brez dvoma zanimata vsako samoupravno organizacijo in skunnost ter vsakega delovnega človeka in občana, saj z njima začrtujemo razvoj naše družbe v prihodnjem letu, s tem pa tudi odločamo o pogojih življenja in dela nas vseh skupaj in vsakega posameznika. In še to — resolucij navsezadnje ne bo neposredno izvajal nihče drug kot delovni ljudje in občani, zato je potrebno, da čim-bolje spoznamo naloge, ki izhajajo iz teh dokumentov in se vključimo v njihovo izvajanje. Rezultati, ki smo jih do-seali v našem dosedanjem razvoju pri uresničevanju delegatskih odnosov in na posameznih področjih družbenega dela in življenja, nas obvezujejo k nadaljnjim naporom za dosledno in še hitrejše uresničevanje zastavljenih ciljev in nalog. Vsi mi imamo v tem svoj del obveznosti in odgovornosti in zagotovo jih bomo iznolnili uspešno, ker jasno vemo, kaj hočemo, ker imamo opredeljena izhodišča in smer samoupravnega razvoia naše socialistične skupnosti. Ob koncu mojega razmišljanja ob prehodu iz starega v novo leto želim vsem delovnim ljudem in občanom .JSREČNO NOVO LETO 1979". FRANJO KORUN, predsednik Skupščine občine Velenje itevilna priznanja oh 22. decembru let prireditev ob letošnjem 22. decembru so v Gornji Savinjski dolini zaključili v __soboto na Rečici ob Savinji Zaključna slovesnost je bila foinško bogata, med drugim so na njej podelili tudi števil-priznanja tistim organiza-am in posameznikom, ki so v nulem obdobiu prispevali jvečji delež k utrjevanju ob-nbnih sposobnosti. Zlato plaketo ZRVS Jugosla- vije je prejel Hinko ČOP iz Moziija, dobitniki srebrnih so Jože MAROLT, Tone MODRI-JANČIČ, Marko PURNAT, Anton VRHOVNIK in Rudi ZAGER iz Moziija, Jože DE-BERŠEK iz Gornjega grada, Avgust KRIŽNIK iz Nazarij in Ivan KOSMAČ iz Solčave. Bro- M Hfli dnevu oboroženih sil je predsednik skupščine občine Mozirje, iko Čop sprejel predstavnike gornje savinjskih pionirjev in se z ni zadržal v sproščenem pomenku. Stop za višje cene r četrtek, 21.. decembra je bila v eniu 14. se:ja izvršnega sveta jičine občime. Velenjski občin-izvršni svet je sprejel pobudo snega in repiubliškega izvršnega a, da do spirejema družbenega ovora o oblikovanju cen v Socia-5ni republiki i Sloveniji ne bi do-eval zviševanjja tistih cen, ki so v tomosti obči in e. Zato tudi ni ij« pobude teemeljne organizacije iženega delai Pekarne in slašči-le Mere, da bii zvišali cene poseb-vrstam kruhna in peciva. V raz-'i je bilo pooudarjeno, da mora sti Mera Celjje takoj z akcijo za aievanje azirroma določitev nočen za poseebne vrste kruha in vo na celotnnem območju, Iger lekarne MERIX oziroma vsaj na ikem območjiju. V kolikor pa do ca meseca jannuaija še ne bo spre-lružbeni doggovor o oblikovanju v SR Sloveniiiji, bo velenjski ob-ki izvršni sveet znova obravnaval evek temeljnoe organizacije zdru-•ga dela Fek&ame in slaščičarne i za zvišanje e cen posebnih vrst la in peciva. elegatom vsehh treh zborov skup-e občnine Vtfelenje je izvršni svet sklenil predlagati spremembo zazidalnega načrta Šalek - Gorica III. Istočasno pa je sprejel pobudo, da se znova preuči celotni zazidalni načrt Šalek - Gorica III. V nadaljevanju seje so se člani seznanili z akcijo za razšjitev materialne osnove Centra za informiranje, propagando in založništvo Velenje in prizadevanja za zaeoto-vitev boljših pogojev za delo uredništev Našega časa in Radia Velenje ter sploh delovne organizacije podprli. Sprejeli pa so tudi pobudo naše delovne organizacije, aa se v najkrajšem času poišče najprimernejši način za zagotovitev sistema financiranja tednika Naš čas in Radia Velenje. Na četrtkovi seji je izvršni svet skupščin" občine Velenje obravnaval predlog resolucije o politiki izvajanja družbenega načrta občine Velenje v obdobju 1972 - 1980 v letu 1979 ter ugotovitve, pripombe in predloge, ki so bile izoblikovane med javno razpravo o tem dokumentu v delovnih organizacijah Ša-leSce doline. naste plakete je prejelo še deset rezervnih vojaških starešin, prav toliko pa je bilo še dobitnikov priznani občinske konference ZRVS Mozirje. Pohvale komandanta teritorialne obrambe SR Slovenije so prejeli Jože CELINŠEK, Anton BORŠNAK in Milan PETER-NEL, dobitniki pohval komandanta teritorialne obrambe za-hodnoštajerske pokrajine so mgr. vet. Anton RESNIK, Franc ŠULEK, Jože PEČOVNIK, Silvo ZDOLŠEK ter mladinca prostovoljca Janko KA-KER in Marjana WEISS, komandant občinskega štaba teritorialne obrambe je izrekel pohvale še dvajsetim občanom in med njimi štirim mladincem prostovoljcem. Priznanja republiškega sekretariata za ljudsko obrambo so prejeli Osvald ŠVERC, Dane PUNGARTNIK, občinski od-bor Rdečega križa Mozirje in Radio klub Mozirje. Z Redom vojaških zaslug s srebrnimi meči je bil odlikovan Ivan KOS. Smelo naprej V minulem letu smo v Gornji Savinjski dolini dosegli nekaj resnično pomembnih uspehov. Občani iij delovni ljudje naše občine so se soomladi odločili za podaljšanje samoprisoevka, zelo dober rezultat smo dosegli na skupščinskih volitvah, izredno pa so se izkazali prebivalci krajevnih skupnosti. Izkazali na področju krepitve kraievnt samouprave, pri uveljavljanju sistema ljudske iobrambe in družbene samozaščite, ki je že v pravem pomenu besede pod-ružbljen, velikansko delo pa so opravili tudi na številnih akcijah, če so le bile dobro zastavljene in pripravljene. Ob vstopu v novo leto si lahko le želimo, da bi tako ostalo še vnaprej, težiti pa seveda moramo še za boljšimi uspehi. Na področju gospodarstva smo dosegli nekatere pomembne premike, čeprav z njimi nismo povsem zadovoljni. Poskušali smo nadoknaditi zamujeno na področju uresničevanja srednjeročnega načrta in to bo naša velika naloga tudi v prihodnje. Izgube so manjše kot so bile leto poprej, v vseh organizacijah združenega dela pa so v letu 1978 tehtno sestavljali nove razvojne programe. Se zlasti so se pri tem izkazali v nazarski lesni industriji ob vključitvi v sozd Gorenje. Gospodarstvo se torej odpira navzven in si s tem zagotavlja široke razvojne možnosti. Med osrednjimi nalogami v prihodnjem letu bo nedvomno izdelava prostorskega načrta, ki bo omogočil nadaljnjo urbanizacijo, ta pa mora zagotoviti prostor in-frastrukturnim in industrij- skim objektom. Veliko dela bo terjala priprava srednjeročnega načrta za prihodnje obdobje. Budno bomo seveda spremljali tudi uresničevanje obsežnega programa za katerega smo se odločili na referendumu, zagotoviti bomo morali še boljše delo delegacij, že kar na začetku leta pa bo naša pozornost namenjena volitvam. Nalog je torej obilo in veliko dela in sodelovanja vseh bodo zahtevale. Prepričan sem, da je naše dosedanje delo zagotovilo bodočih uspehov in prepričan sem tudi, da se bodo prebivalci naše občine izkazali še velikokrat Vsem naj zato veljajo iskrene čestitke in najlepše želje HINKO ČOP predsednik skupščine občine Mozirje Dedek Mraz med otroki ponesrečenih rudarjev Kot je že običaj so tudi letos za delavci REK iz Velenja pripravili sprejem pri dedku Mrazu otroke ponesrečenih rudarjev. Zadnjo nedeljo pred novim letom so jih povabili na novoletno srečanje v Delavski klub. Zbrane otroke in njihove mame je v imenu rudarsko elektroenergetskega kombinata pozdravil predsednik konference OOS RLV, Franci Krivec. Omenil je, da otrok ne povabijo le zato, da bi jih obdarili, ampak si želijo od njih samih izvedeti, kaj počenjajo v prostem času, kako jim uspeva delo v šoli in ali so kaj pridni. Po kratkem nagovoru oa ie med zbranimi završalo. Kako* tudi ne, saj je v dvorano prišel dedek Mraz! Otroci so mu radostni zapeli nekaj pesnic, mu pripovedovali o svojih doživetjih, potem pa jih je dedek Mraz obdaroval. Veselja kar ni hotelo PREDSTAVNIKI GORENJA PRI EDVARDU KARDELJU Član predsedstva SFRJ in predsedstva CK ZK J Edvard Kardelj je v petek, 22. decembra v Ljubljani sprejel predstavnike Gorenja iz Velenja, ki smo mu ob 25-letnici obstoja te sestavljene organizacije združenega dela podarili monografijo Gorenja s podpisi vseh 20.000 delavcev SOZD Gorenje, zaposlenih v temeljnih organizacijah po vsej Jugoslaviji. biti konec, saj so bila darila zajetna. Tako dedek Mraz ni pozabil niti smuči, sank, za najmlajše pa je prinesel polno polno igračk. Spet se je oglasila pesem. Vseh petdeset obdarovancev je z njo pozdravilo odhod dedka Mraza in se istočasno zahvalilo delavcem REK. Otroci so dedku Mrazu zaceli nekaj pesmi ,. . ... J ' ^Pttp ImH*^ r -' ' * l ## i j • ^ im SS^-4--' V torek, 26. decembra dopoldne so v navzočnosti predstavnikov občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij Velenja predstavniki občinske konference SZDL Velenje, skupščine občine Velenje, samoupravnih interesnih skuonosti ter Centra za informiranje, propagando in založništvo podpisali pogodbo o neodplačanem združevanju sredstev za razširitev materialne osnove naše delovne organizacije z namenom, da bi tudi na ta način omogočili bolj kvalitetno, hitrejše in sodobnejše splošno obveščanje ter zagotavljanje podatkov, neobhodnih za delo in delovanje delegatskega sistema v občini Velenje. O tem nadvse pomembnem dogodku za našo delovno organizacijo in načrtih Centra za informiranje, propagando in založništvo Velenje bomo obširneje pisali v prvi številki, ki izide v novem 1979. letu. V letu, ki se izteka, smo skupaj z vsemi našimi delovnimi ljudmi in občani uresničili pomembne naloge pri uresničevanju programa nadaljnjega razvoja naše občine in vse naše samoupravne socialistične skupnosti V letu 1979 želimo vsem našim delovnim ljudem in občanom novih delovnih uspehov in osebne sreče! Skupščina občine Velenje Izvršni svet skupščine občine Velenje Občinska konferenca ZK Velenje Občinska konferenca SZDL Velenje , Občinski svet ZSS Velenje Občinska konferenca ZSMS Velenje Občinski odbor ZZB NOV Velenje Občinska konferenca ZRVS Velenje Plan Temeljne banke Velenje za leto 1979 V prihodnjem letu se bodo sredstva Temeljne banke Velenje povečala za okoli 26 odstotkov oziroma za nekaj nad 1 milijardo 12 milijonov dinarjev. Na 4. rednem zboru članic Ljubljanske banke - Temeljne banke Velenje, ki je bil zadnji petek, sta bila v središču pozornosti predloga dogovora o uresničevanju srednjeročnih planov članic temeljnih bank, ki so združene v Ljubljanski banki, združeni banki, za leto 1979 ter o uresničevanju srednjeročnega plana Temeljne banke Velenje za prihodnje leto. Predlagani dokument o uresničevanju srednjeročnih planov članic temeljnih bank, ki so združene v Ljubljanski banki, združeni banki, je bil sprejet v takšnem merilu, kot je bil predložen delegatom. Prav tako brez pripomb je bil sprejet predloženi dogovor o uresničevanju srednjeročnega plana Temeljne banke Velenje za prihodnje leto. Iz tega dokumenta povzemamo nekaj najpomembnejših ugotovitev oziroma nalog. V zadnjem letu dni se je prejšnja podružnica Ljubljanske banke Velenje samoupravno preoblikovala v Temeljno banko Velenje, v katero so se vključile tudi temeljne in druge organizacije združenega dela ter samoupravne skupnosti z območja občine Velenje. Rezultat prizadevanj za boljšo organiziranost in poslovanje pa je nova ekspozitura Temeljna banke Velenje v Pesju. Sicer je mogoče ugotavljati, da je dosegla velenjska Temeljna banka precejšnje uspehe pri zbiranju sredstev, saj je dinamika porasta nad predvidevanji, zapisanimi v srednjeročni program razvoja. Tako banka omogoča hitrejši napredek gospodarstva in družbenih dejavnosti, torei ciljev, ki so si jih zastavile članice. Potrebni pa bodo kljub temu veliki napori, da bi lahko banka zadovoljila vse potrebe po sredstvih. V letošnjem letu se bodo v okviru Temeljne banke Velenje sredstva občanov povečala za 12 % več, kot so načrtovali. Ugodno je tudi gibanje sredstev za stanovanjsko in komunalno izgradnjo, saj bodo, kot kažejo zadnje ocene, za 13,5 % večja, kot so računali. Za predvidevanji pa zaostaja gibanje sredstev gospodarstva. Prav tako ne bo dosežen plan dolgoročnih naložb. Izkoriščeni ne bodo vsi krediti, načrtovani za letošnje leto. Presežen pa bo plan kratkoročnega kreditiranja. V stalnem porastu so krediti prebivalstvu, letos bodo za 14 % večji od predvidevanj, prav tako pa bodo večji tudi krediti za stanovanjsko in komunalno izgradnjo. In še nekaj izhodišč za delo in naloge v letu 1979: pričakovati je mogoče, da se bodo sredstva Temeljne banke Velenje v prihodnjem letu povečala za okrog 26 % oziroma za nekaj nad 1 milijardo 12 milijonov din. Tako računajo na povečanje sredstev delovnih organizacij za 23 %, sredstva prebivalstva naj bi bila večja za 36 %, sredstva za stanovanjsko in komunalno izgradnjo za 22 % itd. Struktura naložb se bistveno ne bo menjala, nekoliko se bodo, kot računajo, povečale le dolgoročne naložbe in naložbe v stanovanjsko in komunalno izgradnjo. Ob še nekaterih drugih nalogah velja omeniti tudi prizadevanja za nadaljnje izboljšanje tehnične opremljenosti delovnih mest in širjenje šalterskih mest. Tako naj bi prihodnje leto razširili prostore agencije Gorenje in uvedli v njej dvoiz-mensko delo, pridobili nove prostore za ekspozituro Temeljne banke Velenje na Ljubnem, odprli ekspozituro na Kidričevi cesti v Veleniu ter začeli z gradnjo prostorov za nove ekspoziture Temeljne.banke Velenje v Nazarjah in Lučah. V razpravi o predlogu dogovora o uresničevanju srednje- ročnega plana v letu 1979 je delegate zlasti zanimalo, koliko denaija bo na voljo za kreditiranje komunalne izgradnje in za katere objekte. Okvirno so sredstva za to določena, niso pa opredeljene investicije, podobno kot na drugih področjih kreditiranja, saj se je treba za prednostni red in obseg dogovoriti, upoštevaje seveda nujnost posameznih del in pripravljenost dokumentacije. Zanimivo je bilo, med točko vprašanja in predlogi delegatov, vprašanje enega od delegatov iz Gornje Savinjske doline, in sicer, kdaj bodo tudi kmelje -kooperantje lahko najemali posojila za nakup trajnih potroš-nih dobrin ter za gradnjo stanovanj. Direktor Temeljne banke Velenje je delegatu pojasnil, da se pripravljajo predlogi za to, najprej pa bo, kot vse kaže, rešeno vprašanje najemanja posojil za nakun trajnih potrošnih dobrin. fM RDEČA DVORANA w Velenje Organizacija za izvedbo sejmov, gospodarskih razstav, športnih in kulturnih prireditev, turistična agencija telefoni: (063) 852-600 (063) 851-195 (063) 850-835 Vsem delovnim ljudem in občanom Velenja želimo prijetno praznovanje in veliko sreče v novem letu 1979! zavod za urbanizem velenje tomsičevaulica št. 16 Vsem poslovnim partnerjem, vsem delovnim ljudem in občanom želimo tudi v letu 1979 novih delovnih zmag! I SOZD REK VELENJE V počastitev 22. decembra - dneva jugoslovanske armade so pisali i učenci oaiovnih šol občine Velenje spise na to temo. Učence, ki so j napisali najboljše spise so povabili v dom SLO, kjer so prejeli kniiž- j ne naerade, ob tej priložnosti pa so podelili obrambnemu krožku i na osnovni šoli Gustav Šilih Velenje tudi posebno priznanje za dobro izveden obrambni dan. Ob tej priložnosti so v domu pripravili tudi razstavo orožja ter slik jugoslovanske ljudske obrambe. Usposobljenost za zgled štab teritorialne obrambe občine Mozirje zagotovo sodi med bolj uspešne — Usposobljenost in pripravljenost sta na mnogo višji ravni — Razveseljivi uspehi mladih — Obilna mera sodelovanja z drugimi dejavniki Delovni programi enot in štabov teritorialne obrambe so enaki in v veliki meri tudi predpisani. Delijo se na vzgojo štabov, poveljstev in enot in veljajo za taktične in združene taktične enote, poleg tega pa v ta sklop sodi tudi usposabljanje rezervnih vojaških starešin posameznih specialnosti. Nosilec vzgoie je občinski štab teritorialne obrambe, ki je pri svojih naporih deležen obilne strokovne pomoči pokrajinskih štabov in za Gornjo Savinjsko dolino je to štab Zahodnoštajerske pokrajine. Na dlani je ugotovitev, da vsi štabi svoje delo opravljajo zelo dobro, celo odlično, na dlani pa je tudi dejstvo, da so navzlic vsemu nekateri se posebej uspešni, pa naj to velja za predpisani program ali delo na drugih področjih. Razlike torej vendarle so in štab teritorialne obrambe občine Mozirje zagotovo sodi med tiste bolj uspešne. V letu 1978 so v mozirski občt ni uspešno opravili predpisano število dni pouka za taktične in združene enote ter mobilizacijsko vajo. Podatek je neizpodbiten in suho-. Ve lil ■ ' bolj pripravljeni in usposobljeni za opravljanje zahtevnih nalog, kot so bili še pred nedavnim. Zlasti razveseljivo je dejstvo, da se vsi pripradniki enot teritorialne obrambe v pravi meri zavedajo, da je pripadnost tem enotam pomemben sestavni del spološnega ljudskega odpora, prav tako in morda še bolj pa je pomembna težnja velike večine obča- nov, da bi se kar najbolj pripravili na obrambo svoje ožje in širše domovine. Vsak po svojih sposobnostih pač paren obenem. Veliko manj suhoparen in vsebinsko bogatejši je celotni obsee dela, ki ga je štab opravil v minulem letu. Dokaze za to lahko . v vsakem trenutku nanizajo mladinci", taborniki, strelci, osnovnošolci, prireditelji športnih tekmovanj in vseh vrst drugih prireditev. Dovolj zgovorne priče so tudi Odličje 22. december v letu 1977, pohvala republiškega štaba Savinjskemu odrediti, pokal za najboljše poveljstvo O odreda v Sloveniji in še bi lahko naštevali v nedogled. Na mestu je torej ugotovitev, da so vojaški obvezniki in starešine v Gornji Savinjski dolini danes mnogo in slednje se lepo odraža v dejavnosti enot civilne in narodne zaščite, družbenopolitičnih organizacij in skunnosti in drugih dejavnikov. Posebej razveseljivo je seveda dejstvo, da na tem področju dosega velike uspehe šolska mladina, zlasti na področju ohranjanja in razvijanja revolucionarnih tradicij narodnoosvobodilne borbe. Oblike so raznovrstne in odveč bi jih bilo naštevati, nedvomno pa imajo obilen delež v celovitem spletu obrambne vzgoje. Vsebinsko jih dopolnjujejo ostale oblike, kot so obrambni dnevi, razstave orožja, sodelovanje z vojaki, ustrezni obiski in podobno. Brez sodelovanja štaba teritorialne obrambe seveda ne gre in v mozirski občini se nad njim ne more nihče pritoževati. Sad takšnega dela se kaže pri mladinkah in mladincih, ki jih vsako leto več vstopa v vrste teritorialnih enot in mozirski štab teritorialne obrambe ni brez vzroka prejel Od-ličja 22. december, čeprav ga ni prejel samo za vključevanje mladih. Na štabu lahko brez omahovanja potrdijo, da so mladinke in mladinci prostovoljci doslej vedno pokazali vzorno vojaško vedenje ter da so veliko pripomogli k uspehom posameznih enot. Starejši se do njih vedejo tovariško in sami mladi so nadvse presenečeni nad enakovred- nim položajem v enotah. Njihova mladost jim omogoča tudi izvajanje posebnih nalog in tudi pri tem se nemalokrat izkažejo. Z doseženimi rezultati so torej lahko zadovoljni, brez dvoma pa na uspehih ne bodo spali. Povsem se namreč zavedajo, da je treba nenehno dvigovati raven in kakovost pouka in plemenititi novimi pedagoško -didaktičnimi prijemi, vzgojo bodo kar se da popestrili, najbolj pa bi bili veseli še več pobud vsakega posameznika posebej. K tem ciljem je usmerjeno njihovo nadaljnje delo, predvsem pa k utrditvi spoznanja vsakega obveznika o pomembnosti splošnega ljudskega odpora, kot neločljive sestavine našega vsakdanjika. Na tem področju stopajo naprej s hitrimi koraki. Dokaz za to so med drugim krajeVne skupnosti. Po začetnih težavah, kadrovske ali drugačne narave, so v vseh skupnostih Gornje Savinjske doline vzorno uredili vse potrebno. Se več. Dosegli so zavidljivo raven usposobljenosti, kar so na najboljši možni način potrdili na mobilizacijskih vajah. Vedno so bili namreč rezultati v krajevnih skupnostih najboljši. Uspehov je torej dovolj, nalog, ki se jih lotevajo fc več. Delavci štaba teritorialne obrambe se tega v celoti zavedajo. Vedo, da brez problemov niso delali in še dolgo ne bodo, enega pa so se odločili razrešiti v najkrajšem času. Prostorskega namreč. Za te namene so že najeli kredit in kaj kmalu bodo pričeti z gradnjo skladišč in prostorov, ki jih za nemoteno delo nujno potrebujejo. V njihove bodoče uspehe vsekakor ne kaže dvomiti. plastika velenje Ob novem letu 1979 čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje, posebej še poslovnim partnerjem, ter jim želimo kar največ sreče in zadovoljstva! Vsem občanom občine Velenje, posebej še poslovnim partnerjem in članom delovnega kolektiva, želimo veliko delovnih uspehov v Novem letu 1979! metalka VAM NUDI IZ konsignacije Viessman - najmodernejši kotli in avtomatike za centralno ogrevanje Atrol — raztezne posode in pripadajoče armature Grundfos - obtoč-* ne črpalke Thyssen - oljni gorilci od 15.000 do 80.000 kcal/h (cena 398 DM in 2.604,15 din), poleg teh vam nudimo tudi plinske gorilce in instalacijski pribor Dobava takoj po yplačilu ■ Qj Vse informacije, nasvete pri izbiri, projektiranju in nakupu, dobite v METALKI LJUBLJANA, Dalmatinova 2, III. nadstropje, soba 5, ali po telefonu številka (061) 317-144 Številka 52 (462) - 29. decembra 1978 i\5 3 pravočasno poenotiti naše načrte... ——————————————————————■— ■ D Qi1 Ki nni/0/1ol +11H1 nal/ni nmiiVi rvi ioli <-»1 n A Tudi v letu 1978, ki se izteka smo v velenjski občini precej naredili. Bilo pa je tudi nalog, katerih zaradi raznoraznih vzrokov nismo iznolnili. O tem smo se zadnje dni itarega leta pogovarjali s predsednikom izvršnega sveta skupščine občine Velenje Kako ocenjujete leto, ki se izteka. Bi lahko rekli za našo občino, da je bilo zelo razgibano? „Da. Bilo je zelo razgibano. Mnogo dobrih rezultatov smo dosegli. No, marsikje pa nismo dosegli željenega. Na gospodarskem področju je treba še posebej omeniti dobro proizvodnjo premoga in električne energije ter veliko solidarnost rudarjev. Dobre uspehe so dosegli tudi v Gorenju, v izvozu in v uveljavljanju v svetu. Pa tudi pri združevanju dela in sredstev v Gornji Savinjski dolini in na manj razvitih območjih v republiki in Jugoslaviji. Tudi pri drugih organizacijah združenega dela smo beležili v preteklem letu pomembne uspehe. V letošnjem letu smo začeli graditi Šaleško magistra-lo, modernizirali del ceste proti Aiji vasi, nadaljevali z izgradnjo kolektoria Velenje—Šoštanj in pripravili dokumentacijo za čistilne naprave. Pomembne uspehe smo dosegli tudi v krajevnih skupnostih. V krajevni skupnosti Velenje -desni breg so začeli dela pri toplifikaciji tistega dela mesta, v katerem živijo v glavnem ljudje, ki so začeli graditi mesto Velenje. Vesel sem tudi začetkov toolifikacije v krajevni skupnosti Šoštanj. Saj so spoznali, da lahko z lastnimi močmi v krajevni skupnosti in v sodelovanju z organizacijami združenega dela te stvari najhitreje rešujejo. In so tudi upravičeni, ker je toplotni vir v njihovi sredini in jim je to nadomestilo za vlago in star zrak. Vesel sem sleherne zmage, delovnega rezultata v vseh krajevnih skupnostih nai bo to izgradnja komunalnih naorav ali objektov družbenega standarda, vsega kar prinaša krajanom boljše življenjske pogoje in s tem večje osebno zadovoljstvo. Vse to pa se odraža tudi na družbeni aktivnosti in večji produktivnosti. Omeniti moramo tudi prizadevanja za napeljavo telefona v okoliških krajevnih skupnostih naše občine. Tu gre za svojstveno združevanje,dela in sredstev, vključujoč udarniško delo krajanov in mladine ter njihov prispevek v droeovih, kar vse dokazuje, kako pestri so načini in oblike, kijih nudi naš samo- { upravni družbenopolitični sistem, če se občani in delavci združijo in poenotijo množico interesov v skupni interes. Ob naštevanju uspehov ne smem pozabiti dosežkov na kulturnem področju, otvoritev novih oziroma preurejenih razstavnih prostorov na gradu, potem razstave velikanov naše umetnosti v naši galeriji v knjižnici kot sta Me-štrovič, Džamonja. Ne smemo pozabiti s svojstveno zagnanostjo in entuzijazmom organiziranega sejma izdelkov sozd Gorenje v Rdeči dvorani in seveda njihovega srebrnega jubileja. Ne smemo pozabiti tudi na veliko prizadevanie, požrtvovalnost in zavest naših rudarjev, ki so po nesreči julija štorih vse, da bi jamo čimprej znova usposobili za proizvodnjo. Seveda je bilo dosežkov še več toda v tako kratkem času se ni moč vseh spomniti. V zvezi s tem vprašanjem bi še rad omenil, da smo tudi letos pridobili nove prostore za otroško varstvo, začeli obnavljati šolo v Topolšici, zlasti pa se mi zdi pomembno, da so vPesju in v Gaberkah vendarle dobili prepotrebni trgovini." Seveda pa je za našo občino v letu 1978 značilna tudi vrsta nerešenih vprašanj. Katera bi še posebej izdvojili? '„Naš največji problem je poleg nekaterih nedoseženih gibanj v gospodarstvu in negospodarstvu neurejeno vprašanje celovite stanovanjske in komunalne izgradnje ter vprašanje pomankanja pitne vode. Na področju celovite stanovanjske in komunalne gradnje ter gradnje vodovoda se srečujemo s vprašanjem neusklajenosti med razvojem gospodarstva in celovitim razvojem družbenega in komunalnega standarda. Gre za vprašanje akuiriulativnosti, organiziranja, nadalje za vprašanje celovitega in usklajenega načrtovanja celotne družbene reprodukcije, kar pomeni ne le načrtovanje proizvodnje zraven komerciale in financ, ampak gre za načrtovanje v prostoru z upoštevanjem vseh socialnih komponent stanovanjske izgradnje ter ostalih objektov družbenega standarda. Poleg tega so tu nepopolne in razdrobljene službe samoupravnih interesnih skupnosti, ločeno oziroma premalo usklajeno delovanje organizacij posebnega družbenega pomena (Zavoda za urbanizem, Komunalni center, Toplovod ...) zato je nujno, ah namenjamo veliko pozornost nameščanju aparatov in opreme, ki jo potrebuje reševalec ali ekipa kot celota, tako da v primeru nevarnosti, ko odločajo sekunde, ne razmišljamo ah je.aparat pravilno nameščen, ah je resnično vse pripravljeno za resno akcijo. Zavedati se moramo namreč, da ekipa v resni akciji nastopa v zaplinjenem območju, kjer skorajda ni kisika, da so tam nevarni plini, ogenj. V takšnem trenutku res ne moreš razmišljati o sami opremi. Zato je stopnja izurjenosti takšna, da določena opravila nameščenost aparatov ip. oDravljamo že avtomatično. Kljub temu pa tisti člani, ki ne nastopajo kot operativni, nadzorujejo vsakega posameznika ali opravlja delo res tako, da ne bi prišlo do morebitne napake. Reševalci pa tudi ponolnoma zaupamo našim strokovnim službam, ki pripravljajo aparate, katere redno pregledujejo, preizkušajo, tako da nikoli ne razmišljamo o tem, da bi bil aparat slabo pripravljen. Ko namestimo aparat, smo prenričani, da je vse v redu in smo pripravljeni na stvarno situacijo. Kaj je za reševalca beseda strah? „Mladi reševalci so na prvih vajah zelo nervozni, morda celo nezaupljivi do aparatov", je dejal Mustafa Topčič. Toda z večiim številom vaj to mine in na osebni strah sploh ne pomislijo več. Pri reševalcih obstaja strah, toda tedaj, ko gremo reševati sotovariše v jami in ko ne vemo ali jih bomo našli še žive ali ne. Čeprav reševalci svoje delo opravljajo zelo hitro, se včasih zgodi, da pridemo prepozno, kajti vedeti moramo, da je v jami narava pogosto hitrejša od ljudi." ,JCadar nastopamo v stvarnem položaju, smo tako obremenjeni z reševanjem, da lahko razmišljamo o strahu šele takrat, ko je akcija že končana," je dodal Franc Avberšek in nadaljeval: „Že precej časa sem vodja ekipe, in tudi že večkrat sodeloval kot vodia v resni akciji, vendar se doslej še ni zgodilo, da bi se kakšen član ekipe odnovedal akciji, kliub nevarnosti, ki nas vedno spremljajo, saj lahko že najmanjši nepravilen gib ali najmanjša napaka na aparatu povzroči že najhujše. Težko je opisati, kaj reševalec doživlja v trenutku, ko gre v akcijo. Prepričan pa sem, da je v tistem trenutku želja, da bi rešili sotovariše večja od strahu. In verjetno o strahu razmišljamo šele, potem ko je akcija že zaključena." , .Mislim, dane gre za strah "je pristavil Slavko Janežič, „ampak za nekakšno tesnobo, ker reševalec ne ve, kaj bo videl, kakšen bo uspeh akcije. Med zadnjo reševalno akcijo julija letos smo bili več kot 900 ur pod aparati, pa vendar ni bilo nikoear, ki bi bil rekel, da ne gre v jamo. Tudi pri družini doma se verjetno meša občutek ponosa, da je mož, sin član reševalne čete s tesnobo, kaj če se mu kaj naredi. Mislim, da tudi v takšnem trenutku prevlada zavest, da nekdo mora pomagati bližnjemu, in če je kje ta pomoč, soodgovornost potrebna, potem je to gotovo v rudarstvu." Da bi lahko reševalci kar najhitreje prišli na kraj nesreče, imajo v jami na posameznih območ- JOŽE PIKL: je pri reševalni ekipi od leta 1975. Povedal je, da ga je zanimalo delo reševalcev, zato je želel postati član. Pravi da mu ni žal, čeprav zahteva izredno fizično sposobnost. In kaj občuti reševalec, ko rešuje sotovariša? ' „2eli s>i, da bi čimprej prišel do njega, da -bi ga našsel živega. V tistem trenutku je to edina missel, o drugih stvareh v takšnem trenutku ninnaš časa razmišljati, tudi o strahu ne. Čepraav sem že sodeloval v stvarnem reševanju, nissem razmišljal o usodi svojeea življenja v tistem trenutku, saj smo dobro opremljemi in dobro pripravljeni tako telesno kot psihičSno. Največjeea pomena)a je to, da je med naami kot do tistih, ki nam pripravljajo aparate: veliko zaupanje." jih v tako imenovanih reševalnih bazah raznoreie-ne aparate z opremo za eno ekipo. Reševalci, ki so zaposleni v eni izmeni, in ki med prvimi zvedo o morebitni nesreči, se skupno s tovariši njihove ekipe zberejo v bazi, opremiio z aparati ter gredo v akcijo. Prvi, ki stonijo v akcijo ob morebitni nesreči so torej reševalci, ki so takrat na delu. Poleg tega imajo 40 stanovanj, kier živijo reševalci, opremljenih s signalnimi nanravami in na znak iz rudnika zazvoni pri vsakem zvonec in seveda le-ti takoj vedo, da je v rudniku nekaj narobe in od-hitijo od doma. Počasnost del v zvezi z naneljavo telefonov na območju soseske Šalek-Gorica tudi pri njih povzroča nezadovoljstvo, saj se je veliko reševalcev preselilo v ta novi stanovanjski del, vendar imajo sedaj težave z njihovim obveščanjem. Ostali rudarji, ki niso člani reševalne čete, z velikim ponosom gledaio na reševalce. Izredno cenijo in spoštujejo njihovo delo, saj se zavedajo, da se lahko zgodi, da bo , M * ii m, UfM a v I« Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje, vsem članom delovnega kolektiva, vsem delavcem drugih delovnih organizacij združenega dela sozda REK Velenje in vsem poslovnim partnerjem želimo veliko delovnih uspehov v novem letu 1979 ! = NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA Predsednike delavskih svetov smo vprašali Uredništvo Našega časa je pred novim letom zaprosilo predsednike delavskih svetov naših organizacij združenega dela, da ocenijo delo in gospodarjenje v preteklem letu, sporočijo želje ob vstopu v novo leto 1979 ter povzame-jo nekatere poglavitne naloge, ki so pred njihovo delovno organizacijo ob vstopu v novo leto 1979. V današnji številki objavljamo del odgovorov, druae pa bomo objavili, zaradi pomanjkanja prostora v prihodnji številki. V znamenju srebrnega j jubileja Predsednik delavskega sveta Gorenje SOZD Jože Skornšek Konec je leta, v katerem smo delavci Gorenja proslavili srebrni jubilej zvestobe. Četrt stoletja dela, naporov in neomajnega prepričanja v lepšo prihodnost je za nami. Pred petindvajsetimi leti so takrat še mladi fantje, današnji „pionirji" Gorenja in letošnji slavljenci, pognali Gorenje v tok, razvoj in napredek. Letos je prelomno leto, ko začenjamo nadaljnji vsestranski razvoj in napredek Gorenja. Stopamo na nova pota, katerih sme- ri so že nakazane. Vsa silna in vzvišena moč navdiha, ki je vodila pionirje Gorenja in ki se je prenesla ter navdihnila vse delavce Gorenja, nam je zagotovilo, da bo tako tudi v prihodnosti. Izteka se pomembno leto, v katerem smo delavci Gorenja složno in ponosno želi sadove pridnega dela od Mute in Slovenj Gradca, preko Velenja, Lendave, Radgone, Ruš, Ljubljane, Murskega središča pa vse do Sombora in Kikinde. Kako smo delali v tem letu? Las m o delo moramo ocenjevati s kritičnim očesom. Samozado-voljstvo ne vsebuje energije za napredek. Moramo priznati, da bi z delom ter lastnostmi, ki so s tem povezane in ki jih ustvarja delavčeva zavest, lahko ustvarili še več. Dvanajst milijard celotnega prihodka je dovolj spodbuden podatek, vendar pa je skupaj z njim potrebno zapisati še nekaj ugotovitev. Občuti se pomanjkanje samodiscipline za opravljanje del in nalog, za katere smo delavci združili svoje delo in se s planom zavezali, da jih bomo izvrševali. To je čutiti predvsem pri opravljanju samostojnejših delovnih nalog in storitvenih dejavnosti za neposredno proizvodne temeljne organizacije. Prav tako nas tu in tam tare neenakomerna delovna aktivnost v posameznih letnih planskih obdobjih. Zaradi tega nam včasih zmanjka časa za doseganje načrtovanih rezultatov v posameznih četrtletjih. Predvsem je to opazno ob koncu leta, ko skušamo nadoknaditi zamujeno. To se seveda na različne načine odraža pri delu in rezultatih. Na te pojave redno ooozar-jajo samoupravni organi še posebej pa poslovodni organi Gorenja SOZD. Treba je spoznati tudi potrebo spoštovanja medsebojnih sporazumov o proizvodnih programih med proizvodnjo in prometom. To velja za roke ter vrste in količine blaga v eni smeri, kakor tudi za izdelke, ki so namenjeni potrošniku v drugi smeri. Nenazadnje pa je, da bomo želi obilnejše in kvalitetnejše pridelke, treba sejati .hibridnejše" izdelke. Gledano v celoti pa smo z gospodarjenjem lahko zadovoljni, saj se v večini dosežkov približujemo srednjeročnim predvidevanjem razvoja. Nekoliko zaostajata le izvoz in akumulacija. Z našim dosedanjim delom in gospodarjenjem smo zbudili zaupanje delavcev TIKI-ja in GLIN-a, ki so se nam letos pridružili. Za čimkvalitetnejše urejanje denarnih zadev smo ustanovili interno banko Gorenje, podobno kot doma pa smo se povečali tudi v tujini. Dobili smo dve novi proiz- vodni firmi: Gorenje—Koerting in Gorenje-Nige-rija. V novo leto moramo stopiti smelo, korak naj bo strumen in naj nas pokaže takšne, kakršni smo se izkazali že doslej: preprosto Gorenjčane. Pri tem pa se moramo prav vsi zavedati nalog, ki stojijo pred nami. Borba za doseganje in ustvarjanje načrtovanih ciljev za leto 1979 se prične že prvi delovni dan v letu. Čut delovne odgovornosti je potrebno dvigniti na takšno raven, da bodo dela opravljena in načrtovani cilji doseženi. Z vsestranskim vključevanjem novih tehnologij,izboljševanjem organiziranja delovnih procesov in preudarnim izrabljanjem časa je treba stalno povečevati produktivnost dela in sredstev. Nastopanje na zunanjem trgu pa je ne le naša nuja in potreba ampak tudi naš življenjski interes. Čimveč nas bo, ki bomo ta in druga spoznanja pri svojem delu tudi spoštovali, lažje bomo poskrbeli za človeka ter njegove osebne in družbene potrebe. S tem pa bomo poskrbeli tudi zase in to bo tudi naša lastna sreča. V novem letu želim vsem delavcem Gorenja SOZD ter ostalim delovnim ljudem in občanom naše občine kar največ sreče, uspehov in zadovoljstva!" Uveljavljanje dogovorjenih razmerij Predsednik delavskega sveta SOZD REK Velenje Zvone Vidic „Ob koncu leta, ko se oziramo na prehojeno pot in ocenjujemo opravljene naloge, z veseljem ugotavljamo, da so v vseh delovnih organizacijah Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje v primerjavi z letom 1977 povečali proizvodnjo. To velja za energetski kompleks, kakor tudi za vse ostale dejavnosti. Na področju proizvodnje energije so delavci temeljnih organizacij proizvodnje premoga in električne energije z velikimi prizadevanji uresničili z energetsko bilanco načrtovane naloge in s tem upravičili svoje družbeno poslanstvo. V zadnji četrtini leta je bila Slovenija edina republika v državi, ki ni uvedla omejitve porabe električne energije. K temu je v največji meri pripomogla pravočasna izgradnja IV. faze termoelektrarne Šoštanj in vlaganje v povečanje zmogljivosti rudnika, dobra obratovalna pripravljenost naprav, ustrezna proizvodnja premoga, kot tudi veliko angažiranje in zavzetost delavcev za izvajanje planskih nalog. Prizadevanja za povečanje proizvodnje in dohodka, modernizacija tehnologije, porast produktivnosti dela, uvajanje novih proizvodov, izboljšanje kadrovske strukture zaposlenih, štipendiranje, izobraževanje ob delu in sti-mulativnejše nagrajevanje je bilo vsak dan prisotno v vseh delovnih organizacijah in skupnostih našega kombinata. S potekom investicijske izgradnje smo lahko zadovoljni. Nadaljevala so se vlaganja po aneksu VI investicijskega programa razvoja rudnika, potekala so pripravljalna dela za prestavitev Prelog, dokončali smo IV. fazo termoelektrarne Šoštanj, začela se je gradnja nadomestnih objektov delovne organizacije ESO, dogradili smo nove prostore za delovni organizaciji Avtopark ter Tiskarna in še bi lahko naštevali. Na osnovi vseh izvršenih in še načrtovanih investicij bomo v prihodnje omogočili kontinuiteto v povečanju proizvodnje, asortimane in kvalitete, boljše delovne pogoje, širjenje materialne osnove dela, s prizadevanji za večji dohodek pa bomo dosegli tudi višji osebni in družbeni standard delavcev. Na področju družbenega standarda, predvsem stanovanjske izgradnje, zaostajamo za predvidevanji in potrebami kljub našim interesom, akcijam in pobudam. Vendar to presega zgolj naše možnosti ukrepanja in reševanja. Zato si prizadevamo, da bi v letih možnosti za letovanje in organiziran oddih s pridobitvijo dodatnih kapacitet. V zvezi z načrtovanimi nalogami Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje za prihodnje leto je treba poudariti, da so sestavljene v skladu s srednjeročnim programom razvoja tozd za obdobje 1976-1980 in temeljijo na resolucij-skih izhodiščih SR Slovenije in občine Velenje za leto 1979. Osrednjo pozornost na področju investicijske izgradnje bomo posvetili začetku gradnje nadomestnih objektov Rudnika lignita Velenje na novi lokaciji, kar bo dolgoročno omogočilo kontinuiteto proizvodnje premoga v višini 4.700.000 ton letno in sprostilo dodatne zaloge lignita. Nadaljevali bomo z izgradnjo nadomestnih objektov delovne organizacije ESO, pristopili k oblikovanju rehabilitacijskega centra za invalide in v ta namen odprli dodatna delovna mesta. Nadaljevali bomo tudi z investicijami v predelavo plastičnih mas in razširitev proizvodnje gradbenih materialov, že zgrajene zmogliivosti pa bomo čimbolj racionalno in smotrno koristili. Posebej velja poudariti, da smo v minulem obdobju naredili pomembne korake pri uresničevanju vsebinskih in organizacijskih vidikov uresničevanja zakona o združenem delu in pravočasno izvedli predvidene naloge. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, daje proces vzpostavljanja medsebojnih dohodkovnih odnosov in ustanavljanja organizacij združenega dela formalno končan. Zato je ena naših pomembnih prihodnjih nalog, da z vso zavzetostjo, resnostjo in odgovornostjo pristopimo k nadaljnjemu uveljavljanju dogovorjenih razmerij in rešitev v praksi. Ob koncu razmišljanj o prehojenem in prihodnjem obdobju, čestitam v imenu delavskega sveta SOZD REK Velenje vsem delovnim ljudem in občanom za dosežene uspehe z željo, da bi tudi v prihodnje zavzeto in odgovorno izpolnjevali dogovorjene naloge. Vsem obilo sreče v letu 1979!" V letu 1979 za 7,5 milijarde dinarjev izdelkov Namestnik predsednika delavskega sveta delovne organizacije Gorenje Franc Viš-njar ,Letos smo poslovali dokai povprečno. Operativni plan proizvodnje smo izpolnili 92 odstotno, letni plan proizvodnje pa smo dosegli le 85 odstotno. Vrednost letošnje proizvodnje bo znašala V letu 1979 moramo ustvariti za 7.5001 nov dinaijev izdelkov. Najpozneje do sredine| moramo aktivirati začete investicije. Proizvo pa bomo povečali najbolj v elektrotehniki, 1 ni tehniki in zamrzovalni tehniki ter pri poh Pri tem pa moramo doseči vsaj devet večjo redno akumulacijo. Pri tem pa mc imeti vselej pred očmi, da v velenjskem podrt ne moremo v letu 1979 povečati zaposlen več kot 6 odstotkov. Torej bo glavna bitka \ 1979 potekala na področju stroškov uv novih proizvodov in povečanja produktiv dela. Prelomno leto Predsednik delavskega sveta DO Rt lignita Velenje Jože Aljaž Leto 1978 se počasi izteka in prav je, da < priložnosti tudi v naši delovni organizaciji, sestavlja enajst tozdov in tri delovne skup pregledamo poslovanje za preteklo leto. Z zadovoljstvom lahko rečemo, da so rez poslovanja v letu 1978 dokaj uspešni. 7 planirali proizvodnjo 4.500.000 ton pr vendar pa plana zaradi požara, ki je zajel i 1979 in 1980 s pospešeno gradnjo pridobili planirano število stanovanj in da bi vsi dejavniki na stanovanjskem področju v občini Velenje v prihodnje delovali usklajeno. Pri zadovoljevanju skupnih potreb delavcev smo v letu 1978 razširili okoli 5.300 milijonov dinaijev, kar je za 30 odstotkov več kot v letu 1977. Plan proizvodnje ni bil izpolnjen predvsem zaradi kasnitev investicij v hladilni tehniki za program 600, stalnih zastojev v proizvodnji ter zaradi slabe oskrbe z reproma-terialom in vodo ter pomanjkanja delavcev v neposredni proizvodnji. Čeprav nam je uspelo proizvodnjo povečati za 30 odstotkov in fizično produktivnost v proizvodnji za pet odstotkov, v pridobivanju dohodka nismo doseglinačrtovanih razmerij. Dosegli smo le 80 odstotkov načrtovanega dohodka, akumulacije pa celo samo 41 odstotkov od načrtovane. Vzroki za tako nizko akumulacijo ležijo v izpadu planirane proizvodnje, povečanju materialnih stroškov (predvsem nekaterih cen reprodukcijskega materiala) in relativnem zaostajanju naših prodajnih cen vključno s prepočasnim osvajanjem novih proizvodov. Ocenjujemo, da bomo celotni prihodek dosegli 84 odstotno, izvoz pa bo znašal 61 milijonov dolaijev. Zaradi nezmožnosti, da bi se naše prodajne cene do aprila prihodnjega leta povečale, moramo načrtovati, da bo leto 1979 za naše temeljne organizacije zelo zahtevno. Porast nekaterih cen še ni ustavljen, saj je politika cen v naši državi letos še bolj kot zadnja leta mačehovska prav do industrije, ki proizvaja končne trajne dobrine za široko potrošnjo. Takšni se bomo morali še bolj orientirati v svojih delovnih nalogah znotraj, torej na področju organiziranosti in stroškov. nik, nismo dosegli, i osledica tega je bilo zma nje proizvodnje za 221.000 ton, vendar vs načrtujemo, da bomo do konca letošnjega nakopali 4.430.000 ton premoga. Plan taki bo dosežen le za 70.000 ton.Za take rezultl lahko zahvalimo zavesti naših delavcev, kil odločili, da bodo v mesecu decembru zaradi i getske krize delali vse sobote in tudi eno ia vsako nedeljo. Tudi na področju razvijanja samoupravnih nosov smo v naši delovni organizaciji nan mnogo. Spreieli smo samoupravne splošne a katerimi je zaživelo samoupravno življenje* lovni organizaciji in v temeljnih organizai združenega dela. Registracija naše delovne oij zacije v letošnjem letu je velika prelomnia področju samoupravljanja in gospodarjenja. In naše želje ob vstopu v novo leto? Vsem članom našega delovneea kolektivi limo kar največ delovnih uspehov in osebnej dovoljstva; želimo, da bi se naši delavci še poi rudaiji, vračali z dela vsak dan zdravi med najdražje. Pa tudi na delovnem in samoupra področju nismo brez želja. Naša velika željaj bi v prihodnjem letu nakopali 4.500.0001« moga v 265 delovnih dneh, kar pomeni 16 ton vsak dan. Prav tako bi radi, da bi lahko prej pričeli z deli pri prestavitvi jaška Prelogp bo le tako zagotovljena kontinuiteta proizvo poletu 1980. Na samoupravnem področju si v letu 191 limo, da bi v celoti uresničevali zakon o; nem delu, sai bodo tako delavci resnično i ljali z ustvaijenimi sredstvi. Želimo, da bi upravljanje pri delavcih še bolj zaživelo in delavci še neposredneje odločali. Zavedam da bi se z uresničitvijo te želje delavci vse vključevali ne le v neposredno proizvo temveč tudi v celoten potek vseh do^janj meljnih organizacijah združenega dela. Na koncu preveva vse ena sama velika žt uresničiti vsa ta naša hotenja. Vse to pajes odvisno od nas in je v naših rokah, rokah i cev samoupravljalcev. Izboljšati plan Predsednik delavskega sveta delovne nizacije Termoelektrarne Šoštanj Črnivec Oceniti minulo delo pri nas ni tako lahko teve, ki jih pred nas delavce termoelektrarn stavlja elektroenergetska bilanca, so namrei različne. Predvsem so odvisne od hidrološki mer. Hidrološko ugodno leto zahteva manjše napore, manjše skrbi, manjšo proizu in obratno. Letos smo imeli zelo zanimivo Številka 52 (462) - 29. decembra 1978 |\511 Kako ocenjujete dosežke in načrte? cijo. V pomladnih mesecih so bile izredno ugodne hidrološke razmere, sedaj na zimo pa se je to popolnoma obrnilo. Termoelektrarna Šoštanj je morala prispevati levji delež, da v naši republiki nismo občutili pomanjkanja električne energije. V elektrogospodarstvu se že leta srečujemo z nekaterimi težavami, ki izvirajo predvsem iz same narave dela. Te težave moramo v prihodnjih letih odstraniti, ali vsaj zmanjšati. Kako v prihodnje leto? Menim, da moramo predvsem izboljšati kvaliteto plana. V planske dokumente moramo vključiti predvsem tiste točke, ki so pomembne za delavca. Bolj podrobno moramo razčleniti stanovanjsko gradnjo, izobraževanje, več povedati o tem, kako bomo porabili sredstva, ki smo jih ustvarili z delom v delovni organizaciji. Težiti moramo za bolj poglobljenim samoupravljanjem ter poiskati pravo mesto termoelektrarne v so?du REK. Le s takšnim pristopom bo delavec začutil osehni interes in le tako se bo aktivno vključeval v oblikovanje samoupravnih odnosov. V prihodnje se nam ne sme dogajati, da vlečemo stare f napake, da kljub novim odnosom,na samoupravnem področju, ne dosegamo takšnih uspehov kot i. si želimo. Pogosto se dogaja, da se ob takih slavnostnih prilikah malo odmaknemo od realnosti. Stvari nekoliko olepšamo. Iz malih uspehov napravimo velike uspehe, iz velikih problemov pa male pro-blemčke, ki da jih bomo kar takoj po novem letu zlahka rešili. Vendar to ni tako. Tudi ob takšnih dnevih se ne smemo zavajati, ampak kritično in odločno spregovoriti o vsem kar moramo uresničiti. Samoupravnih aktov ne sprejemamo zato, da imamo nekaj napisanega, saj morajo predstavljati našo skupno dogovorjeno voljo. Od česa in kako bomo živeli, s katerimi pravicami in dolžnostmi, s kakšnimi odnosi med seboj in do drugih. Prav je, da dogovoru sledijo naša skupna prizadevanja v dogovorjeno smer. Ob novem letu želim vsem delavcem delovne organizacije sozda, delavcem Velenja, da se še nadalje uspešno vključujejo v poglabljanje samo-upravljanja, da s trdim delom prispevajo k ustvarjanju boljše in pravičnejše dnižbe." Novi proizvodni prostori Predsednik delavskega sveta delovne organizacije Elektro strojna oprema Marjan Kortnik Z organiziranostjo katere temelj je zakon o združenem delu, je naša delovna organizacija prerasla v precej močno in pomembno organizacijo združenega dela v kateri združuje uspešno svoje 'delo le nekaj manj kot 600 delavcev. Začetne težave organizacijskega in poslovnega značaja smo uspešno prebrodili. Leto 1978 bomo kljub pomanjkanju kvalitetnih metalurških materialov in težavami s pravočasno dobavo uspešno zaključili iri zastavljene planske naloge izpolnili oziroma presegli za okoli štiri odstotke. To pa predvsem ob dejstvu, da ustreznega, v planu začrtanega, kvalificiranega kadra nismo dobili. Plan zaposlenih v letu 1978 ni dosežen, oziroma je za pet odstotkov za predvidenim. Plasman naših izdelkov oziroma storitev ni vprašljiv, saj bomo ravno zaradi opisanega pomanjkanja materialov in pomanjkanja delavcev precej naročili morali prenesti v leto 1979. V letu 1978 smo 5 komunalno podjetje mozirje MEH JANKO, EMA zidarstvo in usluge z gradbenimi stroji VELENJE, PODKRAJ 8 Vsem poslovnim partnerjem in občanom želiva srečno in uspešno novo leto 1979. Vsem koristnikom komunalnih uslug, istočasno pa tudi vsem delovnim ljudem in občanom občine Mozirje, čestitamo za novo leto 1979 in jim želimo kar največ zadovoljstva in uspehov! STEKLARSKO PODJETJE Celje, Tomšičev trg 3/11 Z OBRATOM VELENJE Celjska cesta 47 Čestitamo za novo leto 1979 in želimo vsem obilo osebneaa zadovoljstva in sreče! ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA Vsem kmetovalcem in občanom Mozirja ter Velenja želimo srečno in uspešno novo leto 1979! TESARSTVO ŠKOTNIK — ILIC 2AGA RAVNE ŠOŠTANJ Vsem poslovnim prijateljem želiva obilo uspeha v letu 1979! Dobavljamo in montiramo: strešne konstrukcije, ladijske deske za stene in pode ter strope, hišice za oddih — brunarice in vrtne ute. VIKTOR JEVŠNIK ključavničarstvo Selo 14, Velenje tel. 850* - 855 Cenjenim strankam in občanom želim srečno novo leto 1979! Priporočam se za naročila! MIRO HUDOVERNIK TESARSTVO Celjska 43, Velenje Vsem poslovnim prijateljem in znancem želim srečno novo leto 1979! JERICA MLJAC Cvetličarna „IRIS" Prešernova 7, Velenje Cenjenim strankam in občanom želim veliko sreče in uspehov v letu 1979! PROIZVODNJA MODNE KONFEKCIJE MOZIRJE P. O. SEDE2: PRIHOVA ŠT. 56 POSTA: 63330 MOZIRJE Vsem delovnim ljudem in občanom Mozirja ter Velenja želimo v novem letu 1979 kar največ novih delovnih zmag in osebne sreče! REK VELENJE DELOVNA ORGANIZACIJA AVTOPARK VELENJE Vsem delovnim ljudem in občanom Velenja želimo veliko sreče v novem letu 1979! i\S18 Proslavili 30. letnico NK Rudar Nogometni klub Rudar Velenje letos slavi pomemben jubilej — 30—letnico svojega obstoja. In to v času, ko je klub dosegal doslej največji uspeh, saj nastopa drugo sezono v drugi zvezni nogometni ligi zahod in je po jesenskem delu tekmovanja na odličnem četrtem mestu. Svojo obletnico so proslavili v sredo, 20. decembra. Zbrali so se mnogi nekdanji nogometaši in člani uprav v posameznih obdobjih, sadanja generacija nogometašev, sedanje vodstvo kluba, predstavniki družbenopolitičnega življenja in mnogi gostje. V svečano okrašeni dvorani doma kulture je na tej letni jubilejni skupščini prvi spregovoril Mirko Bizjak, dosedanji predsednik kluba. O dosedanjih uspehih Rudarja je med drugim dejal: „V zadnjem mandatnem obdobju je nogometni klub Rudar dosegel relativno največji vzpon v svoji 30—letni zgodovini, saj se je po doseženem prvem mestu v vzhodnem delu slovenske conske nogometne lige uvrstil v prvo slovensko nogometno ligo, kjer je že v prvi sezoni osvojil prvo mesto in se uvrstil v drugo zvezno nogometno ligo zahd. Takšen uspeh je redek tudi v jugoslovanskem merilu. Logično je, da je ta ogromen uspeh terjal tuHi velike napore glede organizacije dela upravnega odbora ter njegovih komisij in organov in povzročil velike napore v kadrovskih vprašanjih in seveda vzporedno s tem tudi skrb za potrebno materialno bazo. Doseženi rezultati in uvrstitev Rudarja so bili poleg prizadevanja igralcev in upravnega odbora vezani tudi na pomoč širše družbe. Zato se zahvaljujem vsem tozdom Reka in ostali industriji, skupščini občine, samoupravni skupnosti za tele% sno kulturo - skratka, vsem za njihovo materialno in moralno pomoč, enako se zahvaljujem temeljnim nogometnim zvezam in nogometni zvezi Slovenije, še zlasti pa združenju druge zvezne lige zahod. V nadaljevanju je Mirko Bizjak poudaril, da Velenje, za katerega že velja mnenje, da je to tretji noeometni center v Sloveniji in ki ima 23.000 zaposlenih - od tega tretjino iz drugih republik — zasluži nogomet vsaj takšno vrednost kot ga ima v tem trenutku. Zato je nujno potrebno, da ga podpre celotno združeno delo, vsi dejavniki v JAZBIN ŠKU NASLOV MOJSTER STRELEC" Na tretjem pozivnem turnirju v Zagrebu s standardnim zračnim orožjem se je tokrat izkazal mladinec Darko Jazbinšek z osvojenim četrtim mestom, s 367 krogi. S tem je izpolnil normo za naslov „mojster strelec". Vinko Trinkaus je bil deveti s 357 krogi in Hinko Bola enajsti s 373 kro"i. Na odprtem občinskem prvenstvu Laškega s standardno zračno puško je ekipa Mrož iz Velenja osvojila drugo mesto s 1 439 krogi. Za ekipo Velenja so streljali Hinko Bola 372, Vinko Trinkaus 362, Franjo Žučko 359 in Jazbinfek 347 krogov. V prijateljskem srečanju med ekipama Postaje milice in družbenim obratom DPG Velenje so tudi tokrat slednji zmagali s 522: 464 krogi, med posamezniki so bili najboljši Mladen Jurkovič, Tomo Bahun, Franc Vuk. Najzaslužnejšim za razvoj Rudaija so podelili zlate plakete in priznanja V nadaljevanju skupščine, ki je bila prvič organizirana na delegatski osnovi, so sprejeli nov samoupravni sporazum in izvolili nove organe. Za Številka 52 (462) - 29. decembra 19i predsednika konference delegal so izvolili Mirka Bizjaka, za preda nika izvršilnega odbora pa Draga Rogiča za podpredsednika pa Fra Kljuna in Jožeta Šuhla, tretji p< predsednik pa bo predstavnik ( renja. Med svečanim delom skupšči so podelili zlate plakete in priznal najzaslužnejšim igralcem, funkc narjem — skratka vsem, ki so kaki koU pomagali, da je klub dane drugi zvezni ligi. Ob svoji 30-letnici je NK Rui dobil številne čestitke z željami še večje uspehe, med drugim so poslala vsa moštva druge lige zah razen Maribora, izostala pa je t čestitka Olimpije. Predstavnik zd ženja druge lige zahod je kili izročil zlato plaketo, predstavi vzhoda pa srebrno plaketo. Rudarju ob 30-letnici izn iskreno čestitko tudi naše ured štvo. Skupščine sta se udeležila tudi predstavnika združenj 2. zveznih nogometnih lig zahod in vzhod (na fotografiji — prvi in drugi z leve) občini in izven nje, da bi vsi skupaj očuvali težko priborjeni položaj in sloves. O uspehih in razvoju kluba je nato spregovoril še dosedanji podpredsednik Dragan Rogič in poudaril da je razvoj Rudarja tesno povezan z razvojem celotne občine, ki je v tem obdobju dosegla izredno velike uspehe na vseh področjih. Izrekel je priznanje ustanoviteljem kluba in vsem, ki so prispevali k razvoju te športne panoge. SMAJLOVIC DRUGI V soboto 23. decembra je bil v Trbovljah peti tradicionalni turnir v karateju - absolutni kategoriji. Na drugo mesto se je uvrstil Safet Smaj-lovič član karate kluba Velenje. Smajlovič je letos tako že sedmič tekmoval z državnim prvakom Ja-vorškom: Žal mu ga tudi tokrat ni uspelo premagati. ODKUPUJEMO SVINJSKE KOŽE PO UGODNEJŠI CENI KOT PREJŠNJA LETi v šport telesna kultura rekreacija (D OOUR FABRIKA NIKOLA TESLA BEOGRAD TUDI TELEVIZORJU LAHKO DAMO DARIL KOŽA SREČNO IN USPESNO NOVO LETO! TV ANTENA SPECTRA COLOR Področje Kanali Ojačanje Odnos naprej - nazaj Kot sprejema Priključna impedanca TVSC 39 FV(uhv) 25-60 14- 18 25 29° 240 - 300 TVSC 43 FIV 21 - 37 14- 18 25 29° 240 • 300 TV STABILIZATOR - COLOR TVS - 707 C Stabilizator napetosti varuje pred okvarami drag barvni televizijski sprejemnik pri znižani ali zvišani napetosti električnega omrežja. Izveden je na elektromagnetnem principu in impregniran s poliestrsko smolo. Vgrajen je v ohišje iz temepraturno visoko odporne plastične mase. Opremljen je s preklopnikom za omrežno napetost 220/110 V in indikatorsko žarnico — tlivko. Vhodna (priključna) napetost stabilizatorja 220/110 V, 50 Hz Izhodna (stabilizirana) napetost 220/110 V, 50 Hz Stabilizator je namenjen za barvne televizorje, ki so predvideni za napetost 220/110 V, 50 Hz, v < Nominalna obremenitev 400 V A in 250 VA SOBNA TV ANTENA Z OJAČEVALCEM SAPI - 501 TV STABILIZATOR (ČRNO - BELI] TVS -709 SPREJEMNA PODROČJA: F I, UKV, F III, F IV/V FREKVENČNI OBSEG SPREJEMA: 45 - 860 MHz OJAČANJE: 9 dB IZHODNI PRIKLJUČEK: Koaksialni 75Q (OHMOV) NAPAJANJE: 220 V/50 Hz IZVEDBA V TREH BARVAH: BELI, RDEČI IN ČRNI / MKI Stabilizator omogoča pravilno delovanje vašega televizijskega sprejemnika ne glede na spremembe napetosti napajalnega električnega omrežja. Stabilizator je vgrajen v ohišje iz temperaturno visoko odporne plastike. Na posebno zahtevo lahko dobavljamo tudi stabilizator z nominalno obremenitvijo 200 VA. Vhodna (priključna) napetost stabilizatorja 220 V/50 Hz Izhodna napetost stabilizatorja: namenjen je televizijskim sprejemnikom za omrežno napetost 220 V/50 Hz Nominalna obremenitev 130 VA : i «« • < I » 1 1 » t < i . Od 8. do 12. ure dežurstvo v zboni amublanti SŠZD Velenje, sicer v pripravljenosti na domu VETERINARSKA POSTAJA: Od 29. 12.1978 do 4. 1.1979 dipl. veterinar Ivo Zagožen, Velenje Vrnjačke banje 7 vas obveščevalec koledar 'etek,29.12. 1978-Tomaž lobota, 30.12. 1978 - Evgen iedelja, 31.12.1978-5ilv ester fonedeljek, 1. 1.1979 -ilovo leto - Iztok Slavo Angela . 1979 - Šimen 1979 -Mojmir Iedelja, 7.1. 1979 - Zdravko Dnedeljek, 8. 1.1979-Maks orek,9. 1. 1979 - Jule reda, 10. 1. 1979-Vilko fetrtek, 11.1.1979-Grega STANOVANJSKO hišo, lahko nedograjeno ali stanovanje v dvojčku v Velenju ali okolici kupim. Plačam v DM. Naslov v uredništvu. IŠČEMO varstvo za 10-me-sečnega dojenčka na domu v dopoldanskem ča«u. Tel. 851-644. UGODNO prodam Simco 1100 LS, letnik 1972. Ogled možen vsak dan dopoldan ali popoldan na naslov: Velenie, Stanetov 21. dežurstva DRAVSTVENI DOM VELE-IJE: 9. 12. 1978 od 7. do 20. ure r. Aleksandra Žuber 9. 12. 1978 od 20. dr. Janez de s 0. 12. 1978 do 7. ure dr. Ja-ez Poles 0. 12. 1978 od 7. dr. Dušan x>gar in dr. Peter Kopitar . 1. 1979 do 7. ure dr. Dušan ogar in dr. Peter Kopitar . 1. 1979 od 7. do 20. ure dr. anez Poles ; 1. 1979 od 20. dr. Pavle Gro- . 1. 1979 do 7. ure dr. Pavle Irošelj bRAVSTVENI DOM ŠOŠ-ANJ: Id 29. 12. 1978 do 2. 1. 1979 r.Peter Lazar d 3. 1. 1979 do 7. 1. 1979 dr. ogdan Menih OBNA AMBULANTA VELE-JE: 0. 12. in 31. 12. 1978 dr.Ra-enko Lubarda, Stanetov 23 c, elenje . 1. in 2. 1. 1979 dr. Aleksan-er Uršič, Kidričeva 3 Velenje, ilefon 850-894 Prometno, gostinsko in turistično podjetje IZLETNIK CELJE TOZD Potniški promet objavlja prosta dela in naloge ' - VODJE POSLOVNE ENOTE VELENJE Pogoji: višje ali srednješolska izobrazba in 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj K sodelovanju vabimo kandidate, ki izpolnjujejo zahtevane poqoje in želijo združiti delo v OZD JZLETNIK" Celje, Gregorčičeva 7. avanturistični film. Režija: Sergio Sollima. Igrajo: Kebir Bedi, Carole Andre 31. 12. — nedelja — predstava odpade 1.1.- ponedeljek ob 19.30 TOBOGAN SMRTI - ameriški akcijski. Režija: James Golš tone. Igrajo: George Segal, Ric-hard Widmark 3.1.-sreda ob 19.30 GINEKOLOG SOCIALNEGA ZAVAROVANJA - italijanski seksi film. Režija: Joe Daemato. Igrajo: Renzo M ontagnani, Pao-la Senatore KINO TOPOLŠČICA 30. 12. - sobota ob 16. uri ČRNI PIRAT - italijanski avanturistični. Režija: Sergio Soolima. Igrajo: Kebir Bedi, Carole Andre KINO ŠMARTNO OB PAKI 2. 1. - torek ob 19. uri DETEKTIV MCQ - ameriška kriminalka. Režija: John Sturges. Igrajo: John Wayne, Eddie Albert REDNI KINO VELENJE 29. 12. - petek ob 17.30 in 19.30 ČRNI PIRAT - italijanski avanturistični film 30. 12.-sobota ob 1730 in 19.30 DETEKTIV MCQ - ameriška kriminalka. Režija: John Sturges. Igrajo: John Wayne, Eddie Albert 31. 12. - nedelja - filmska predstava odpade 1.1,- ponedeljek ob 17.30 in 19.30 DETEKTIV MCQ -ameriška kriminalka 2. 1. - torek ob 1730 in 19.30 TOBOGAN SMRTI -ameriški akcijski film. Režija: James Gdstone. Igrajo: George Segal, Richard Widmark 3. 1. - sreda ob 17.30 in 19.30 TOBOGAN SMRTI -ameriški akcijski film 4. 1. - četrtek ob 17.30 in 1930 GINEKOLOG SOCIALNEGA ZAVAROVANJA - italijanski seksi. Režija: Joe Daemato. Igrajo: Renzo Montae-nani,Paola Senatore KINO DOM KULTURE VELENJE 1.1.- ponedeljek ob 20. uri FILMSKO GLEDALIŠČE VELENJE IGRA Z JABOLKO -češki film. Režija: Vera Shyti-lova. Igrajo: Dagmar Blahova, Jiri Menzel KINO ŠOŠTANJ 30. 12. - sobota ob 1930 ČRNI PIRAT - italijanski ZAHVALA! Gradbeni odbor za toplifikacijo zaselka Tovarniške poti v Šoštanju se prisrčno zahvaljuje za vso naklonjenost in pomoč pri izvajanju svoje akcije vsem naslednjim: Ing. Janežič Dušanu ter kolektivu Termoelektrarn Šoštanj, Krajevni skuonosti Šoštanj, Samoupravni interesni komunalni skupnosti Velenje, Zvezi borcev Velenje, Kolektivu TGO Gorenje, Kolektivu TOZD Klasir-nica. Kolektivu TOZD RŠC, Kolektivu Avtopark REK Velenje, Kolektivu Vegrad Velenje, Kolektivu GALIP Šoštanj, Kolektivu Kajuhov dom Šoštanj, Kolektivu Toplovod Velenje, Angeli Vutkovič in Slavku Skornšku iz Velenja. Vsem želimo srečno novo leto 19791 prebivalstva VELENJE: Poroke: Milan Videmšek, roj. 1957, mizar iz Lipja in Tatjana Lipičnik, roj. 1959,medicinska sestra iz Podkraja; Dragan Anič, roj. 1954, varilec iz Velenja in Ljubica Tozan, roj. 1958, delavka iz Velenja; Alojz Vasle, roj. 1956, vratar iz Zgornje Ponikve in Marija Koren, delavka iz Sil-ove; Danilo Konečnik, roj. 1957, varilec iz Mislinjske Dobrave in Ljubica Planine, roj. 1960, delavka iz Velenja; Marijan Orozel, roj. 1952, kmetovalec iz Laz in Zdenka Sraml, roj. 1958, tehnična risarka iz Laz; Silvester Koprivnikar, roj. 1949, pravnik iz Šaleka in Cvetka Močilnik, roj. 1947, skupi-novodja iz Šaleka; Žarko Čirič, roj. 1954, ključavničar iz Velenja in Zdenka Planinšek, roj. 1957, šivilja iz Kaluderij;Siniša Jovanovič, roj. 1957, rudar iz Velenja in Slavuljka Grumič, roj. 1959, delavka iz Velenja. Smrti: Anton Remih, upokojenec iz Velenja, Kidričeva 11, star 80 let ŠOŠTANJ: Smrti. Franc Cepjll) upokojenec iz Žalca, Savinjska 63, star 88 let; Stjepan Čonšo-laiji, upokojnec iz Velenja, Šaleška 19, star 90 let; Vincenc Juneš, upokojenec iz Rogaške Slatine, Kidričeva 74, star 69 let. ■■■H . „«»«»««. Na križišču ceste in železniških tirov ob vstopu v sotesko Penk so pred dnevi na veliko veselje voznikov le postavili svetlobne signale, ki bodo odslej opozarjali, da se prehodu bliža vlak. Upamo lahko, da nesreč na tem mestu odslej ne bo več, saj bodo semaforji začeli opravljati svojo funkdjo že v prihodnjih dneh. Deset let društva za prizadeto mladino Velenje Na pobudo iniciativnega odbora in ob vsestranski podpori skupščine občine ter delovnih organizacij naše občine, so v Velenju leta 1968 ustanovili Društvo za prizadeto mladino. Njihova poelavitna naloga je zaposlovati absolvente šole s posebnim programom in nudenje pomoči v obliki nakaznic duševno retordiranim odraslim. V naši občini imamo tudi nekaj težje duševno prizadetih, nesposobnih za šolo. Te je društvo usmerjalo v ustrezne zavode. Pogovarjali ismo se s predsednico in pobudnico društva tovari-šico Dragico Kresnik, ki nam je predstavila dosedanje delo in uspehe društva. - Kako ste zaposlili duševno motene otroke? Zaradi dobrega odziva velenjskih delovnih organizacij, posebno Gorenja in REK Velenja, je društvo do sedaj zaposlilo skoraj vse absolvente šole s posebnim programom. V glavnem so jih sprejeli v status delavcev, nekaj pa jih je odšlo v poklicne šole (šola za peke, rudarska šola, šola za kuijače,.. .), ki so jih uspešno končali. - Kako zbirate finančna sredstva? Glavni vir dohodkov so bili koledarji, ki smo jih do sedaj prodajali. Letos pa pričakujemo pomoč sindikalnih organizacij. Nekaj sredstev dobimo tudi od članarine, prodaje značk in od dotacij socialnega skrbstva. - Ali finančno pomagate šoli s posebnim programom? Društvo je šoli kupilo didaktični material, škarje za motorične vaje, atlase, stenski zemljevid in še nekatere druge pripomočke. Ugodili smo tudi prošnji za nakuo oblačjl in obutve. Spodbujamo tudi svobodne dejavnosti, saj smo ta- bornikom kupili dva šotora in sofinandrali prehrano na taborjenju. Prav tako pomagamo pri organizaciji letovanj. Financirali smo tudi udeležbo na seminarju za družine z duševno prizadetimi otroci v Črni na Koroškem. Iz inšpektorjeve beležnice Zaposleni pri delu z živili, to je delavci v gostinskih obratih, trgovinah z živili in v proizvodnji živil morajo biti seznanjeni z osnovami higijene in se ravnati po njih. Tako ddoča zakon, v praksi pa: marsikdo ne ve čemu služi ščetka ob umivalniku (verjetno si je kdo že čevlje očistil z njo), paDirnate brisače so potrata (tako trdijo vodilni uslužbenci), pokrivalo pokvari pričesko ... Ogledalo osnove higijene pa so prav gotovo tudi garderobne omare in garderobni prostor. Garderobna omara naj bi služila za shranjevanje delovne in civilne obleke. V praksi pa je to skladišče kozmetičnih pripomočkov, neuporabnih čevljev, polivinilastih vrečk, starih časopisov in umazane obleke. Garderobni prostor pa, ki je običajno tako tesen služi še za shrambo čistil, čistilnih pripomočkov in skladišče embalaže. Kaj menite kako delavci, katerih pomožni prostori so tako „v skladu z osnovnimi načeli higijene" pripravljajo hrano in prodajajo živila? ! Sanitarni inšpektor ob takem stanju ne more in ne sme ostati ravnodušen zato poskuša preventivno delovati, ukrepati in vzgajati. Tako je bilo v letu 1978 izrečenih v vzgojne in preventivne namene kršiteljem 45 mandatnih kazni. Sanitarni inšpektor MARIJA BRGLEZ OBVESTILO NAROČNIKOM IN BRALCEM! Naročnikom in bralcem domačega tednika „Naš čas" sporočamo, da bo izšla prva številka v novem 1979. letu v petek, 12. januarja. Vsem našim zvestim naročnikom in bralcem Našega časa, poslušalcem Radia Velenje ter vsem našim prijateljem želimo v novem letu 1979 kar največ zdravja, osebnega zadovoljstva in novih delovnih uspehov. Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje SOZD Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje Delovna organizacija AVTOPARK VELENJE RAZPISUJE LICI TA CI JO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1 kom avto tovorni TAM 2001 karamboliran, letnik 1972, izklicna cena- 15.000.-din 1 kom avto tovorni TAM 5000 K, samonakladalec CE 293-24, letnik 1969, vozen, nosilnost 3,5 ton, izklicna cena - 25.000.- din 1 kom avto tovorni TAM 5000 kiper, CE 956-13, letnik 1969, vozen, nosilnost 5 ton, izklicna cena - 40.000,- din 1 kom avto tovorni TAM 5500, nekiper, CE 106-743, letnik 1969, nosilnost 5,5 ton, vozen, izklicna cena - 40.000.- din 1 kom avto tovorni RABA 836, kiper CE 562-65, letnik 1971, nosilnost 12 ton, vozen, izklicna cena — 110.000.- din 1 kom avto tovorni RABA 831, kiper, CE 459-83, letnik 1971, nosilnost 10,3 tone, vozen, izklicna cena - 110.000.— din 1 kom prikolica sedlasta GORICA PKM 35, 25-16 CE, letnik 1971, nosilnost 24 ton, vozna, izklicna cena - 80.000.- din 1 kom kason novi za vozilo FAP 1314 KFF, izklicna cena -8.000.- din . 2 kom gumi plašč DEMPAR 1600 x 24, izklicna cena za 1 kom -20.000.- din 2 kom motor TAM 4500, izklicna cena za 1 kom - 2.000— din Licitacija bo dne 16. januarja 1979 ob 10. uri na delovni Organizaciji AVTOPARK, Velenje, Koroška 62. Ogled sredstev je mogoč istega dne od 8. ure naprej. Vsak udeleženec licitacije mora kot varščino položiti 10 % kavcije od izklicne cene, po prodaji pa mora kupec plačati kupnino v celoti. Prometni davek ni vračunan. Prednost licitiranja ima družbeni sektor, nato udeleženec, ki je zainteresiran za večji odvzem sredstev. Vse za družino in dom, za stanovanje in gospodinjstvo pod eno streho! veleblagovnica M nama velenje STAROLETNA KRONIKA Kot navadno koncem leta misel naša se prepleta skozi čas, ki je minil; kaj je kdo od nas storil, kdo je delal, se boril, bi za vse več naredil. Inventuro leta naredimo, ugotovimo, kaj se ta čas je tu zgodilo. JANUARJA vsi zagnani smo na delo se podali z željo, da, vsi predani, bomo vse od sebe dali. Plane širne smo pisali in iskali smo rešitve, da najlaže in najbolje pridemo do pridobitve. Andreja krono je dobila, ker jo srenja je zvolila za kraljico športnikov. A letalci vsi zagreti so sklenili, da ob letu zagotovo letališče bomo tu dobili. FEBRUARJA kandidate smo iskali za delegate. Pust pa nam dokazal je, da veselje # na podežete vse bolj grv. V centru našem joj mrtvi, norega sewu prav nič zgodilo! APRILA praznik vsi Javimo, ki nam do šale je in smeha. (Kdor v tem ne vidi greha) A aprilsko nategovanje ne velja za nagrajevanje. In odnose vse, ki na dohodku naj slonijo, drug se drugemu prilagodijo. V Šoštanju pa je zagnan nov elektro velikan. MAJ SEPTEMBRA pa zagnani se šolarji zbero, da učenosti vsi predani leto novo spet prič no. OKTOBRA občine smo naše praznik os lavi I i je praznik vseh ljudi, ki se dt Praži f Da kje mu je V ^^^t^a storili srh o velik t. v^-O ^oaliko: mfaaredifiaj A iz rudi so jam vest vese nam poslali: tone nove smo skopali, rekorde stare pokopali. Mesec je zadnu. a ne posledn Spet so Q knapi. mah hitijo, tfešfone premoga 'e dobijo, 'remagajo temo svetlost&riborijo. V jame se temne dan podajo, svetlobo in srečo sile razdajo. smo na kraju tega izleta. 'an je sprehod preteklega leta. V leto no\ m cistir, odločno sklenimo: enako kot zdaj se bomo trudili, uspehov še novih si priborili. TOMJr ^^ ubčanmsi nabirajo po svetu širnem novih si moči. i koni ar kdo fSli si, mu leto naj da! Sreče in zdravja, polno veselja — to naša resnična novoletna je želja. 5 |2K C) Davek od osebnega avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav bodo udeleženke predpisale po stopnji 20 % Od dohodkov iz avtorskih pravic od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govoijenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe ter od reprodukcije takih del, od raznih skic, in risb, stripov, križank in drugih podobnih del, od dohodkov artis-tov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavno glasbenih prireditvah, od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah bodo udeleženke določile stopnjo 35% Udeleženke bodo predpisale oprostitev tega davka od dohodkov od patentov in tehničnih izboljšav. D) Stopnje davkov po odbitku se objavijo v uradnem listu SRS v skladu z 22. členom zakona o uporabi predpisov in o reševanju Kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks. 11. člen Udeleženke bodo stopnje posebnega občinskega davka na promet alkoholnih pijač uskladile v naslednjih okvirih: 1. Od alkoholnih pijač, proizvedenih z več kot 50 % iz domačih surovin, računano po vrednosti — v določenem znesku od litra dinarjev - od naravnega vina, vina tipa „Biser" in vinsko sadnih pijač 2,00 - od penečega vina najmanj 4,00 2. Od alkoholnih pijač proizvedenih z več kot 50 % iz domačih surovin računano po vrednosti - v odstotku od davčne osnove odstotek - od medice 15 % - od piva med 30 - 40 % - od naravnega žganja in vinjaka najmanj 40 % - od drugih alkoholnih pijač najmanj 45 % 3. Od alkoholnih pijač vseh vrst, proizvedenih z manj kot 50 % iz domačih surovin, računano po vrednosti — v odstotku od davčne osnove najmanj 45 % 8. člen Udeleženke se dogovorijo, da bodo stopnje davka na dohodke od premoženja določile po enakih razponih osnov, kot so s tem dogovorom predvidene za davek od osebnega dohodka iz obrtnih dejavnosti, in sicer tako, da bo stopnja pri osnovah 10.000 din predpisana v višini med 25 in 35 %, pri osnovah nad 200.000 din pa med 50 in 60 %. 9. člen Davek na dohodek od iger na srečo bodo udeleženke predpisale po stopnji 10%. 10. člen Udeleženke se dogovorijo, da bodo stopnjo posebnega občinskega davka od prometa proizvodov, za katere se plačuje davek po splošni stopnji, določile v višini 3 %. Davek po splošni stopnji 3 % bodo udeleženke z veljavnostjo od 1. 1. 1978 dalje vpeljale tudi za umetne brezalkoholne pijače. Udeleženke soglašajo, da v letu 1978 nee bodo izvajale oprostitev ali olajšav pri plačevanju tega davka. Udeleženke bodo določile poseben občinski davek od prometa rabljenih motornih vozil v višini 4%. Merila za oprostitev bodo udeleženke uskladile v regionalnih okvirih. 12. člen Udeleženke bodo v regionalnih okvirih nadaljevale s prizadevanji za uskladitev obdavčitve prometa napremičnin. 13. člen Udeleženke so soglasne, da je potrebno nenehno analizirati in spremljati izvajanja davčne politike in na tej podlagi sprejeti konkretne ukrepe, ki bodo zagotavljali večjo učinkovitost in doslednost pri izvajanju davčnih predpisov. Pri oblikovanju ukrepov iz prejšnjega odstavka bodo udeleženke zagotovile večjo aktivnost zlasti na naslednjih področjih: - okrepljen neposreden nadzor nad tem, kako davčni zavezanci izpolnjujejo svoje davčne obveznosti; - zagotovitev ugotavljanja realnih dohodkov in davčnih osnov; - dosledna izterjava davčnih in drugih družbenih obveznosti; - učinkovito in dosledno ukrepanje zoper kršitelje davčnih predpisov. 14. člen Udeleženke bodo v okviru prizadevanj za kadrovsko krepitev davčnih uprav skrbele za ustrezno štipendijsko politiko in si prizadevale, da se davčne uprave organizacijsko usposobijo tako, da bodo lahko učinkovitejše izvajale svojo družbeno funkcijo. 15. člen Udeleženke so soglasne, da bodo davčne uprave zaradi racionalnosti še nadalje sodelovale pri zbiranju družbenih obveznosti, katerih odmera in izterjava po veljavnih predpisih ni osnovna funkcija davčnih uprav, če so za to delo ustrezno kadrovsko in organizacijsko usposobljene in pod pogojem, da ob tem ne bo prizadeta osnovna funkcija davčnih uprav. Udeleženke se dogovorijo, da bodo nadomestila za to delo znašala največ 10 % in da bodo tako zbrana sredstva uporabljena predvsem za napredek dela davčnih uprav. 16. člen Udeleženke se dogovorijo, da bodo v letu 1978 nadaljevale s prizadevanji za uveljavljanje avtomatske obdelave podatkov, upoštevajoč pri tem načelo tesnejšega medsebojnega sodelovanja in skupnega organiziranja tistih akcij, kjer je to zaradi racionalnosti ah drugih razlogov potrebno. 17. člen Izvajanje dogovora o usklajevanju davčne politike spremlja poseben odbor (odbor udeleženk), ki ima 10 članov in njihove namestnike. Predstavnike občin in njihove namestnike v odbor udeleženk imenujejo izvršni sveti skupščin občin sporazumno. 18. člen Odbor udeleženk spremlja in analizira uresničevanje tega dogovora in predlaga udeleženkam ustrezne ukrepe. 19. člen Odbor udeleženk obravnava morebitne kršitve tega dogovora, obvesti o tem skupščino prizadete občine in družbenopolitične organizacije ter predlaga ustrezne ukrepe. O kršitvah tega dogovora lahko odbor udeleženk obvešča javnost z objavo v sredstvih javnih informacij. 20. člen Udeleženke soglašajo, da bo administra-tivno-tehnične posle za odbor udeleženk opravljal republiški sekretariat za finance. Udeleženke se zavezujejo, da bodo republiškemu sekretariatu za finance v skladu z določbami tega dogovora zagotavljale potrebne podatke za spremljanje izvajanja dogovora, in sicer v rokih, ki jih določi odbor udeleženk. 21. člen Dogovor se objavi v Uradnem listu SRS.