Št. 1:0.
V Gorici, dne 8. oktobra 1901.
Tečaj XXXI.
Izhaja trikrat na teden t Šestih izdanjlh, in sicer: vsak torek, Četrtek in soboto, zjntranje Iz* dunje opoldne,  ležerno izdanjo' pa   ob 3. uri po*
poldne,  in stane   z   uredniškimi   izrednimi  prilogami ter s .Kažipotom" ob novem letu vred po p o a t i pre-jemana  ali  v  Gorici   na dom pošiljana: . Vse leto    .  .  .  .  .  .  . 13 K 20 h, ali gld. (J-60
: pol leta .  . . ¦.¦*•-.*''.-*:-¦ •6:-r«*0.«*nW.«».a8:3D___
četrt leta.......3 „ 40 »   ',    ,   1-70
Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravnistvo v Gosposki ulici štv. 11 v Gorici v »GoriSki Tiskarni« A. GabrSček vsafc <ian od 8. ure zjutraj do 0. zvečer; ob nedeljah pa oi 9. do 12. ure. Na naročila brez doposlnne naročnine se ne oziramo.
MPRIMORLc,rTzh*aja neočtvisno od «Soče» vsah petek in stane vse leto 3 K 20 b ali gld. 1-60.
«Soča» in «Primorec» se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz "* Šolski ulici in Jellersit/, v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrončič na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
i Večerne izdanje.)
Uredništvo
eo nahaja v GoBposki ulici St. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govorili vsaki dan od S. do 12. dopoludne ter od 2. do o. popoldne; ob nedpljab in praznikih od 9. do 12. dop. Upravniilvo se nahaja v Gosposki ulici šL 11.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne ¦spadajo v'" delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravitištvu.
Oglasi in poslanice
«i račnuijo po »eSt-vrstah, čo tiskano I-krat 8 ki\, 2-!cra' 7 kr., 3-krat (> kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. -r V.čje črke po prostoru.
Naročnino  lu oglase je plačati loco Gorivu.
.»(iorlSka Tinkarini" A. Gabršček tiska in zaiaga razen «Soee» in »Primorca« §o »Slovansko knjižnico", katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih Ji _do_6_pol__ ter stan« Tselethor 1 gld. 80 Ir. — Oglasi v »Slov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrstica.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog in narod!
«Gor. Tiskarna* A. GabršČek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Profesor Berhc - farbar.
VI. .
Kako pa je matematik Berbuč naracunil okroglih 195.000 kron letnega dohodka od žganja ? — Čnjmo učenjaka!
Po statistiki finančne uprave je porabila Goriška v letu 1899. — 3320 hektov čistega alkohola. S Bf0 poviškom bi znašal 3486 hektov. Prof. Berbuč je spremenil ves ta alkohol v 40% žganje, t. j. prilil je na vsak liter alkohola še poldrugi liter vode; tako je dobil 8715 hektov žganja, katero je obdačil do zadnjega litra. Ker se prodaja tudi nekaj likerjev, je zvišal deželno doklado od 20 kron kar na povprečnico 24 kron. Odbil je le okroglo 6% režijskih troškov (-¦• vse drugo bi plačal on?! —) ter naracunil tako dohodek 195.956 kron.
Tako se more igrati s številkami le človek, ki hoče namenoma slepariti vso javnost ter speljati na opolzek led smešnosti sam deželni zbor, v svesti si, da poslanci niso Študirali tega vprašanja, dasi je prav priprosto.
Prof. BernuC je obdačil kar ves konsum alkohola 3320 hektov s hf» poviškom vred (za morebitno prenizko vzeto število!), — dasi sme naša dežela obdačevati le na drobno p o t o č e n e ž g a n j i n e. V naši deželi pa se proda prav veliko čistega alkohola za izdelovanje kisa, za izboljšavanje vina, ob petjotizovanju, v mizarstvu in raznih obrtih itd., a ves ta alkohol je prost deželnih d o k l a d. — Koliko je tega alkohola, ki je naklad prost?! Ali ve prof. Berbuč? —- Ne ve H — Ali ve deželni odbor? — Ne ve! — Kdo ve? — Nikdo danes ne ve, ker se to ni nikdar preiskovalo. — Pae pa se v6 vsaj eno število, in to je alkohol, ki se je porabil v 1. 1899. za izdelovanje kisa, kajti izdelovalci naznanijo financ: kupljeni alkohol — in tega je bilo 520 hektov! Imenitni prof. Berbuč pa je spremenil tudi ves ta alkohol za k i s v — žgan j e ter ga obdačil po 60 ali 62 kron. Torej le pri alkoholu za kis je naracunil preveč okroglo 32.000 kron. h\ koliko je še vsega drugega prostega alkohola! Koliko žganj in se prodaja v kontrabant! Kdo to ve?! Ve se samo to, da jih je prav veliko! Ve se, da le bedak ali pa zloben človek s posebnimi nakanami more žvrgoleti o obdačenju
vsega alkohola tako, kakor nam je naracunil prof. Berbuč.
Meseca maja in junija je »Soča" obširneje pisala o vseh teh razmerah ter sapo zaprla prof. Berbuču; zato bodi toliko dovolj. --Že iz teh vrstic je jasno, da je Berbuč predrzno f a r b a 1 deželni zbor, ko je govoril o dohodkih 195.000 kron. V resnici moramo računati komaj dobro tretjino tega zneska, kakor je s številkami že dokazal A, Gabršček v »Soči*. — Koliko bi torej le približno znašali dohodki, tega ne vemo; pa tudi tega no vemo, koliko bi znašali troški lastne režije. — In v taki nevednosti naj bi se bi! ustanovil deželni užitninski urad?
Dovolj o tem! Čemu tudi zgubljati dalje besed, ko jo državni zbor deželam že odvzel samostojne deželne doklade po računih 1. 1899. — Deželni odbor goriški ni mogel ničesar spremeniti na teh računih v 1. 1900., ako bi tudi ustanovil deželni urad, kateremu bi danes ostale le doklade na pivo v veliko zgubo deželo!
Kako nesmiselno klobasarije jo skrpucal prof. Berbuč kot predloge finančnega odseka, računajo na nevednost ostalih od-sekovih členov, naj navedemo le par slučajev,
V  prvi točki izreka zahvalo deželnemu odboru, ki je tako varoval deželno koristi v goriškem mestu, »kjer so mu je posrečilo pridobiti za deželo približno 20.000 kron več nego prejšnja leta".
Ta zahvala je tudi sprejeta in deželni glavar Pajer se je zahvalil za tako zahvalo. Komedije! — Gospodje so se torej ginljivo zahvaljevali drug drugemu, — toda o dobičku 20.000 kron moremo reči, da je še medved, ki prosto leta po gozdu. Kdo ve, da ne bo v Gorici še zguba? Nekaj takega šumi po zraku! — In ako bo zguba, ali ne bo gospodov nič sram za bedarijo, katero so si nakopali po zaslugi prof. Berbuča?
V  6. točki se pooblašča deželni odbor, n?j stopi v dogovor s finančnim ravnateljstvom, da odpove pravočasno pogodbe z zakupniki, ponudivši 10% povišek zakupnin vsaj za one kraje, kjer bi dežela ne mogla pobirati svojih užitnin po tarifi.
Deželni zbor je dokazal s sprejetjem te točke popolno ignoranco, katero imenujemo pravcati škandal!
Finančni odsek, na čelu mu imenitni poročevalec Berbuč, torej niti tega ni vedel, .a finančni erar rotiniina posla z zakupniki, marveč le z zvezami interesovanih obrtnikov po davčnih okrajih? Kako naj torej fina 'no ravnateljstvo odpove pogodbe, katerih uiti nI 'i I — Take predloge je skrpucal fa-mozni finančni odsek po zaslugi prof, Berbuča! Ali ni to sramota za celo našo deželo ? J — Prav, prav, da je ta deželni zbor le razpuščen!
Kako se pa odpovedujejo pogodbe z zvezo interesovanih obrtnikov (krčmarjev, mesarjev), to je v zakonu natančno določeno, — In nasproti tej zvezi jo tudi deželni odbor enako veljaven činitelj kakor vsak posamičen zasebnik. Prof. Berbuč jo dokazal piramidalno ignoranco, in za njim deželni zbor, ki je potrdil, naj deželui odbor ponudi 10$ povišek. - Kaj pa bi bilo s tem doseženo? Ako deželni odbor ponudi kakor vsak zasebnik 10^ povišek, s tem še ne dobi erarne užitnine v zakup, marveč po« prašnim bo najprej zveza interesentov, ako hoče ona prevzeti za povišano ceno. Ako zveza sprejme, more deželni odbor ponuditi zopet najmanj 10% povišek na že povišano ceno; ali tudi zdaj ima zveza interesentov zopet prednost. — V takem boju deželnega odbora z interesenti bi ostala erarna užilnina deželi le tedaj, ko bi bila neizogibna velikanska z g u b a. — Le kompletni igno-rantje morajo govoriti tako, kakor je predlagal prof. Berbuč 1
Pod točko ?. je Berbuč predlagal, naj vlada spremeni ustavnim potom Najvišji odlok z dne 29. maja 1829. o pobiranju užitnine, da bo odgovarjal duhu časa itd.
Tudi tu je dokazal Berbuč svojo obžalovanja vredno nevednost. On, ki se hrupi, da je proučaval to vprašanje, ne ve niti tega, da na tisti Najvišji odlok I. 1829. je sledil zakon novejšega datuma. — Tu torej ne gre za premembo tistega Najvišjega odloka, marveč za spre nje m bo zakona, ki je še prav mlad in ki prav idealno odgovarja duhu časa.
Vprašamo: Ali ni žalostno spričalo duševne revščine sklep deželnega zbora, zahtevati od vlade, naj premeni ustavnim potoni zastareli Najvišji odlok iz 1. 1829., ko imamo o tem že zakon h zadnjih let, kateri se pa niti ne omenja?!
Vprašamo dalje: Ni H lu itno, da so puhlice prof. Berbuča donele po deželni zbornici in se »e zdaj izkoriščajo v klerikalnih listih kot suho zlato, dasi so morale grdo konipromitovati ugled deželnega zbora ? !
Za vse to se imamo zahvaliti profesorju Berbuču •— farbarju!
DOPISI.
Z Vipavske^. ~- (Pium desi-derium fanatičnega črnosukneža.) — Dne 2, t. m, okoli 11. ure predpoldne sta stopala po državni cesti h Ajdovščino proti Križu neki »božji namestnik" robate zunanjosti v srednjih letih in neki kmet iz Velikih Žabelj, Bila sta v živahnem pogovoru, ki so jo nanašal na dopise v »Soči" proti enemu, ne najboljšemu delu naše duhovščine, Črnosuknež se jo silno repenčil, mahal s palico in zabavljal proti Žabeljcem. Rekel jo med drugim približno tako-le: Takega dopisniku bi morali, ko pride m cerkve največ ljudij, pograbiti, ga vroči na tla in dobro p r c t e p s t i, da bi imel zadosti. Le povejte, da s o ni J ti z t o rekel! Saj že veste, kdo jo pisal! Duhovne bi morali pustili v miru in ne pisati proti njim o svinjskih jezikih, klobasah in takih rečeh, ki ljudem jemljejo sv. vero.
Približno z navedenimi besedami jo vspodbujal duhoven ajdovske okolice ža-beljskega kmeta k ljubezni do bližnjega, — Kaj pa, če bi se poprijeti tudi naprednjaki tega recepta in deli močit brezovke za takega fanatičnega popa, ki se je mogel tako spozabiti, da je nesramno šuntal kmeta in. namigaval k zločinu.
Taki so nekateri »božji namestniki" in »dušni pastirji". Proti takim se borimo, da ne pokvarijo sv. vere med ljudstvom. Taki »dušni pastirji" so pravi posnemovalci onega judovskega duhovna, o katerem pravi prilika, da je pogledal ranjenca na poti iz Jeruzalema v Jeriho, povihal nos ter šel dalje.
Usmiljeni Samarijani se nahajajo večinoma le pri narodno-napredni stranki, katera dela na to, da bi se naše ljudstvo iznebilo takih duhovnov, ki sejejo sovraštvo mesto da bi širili ljubezen do bližnjega, ki je po Kristovih besedah vsak Človek; proti duhovnom, ki napravljajo široko cesto za prestop k protestantizmu.
Quo vadis?
Roman.
Poljski spisal Henrik Sienkiew;cz. —- Poslovenil Podravsld.
(Dalje.)
Pred vsem drugim jame pozorno pregledovati prvo podzemlje. Preišče vse temne kote, v katere ni prodirala luč slabe svetilnice, pregleda osebe, spava-joče poleg sten pod plahtami, pregleda vse bolnike, ki so bili nastanjeni v posebnem prostoru, toda Ligi je vendar-le ni mogel najti. Tudi v drugi in tretji ječi jo je iskal istotako zaman.
Med tem je bilo že pozno in trupla so bila že odnesena. Stražniki, vlegši se v prekopih, ki so vezali ječe, so zaspali; otroci, utrujeni z jokom, so umolknili; v podzemlju je bilo slišati samo težko dihanje in tiho ponavljanje molitve.
Vinieij pride z malo svetiljko v četrto klet, ki jo bila zdatno manjša, dvigne svetilnico kvišku ter so jame razgledovati po njej.
Nakrat pa se zgane, ker se mu zdi, da pod predorom v steni, zadelanim z mrežo, vidi orjaško postavo Ursovo.
Upihnivši svetiljko, se mu približa ter ga vpraša :
»Uršo, ali si ti?«
Orjak krene z glavo.
»Kdo si ti?«
>Mar me no poznaš?« vpraša mladi mož.
»Ugasnil si luč, kako to naj torej poznam ?«
Toda Vinieij zagleda v tem hipu Ligijo, ležečo pri steni na plašču. Ne spregovorivši besedice poklekne k njej.
Uršo ga spozna ter reče:
»Hvala Kristusu! Toda ne budi je, Gospod!«
Vinieij je klečal ter jo gledal, a pri tem se ni mogel ubraniti solz. Navzlic temu, da je bilo v podzemlju mračno, je vendar razločeval njeno lice, ki so mu jo zdelo bledo kakor alabaster, in shujšane roke. Pri tem pogledu se ga je polastila ljubezen, podobna najhujši bolečini, pretresujoča mu dušo do najskrajnejših globin in ob enem tako polna sočutja in oboževanja, da je padel na lice ter jel poljubovati rob plašča, na katerem je počivala ta nad vse draga mu glava.
Uršo ga je dlje časa gledal brez besedice; naposled ga vendar-le potegne za tuniko.
»Gospod,« vpraša ga, »kako si prišel semkaj ? Ali si prišel, da jo rešiš?«
Vinieij dvigne lice, toda še dlje Časa se je boril z ganutjem.
»Pokaži mi pot!« spregovori.
»Mislil sem si, da jo ti najdeš, gospod. Meni le samo jedno prihaja v glavo ...«
Po teh besedah se obrne k predoru, na katerem je visela železna mreža, ter dejal kakor sam sebi:
»Da! Toda tam so vojaki.«
»Stotinja pvetorijaneev,« odvrne Vinieij.
»Torej ne proderemo.«
»Ne?«
Uršo si otare z roko čelo pa vpraša zopet:
»Kako si prišel sem?«
»Imam ,tesser' od nadzornika ,smradnih dolin-
Nakrat pa umolkne, kakor bi mu nenavadna misel šinila v glavo.
»O moj Odrešenik!« jame govoriti urno. »Jaz ostanem tukaj, ona pa naj vzame moje znamenje, ovije si glavo z robcem, ogrne s plaščem in naj odide. Med grobarskimi pomagači je nekoliko nedoraslih dečkov in pretorijanci je ne spoznajo. Ko pa dospe v Petro-nijevo hišo, bode rešena.«
Toda Lig pobesi glavo na prsi ter odvrne:
»Ona bi v to ne privolila, ker te ljubi in vrhu tega je bolna, da brez tuje pomoči ne more niti stati.«
Čez trenutek doda:
»Ako je ti, gospod, in plemeniti Petronij nista mogla rešiti iz ječe, kdo drugi bi jo mogel rešiti?«
»Jedini Kristus!, ¦«
Na to umolkneta oba. Lig je premišljeval v svoji preprosti glavi: »On bi mogel rešiti vse, pa ker tega ne učini, je razvidno, da je napočil čas muk in smrti.«
In ni se bal smrti radi sebe, toda v globeli svoje duše je pomiloval to deklico, ki je odrastla na njegovih rokah in katero je ljubil bolj kakor svoje življenje.
Vinieij poklekne zopet k Ligiji. Skozi železno omrežje v zidu je prodirala v ječo bleda mesečna svetloba ter jo osvetljevala bolj nego mala svetilnica, ki je brlela nad vhodom.                                    ,
Ligi j a odpre oči ter položi svoje dlani na Vi« nicijeve roke in spregovori:
»Vidim te in vedela sem, da prideš.«
A on je prikladal njene roke k svojemu čelu in na svoje srce, naposled jo nekoliko dvignil na slami ter jo pritisnil k prsim.
'4 »Dospel sem, predraga!«  reče. »Naj  te  Kristus ozdravi in reši, o ljubljena Ligija!«
Taki ljudje hočejo imeti povsod privilegije in stopati med nami kakor mali bogovi, pred katere bi mi morali padati na kolena, a se včasih tako spozabijo, da bi jih morali poslati za misijonarje na one otoke Tihega Oceana, kjer ljudje zrejo drug drugega. —
Upamo, da so Žabeljci prepametni za take nauke od strani duhovna iz ene so-' sednih občin in ne bodo sledili Gočanom v dolgotrajni zapor, ampak ostali vrli ljudje, kakor so bili do sedaj. Oni gotovo ne pozabijo, če so tudi ločeni v dva tabora, da zaradi tega ni treba sovražiti drug drugega, kakor želi omenjeni nesramni človek v črni suknji. —
»Tudi cesta ima ušesa".
fomte far razne novice.
Osebne Testi, — Absolvirani pravnik Jos. vit.S t ey skal je imenovan poštnim praktikantom v Trstu v višji službi. Postnim praktikantom je imenovan tudi manipulacijski diurnist Jos. C ril.
Odlikovanje. — Zraven v zadnji »Soči« navedenih odlikovanj je dobila občina Št. Andrel tudi prvo državno zlato svetinjo za razstavljeno zelenjavo na prvi dunajski vrtnarski razstavi.
Poroka. —- Včeraj se je poročil v Kanalu g. Julij Mi kota, uradnik »Delavskega in podpornega društva* v Trstu, z g.čno Marijo Vuga. Mnogo sreče l
Skušnje za usposobljonje uči te)jot In učiteljic za ljudske in meščanske šole se bodo začele pri e. kr, izpraševalnem pove« renstvu v Gorici dne 4. novembra t, 1, ob 8. uri zjutraj.
Prošnje se imajo predpisanim potom doposlati rečenemu poverenstvu najkasneje do 20. t. m.
Redka služnost t Plerlsn. — V Pie-risu v Furkniji so obhajali v soboto 5. t. m. redko slavnost. Trije vrli orožniki so dobili odlikovanja za trud in neuslrašenost povodom požara v Pierisu lani v septembru. Ob 11. uri v soboto je bila sv. maša, po maši pa se je zbralo pri spomeniku cesarice Elizabete nad 30 orožniku;, starašine z županom in mnogo ljudstva. Namestništveni svetnik g. F a b r i s iz Gradišča je pripel tam s primernim ogovorom srebrni križec gg. orožniškima postaje - vodjama Antonu Grlu in Alojziju Mah niču, prvi je nastavljen v Pierisu in drugi v Tržiču, tretji, orožnik Alojzij Pogorelec pa je dobil pohvalno spričevalo z remuneracijo. Primerno temu povodu je govoril tudi navzoči orož-niski ritrnojster. Omenjeni trije gospodje so si prislužili, kakor rečeno, svoja odlikovanja ob požaru v Pierisu. Grl je rešil gotove smrti v ognju neko gospo, M a h n i 6 nekega starca, Pogorelec pa je pomagal pri tem. Vsi trije so nastopali pri tem požaru take neustrašeno, da so vzbudili občno občudovanje, zahvalo prizadetih nesrečnikov in končno tudi dobili zasluženo odlikovanje od poklicanih oblastij. V povišanje slavlja ob spomeniku je igrala domača tamkajšnja godba cesarsko pesem. Pri omenjenih govorih so se oglašali iz vrst orožnikov živahni »živio*-klici.
Temu je sledil banket, katerega so se udeležili že omenjeni visoki dostojanstveniki, orožništvo, duhovščina, učiteljstvo, odlikovane!, župan s' starašinami, in več drugih povabljencev. Na banketu je bilo več govorov v čast odlikovaneem. Ginljiva prizora sta bila, ko je cestni preglednik Vatovec iz Gradišča napil v slovenskem jeziku navzoči materi g. Grla in ko je prišla v dvorano ona po g. Grlu iz ognja rešena gospa, jokaje hvaležnosti zahvalit z nova g. pohtajevodjo, da jej je rešil življenje.
V   težki in odgovorni orožniški službi služijo po naših deželah v pretežni večini Slovenci, ki vrše svojo službo na sploh v največjo zadovoljnost oblastij. Kaka nevstra-šenost in odločnost pa diči v slučajih potrebe naše slovenske sinove, to so pokazali omenjeni trije orožniki ob času opisanega požara v Pierisu.
Vrlim možem vsa čast in naše čestitke l
Sokolova veselica na Ctorlšfcek«. — Na obširnem in lepem Katarinijevem vrtu se je vršila v nedeljo veselica »Goriškega Sokola* po vsporedu, kakor je bil naznanjen. Kljubu temu, da je kazalo skoro celi dan na dež, se je zbralo na vrtu iz mesta in okolice toliko občinstva, da je bil vrt poln. Telovadba, petje in godba, sploh ves vspored se je izvršil točno in v splošno zadovoljnost navzočega občinstva. Telovadcev je nastopalo na orodju s četovodjo g. Vernikom 7, na drogu in bradlji 6; v skupinah s palicami jih je nastopilof okoli 15. Vodilr sta telovadbo; načelnik brat Vernik in podnačelnik brat Se ha up. — Kar se tiče posameznih telo-vadedv, so izvrševali vaje skoro docela sigurno in elegantno. V vsakem telovadcu se je videla dobra šola in sistematična naobrazba. Pri izvrševanju skupin na orodju in s palicami smo se divili jedliakosti v nastopu, urnemu izvajanju in krasoti v sestavi skupin, osobito onih s palicami. Pokazalo se je o tej priliki z nova, da naš »Goriški Sokol* se peča z vedno večjo vnemo s telovadbo, za kar gre priznanje in pohvala toliko na sploh, kolikor glede nedeljskega nastopa v prvi vrsti tajniku, bratu Schaupu, kateri se res neumorno trudi za povzdigo telovadbe v društvu. Telovadci v svojih težjih in lažjih vajah so želi obilo priznanja.
Kjerkoli je dosedaj nastopilo naše ptvsko in glasbeno društvo, povsodi je vzbudilo s svojim lepim petjem navdušenje. Tako je bilo tudi v nedeljo. Vse tri pesmi, ki so bile na vsporedu: »Rojakom*, »Svoji k svojim8 in »Slovenec in Hrvat" so bile proizvedene točno in precizno i od spretnim vodstvom g. Ste le t a. Pevcev je nastopalo nad 40. Ploskanja za vsako točko ni hotelo biti ne konca ne kraja, zlasti po pesmi »Svoji k svojim*, tako da so pevci za zameček zapeli še »Cr~ nogorac Crnogorki*. Vsa čast gg. pevcem. Le tako naprej!
Kar se tiče godbe, jo ista igrala prav dobro, da je bilo občinstvo zadovoljno, tudi s slovanskimi točkami ni štediia.
Ko pa je bil vspored končan ter so pevci hoteli zapeti še eno, se je vsul močan dež, ki je razpršil občinstvo, katerega se je na to zbrala lepa družba v hdtelu »pri treh kronah*.
Na sploh pa moramo z veseljem kon-statirati, da naš vrli »Sokol* svoje ša so-cijaino življenje med mestnimi Slovenci važno nalogo izvršuje dobro in napreduje od nastopa do nastopa. Želeli bi temu društvu tudi gmotno mnogo podpore in to tem bolj scd%j, ko zbira društvo doneske za zastavo. Zato pa k!»5emo osobito naši mladini, da naj se ista zbira pod praporom slovenskega So-kolslvn, ki je prapor bratske ljubezni in narodne odločnosti.
Shod v Matavunu. — Največja žu-panija na Krasu Divača-Naklo (6 volilnih mož) je volila zadnjič klerikalno, ker so ae dali naši prvaki prehvapiti od kaplana Krančiča na Barki. Samo radi tega skrivnega čina neznatnega kaplana smo na-prednjaki zgubili mandat V. kurije, ker drugače bi bili zmagali celo slovensko-ilalijansko klerikalno zaroto pod Pajerjevim pokroviteljstvom.
V   nedeljo je priredila naša stranka shod v tej županiji, in sicer v prostorih g. Aleksandra Mahorčiča v Matavunu. — Ker je došlo naznanilo glavarstvu v Sežano šele v petek mesto v četrtek, ni dovolilo javnega shoda. To se je tikoj razneslo in l|tidje so sploh mislili, da shoda ne bo. Vendar je šlo v Mativun   nad 250 mož, da !
vidijo, ali bo shod ali ne. — Došla sta iz Gorice dr. Treo in Gabršček ter imela zaupen shod; toda dobili so vstopnico na ime vsi, tudi župnik iz Rodika in njegovi pristaši.
Shod se je vršil 2Vt ure. Govorila sta dr. Treo in Gabršček. Njiju namen je bil, mirno in stvarno razložiti program na-rodno-napredne stranke ter pojasniti sedanji položaj v deželi. Toda za burne prizore, ki so vzbujali mnogo zabave, pa tudi rezkih odgovorov, je skrbel navzoči župnik iz Rodika. Postavil se je naravnost v lice govornikov, vzel v roke svinčnik in papir, zapisoval in se vsak hip mešal v govor z opazkami in celimi govori. Nič ni pomagalo, reči mu, naj ne moti, da bo lahko govoril, kolikor bo hote), marveč ugovarjal je vsemu, kar ni ugajalo njegovemu omejenemu razumu in nevednosti. Med njim in govornikom so nastali celi dvogovori in ubogi župnik iz Rodika je-dobival lekcijo za lekcijo, kakorJ je zaslužil. Tako je prišlo na dan marsikaj, kar "'• sicer izostalo. Imeli smo že veliko shodov, ali še na nobenem ni bila politiku-joča duhovščina tako oprana kakor v nedeljo v Matavunu, — vse po zaslugi neokretnega župnika iz Rodika. V veliko veselost vsega občinstva so se tam prale ženske hlače, komanda farovških gospodinj, celo farovški otroci so prišli v to besedno bitko, vse po zaslugi tega nerodnega nunca. Sploh: škandal prve vrste. — Ko je župnik hitel kaj načečkati na papir, so mu rekli ljudje: Le pišite, boste čital kuharici doma. — Gesto se je skliceval na »svoje ljudi", ozrl se okoli po občinstvu, pa nikdo se ni oglasil zanj.— Ko je pa čutil, da Gabršček dokončuje svoj govor, je izjavil, da gre domov, ker itak vidi, da ne pride do besede. In šel je. Za njim je šlo vsega vkup 13 oseb, ali le 6 njegovih pristašev, kakor so se 03tali izjavili; šli so tudi oni, ker imajo daleč domov. V krčmi je plačal župnik dva litra vina in se jezil na svoje ovčice, zakaj niso kričali, ko se je sklicaval na nje. — Iz občine Rodikje imel le enega moža; ostali so bili sicer iz njegove duhovnije, toda iz Brkinov, ki spadajo pod Naklo in niso vofilci.
Shod v Matavunu je bil sijajen pojav naprednega gibanja in mišljenja. Mi smo uverjeni, da klerikalci ne bodo nikdar več sleparili javnosti s to občino, kakor se jim je posrečilo zadnjič.
Zdaj pa smo radovedni, kaj bo lagal župnik iz Rodika po klerikalnih listih, ua je lagal in obrekoval že na shodu, se mu je zabrusilo že na shodu v obraz s pozivom, naj le toži za tako »razžaljeoje*.
Kosmata vest klerikalcev. — Klerikalcem še ne zadošča jasna in odločna izjava narodnega občinskega zastopa v Postojni, marveč »Prim. List" se je povspel ceI6 do predrzne trditve, d<i se je z izjavo le osmešil. — Brezvestna duša posvečenega hujskača brblja celo, da dr. T. je deželni šolski svet kranjski spodil iz službe »radi nekega kaznjivega dejanja*. — Kaznjivega?! Podli farški brezvestnež pravi, da ono »kaznjivo dejanje* je bržkone v teoretičnem mnenju Straussa, Fichteja, in Kanta itd., ki so tajili Boga in Odrešen i k a J. K. — In na podlagi tega »bržkone*, kateri so sami podtaknili, pravi »P. L.* dalje:
»Tak je tedaj vodja goriških napred-njakov. Vprašamo, ali ni sramotno, da sprejemamo goriški Slovenci za voditelja človeka, ki je bil v svoji domovini spojen iz službe radi kaznjivega dejanja?"
Da, mi vprašamo: Koliko časa še bo puščal kardinal dr. Mi s si a svojim duhovnikom, da tako nesramno in brezvestno se-jejo razpor, lažejo in obrekujejo vsakogar, ki jim kakorkoli stoji na poti? Ne vedo nič, potem podtikajo nekaj pod »najbrže", na to pa pridejo že s »kaznjivimi dejanji" na dani Lopovi!
Dr. Turna je imel takrat 19 let, pa ni klonil duhom nad krivico, ki se mu je bila storila. Šel je, napravil gimnazijsko maturo, dovršil vseučilišče, napravil celo doktorat ter postal to, kar m danes. — Kako so naredili pa mnogi 19-ietni lehkoživci, ki so z nečednim življenjem, polnim »kaznjivih dejanj", zapravili maturo in vso bodočnost, za katero so se pripravljali? —- Šli so v semenišče — in danes so »namestniki božji*, ki psu-jejo in obrekujejo vsakogar, kateri se jim noče pokoriti t Tak je razloček med 19 letnim Turno in — žegnanimi hujskači okoli »Gorice* in »Prim. Lista l*
Dvatlsočletna kultura v Devhiu. — V nedeljo dne 6. t. m. so onesnažile laške,, barabe v Devinu z živalskim blatom tablo tamkajšnjega bralnega in pevskega društva »Ladija*, kajti to društvo jim je trn v peti. Table ne očistijo, marveč puste, kakoršna je, da pokažejo plod dvatisocletne kulture g. okr.glavarju,___ki_pride_v kratkem^v_Devin radi občinskih volitev.
Prav tako l Lopovsko laških pritepenih barab pa bodi zavednim slovenskim Devin-cem v vspodbudo, da se še tesneje oklenejo društva »Ladija*, ki jih združi v dolgo vrsto proti laškim lopovom na slovenski zemlji v obrambo.
»Evangelij v Vipavi In okoli Vipave*. — uitateljem, ki se zanimajo aa to zgodovinsko črtico, sporočamo, da jo začnemo s prihodnjo številko nadaljevati, Daljši odmor je bil poleg drugega potreben tudi radi tega, ker se je g. pisatelj na svojem potovanju v počitnicah pobrigal po raznih arhivih in pri privatnikih za tozadevno gradivo ter tudi dejanski dobil v cesarskem domačem arhivu na Dunaju, v arhivu ministerstva za notranje posle ter ministerstva za uk in bo-gočastje, posebno pa v Gradcu in Monako vem mnogo gradiva, s čemur se popolni doslej povedano ter razširi, kar se ima še priobčiti; vse to seveda je zahtevalo več časa.
Zanimivo je tudi poročilo, da so se dobili o reformaciji v Gorici posebno jako dragoceni podatki, katere g. pisatelj mogoče o priliki prijavi.
Klerikalni shod v Drežtiicl. -— Ne bi poročali o tem zakotnem shodiču naših katoličanov, ako bi gorostasno zavijanje »Prismojenega lista* temu ne dalo povoda. To poročilo v klerikalnem trobilu je spisal gosp. poročevalec, najbrže v pozni noči, ko je milo - sladko - dirnjeu prijadral iz Drežnice domov. To kaže vsaj ta navdušena oda, katero je zapel v omenjenem listu, kakor da bi bil na tem shodiču za večno »panal* vse liberalce, ki brez škofovskega dovoljenja hodijo po slovenski zemlji.
Toda in medias res ! V nekem groznem strahu pred naprednjaki si naši ljubeznivi »kavči* ne upajo z odprtim vizirjem na dan. Kakor na Ljubušnjem, tako so tudi v Drcžnici prav tiho kakor podlasica lazili po obfiui in šele na predvečer shoda nosili okrog povabila. Bog varuj, da bi izvedel kak na-prednjak o tem shodu! Moglo bi se zgoditi, da bi jih ne pustili mimo furbati ubogega ljudstva. Imajo pa tudi vzroki Saj takih far-bt<ri.j, kakoršne sta si dovoljevala „vrla" predbojevnika za vero, kaplan Vuga in vikar Sedej, še ni slišal naš kmet!
Ta dva sla nosila na shodtkv Drcžnici zvonec. Naj navedemo iz njihovih govorov nekoliko glavnih »truinfov*, da bo vedel slovenski svet, kakih sredstev se poslužujejo naši klerikalci v »boju za vero* ! (Mimo grede bodi povedano, da nas je informiral o tem priprost, toda bister krnet, ki se ni v semenišču učil zavijati.) Kaplan Vuga, kateremu je shoda prvosednik Anton Kovačič prvemu podelil besedo, se je spravil nad »generala Tu m o in njegove adjutante* zaradi shoda v Cerkveni. Rekel je, da je Turna ukazal vrata v dvorano zapreti, ker je prišlo veliko duhovnov. Kmetje so hoteli zdrobiti vrata, toda duhovniki so jih mirili. Na to je Turna začel vpiti in »nesramno go-
»Bolna sem, Marko,« odgovori Ligija, »ter morami umreti bodisi tukaj, ali na pozorišču... Toda prosila sem Boga, da bi te pred smrtjo še enkrat videla, in ti si prišel: Kristus me je uslišal U                                  j
In ker ni mogel spregovoriti besede, marveč jo le samo stiskal k prsim, je nadaljevala:                         j
»Videla sera te skozi okno iz Tuliana, in vedela' sem, da si hotel priti. A sedaj mi je Odrešenik dal toliko zdrave zavesti, da se moreva posloviti. Jaz že grem k Njemu, Marko — toda ljubim te in te bom ljubila zmerom.«
Vinicij se premaga, potlači v sebi svojo bolest ter jame govoriti z glasom kolikor le mogoče mirnim:
»Nikakor, moja predraga. Ti ne umreš. Apostol mi je rekel, da naj verujem in da bo molil zL-te. On je poznal Kristusa, Kristus ga je ljubil ter mu ničesar ne odreče... Ako bi imela umreti, ne bil bi mi Peter rekel, da naj upam, toda on mi je dejal: »Upaj!..« Ne, Ligija, Kristus se me usmili. On noče tvoje smrti. Prisežem ti pri imenu Odrešenika, da Peter moli zd-te.«
Nastane tišina. Tudi ona luč nad vhodom ugasne, zato pa postane svetloba meseca krepkejša. V nasprotnem kdtu kleti zastoka dete ter umolkne. Od zunaj so se culi glasovi pretorijancev, zabavajočih se z igro .seripta? duodecim*.
»O Marko,* odvrne Ligija. »Kristus sam je zavpil k Očetu: »Odvzemi od mene ta gremki kelih,« pa vendar ga je izpil; Kristus je sam umrl na križu, in sedaj umirajo zanj tisočeri, čemu naj bi samo meni prizanesli? Kdo sem jaz, Marko? Cula sem, kako je Peter govoril, da tudi on umre mučeniške smrti, in kaj sem jaz proti niemu? Ko so prišli k nam pre-torrjanci, sem se bala smrti in muk, toda sedaj se je
več ne bojim. Poglej, kako strašna je ta ječa, toda jaz grem v neb6. Pomisli, da tukaj je cesar, tam pa je dober in usmiljen Odrešenik. A smrti niti ni. Ti me ljubiš, torej pomisli, kako bodem srečna. O, dragi Marko, pomisli, da tudi ti prideš k meni.«
Tu umolkne, da pride zopet k sapi, kar je bilo potrebno za njene bolne prsi, na to pa dvigne njegovo roko k ustom.
»Marko U
»Kaj želiš, predraga?«
»Ne jokaj za menoj in zapomni si, da tudi ii prideš za menoj. Kratko sem živela, toda Bog mi je dal tvojo dušo. Torej hočem reči Kristusu, da če tudi sem umrla, dasi si gledal mojo smrt ter ostal sam nepotolažen, da vendar ne mrmraš zoper Njegovo voljo in da ga iskreno ljubiš. Kaj ne, da ga ljubiš in pre-neseš strpljivo mojo smrt? Takrat naju On združi in jaz te ljubim ter hočem biti zmerom pri tebi...«
Zopet jej je zmanjkalo sape, da je komaj končala s tihim glasom:
«Obljubi mi to, Marko!«
Vinicij jo objair'•? s tresočimi se rokami ter odvrne:
»Pri tvoji sveU f;lavi — obljubujem l«
Njeno od blede mesečne svetlobe obsevano lice se mahoma razvedri Še enkrat pritisne njegovo roko na svoja usta ter zar.jpeta:
»Tvoja "žena sem!«
Za/ zidom so se pretorijanci, nadaljujoči igro ,scriptae duodecim', jeli glasno prepirati; ona dva pa sta pozabila na ječo, na stražnike, na ves svet in, čuteča v sebi vzajemno angeljski duši, začela potihoina moliti.
XVIII.
Cele tri dneve, ali bolje tri noči, ni ničesar vznemirjalo njunega miril. Ko so bili navadni opravki v ječi dovršeni, ko so bili mrtvi odstranjeni od živih in močno bolni od zdravih, ko so utrujeni odšli k počitku v predore, je odšel Vinicij v jjodzemlje, v katerem se je nahajala Ligija, ter ostal ondi tako dolgo, dokler ni jela dnevna svetloba prodirati skozi zamreženo okno. Ona mu jo položila glavo na prsi in razgovarjala sta se tiho o ljubezni in smrti.
Oba sta se nehote' v mislih in razgovorih, da, tudi v težnjah in nadejah svojih oddaljevala čimdalje bolj od življenja ter izgubljala občutke za življenje. Oba sta bila kakor človeka, katera, odrinivSi čoln od obrežja, sedaj sovražita zemljo ter se polagoma pogrezata v brezkončnost Oba sta se prelevila v nekaki otožni duši, zaljubljeni v sebe in v Kristusa ter pripravljeni nekam odleteti. Samo časih se je še v njegovem srcu oglasila bolest nalik vihri; — časih je kakor blisk zasvetila nadeja, rojena iz ljubezni in vere v usmiljenje Kristusa križanega, toda tudi on se je od dne do dn»§ bolj odločeval od sveta ter se pripravljal na smrt.
Zarano, ko je odšel iz ječe, je že zrl na svet, na mesto, za znance in na življenje kakor v snu. Vse se mu je zdelo nekako tuje, oddaljeno, prazno in minljivo. Nehala ga je strašiti tudi groza muk; čutil je, da je to nekaj, čez kar se more stopiti kakor v zamišljenosti z očmi uprtimi nekam drugam.
(Dalje pride.)
voriti o nas in naših kuharicah*, katerih besedij se pa resnicoljubni kaplan ne upa ponoviti. Nato je Turna poživljal duhovnike, naj se mu predrznejo ugovarjati, Cesar pa oni niso mogli, ker so bila vrata zaprta I Na to je resnicoljubni govornik nadaljeval: Ne verujte takim zapeljivcern, ker oni imajo namen odpraviti duhovne in potem še našo sveto vero. Sedaj pred voli t v a nri* vas a.$,o\jl$ b u j e j o, potem vam p a o b r n e j o h r b eT.•***' t^***^**-- "»- -
Ko je skončal Vuga svoj govor, je nastopil vikar Sede j, ki ni v zavijanju zaostal prav nič za svojim predgdVornikom. Svaril je poslušalce posebno pred naprednimi Časniki, kajti v njih jim podajajo strup. Oni bi radi nam in na^in^kmečknn županom vzeli ves vpliv (kakor je tudi Turna v Cerknem osramotil kmečkega župana!), da ne bi imeli niti pravice odpraviti enega harmonikarja. Nato se je spravil še na učitelje, ki tudi pomagajo podkopavati sv, vero, ker so oni tudi brezverskr. Ne vejo sami, kaj delajo, in se podkopujejo sami sebe, ker ne poznajo Tu-movih namenov. »Vi veste, da smo mi namestniki Kristusovi in Vam le resnico ozna-njujemo. Mi smo čisti kakor solnce. Ko bomo imeli moč, Vam bomo mogli pomagati duševno in telesno."
Navedli smo gg. čitateljem glavne stavke iz obeh govorov, da bodo vedeli, „kako krasno* znajo gospodje namestniki Kristusovi farhatii. Vsaki debelejši farbariji pa je sledilo frene-tične odobravanje iz — kotiča, kjer je sedel ljubušcnjški Leben s svojimi podrepniki«
Na koncu shoda pa so prigovarjali udeležence, naj vrnejo povabila. Nekateri so jih, drugi pa ne. Leben je šel še celo v gostilno opominjat ljudi, naj vrnejo povabila in ob enem povedal, da so vse one, kateri so jih že vrnili, vpisali za, ude ^katoliškega političnega društva v Kobaridu". Mislite si lahko, da je marsikdo godrnjal zaradi le zvijačice, toda gosp. nuncu si ne upa nikdo ugovarjati. — To smo metali omeniti, da bode imeli naši Čitatelji popolno sliko o drežniškem lovu na kaline. — Da bi pa kaj kritizirali, je nepotrebno, ker take laži, kakoršne so bruhali iz sebe naši »kavči", se obsojajo že same.
Tako nam pišejo iz gor.
Profesorju  Berbuču v odgovor. •—
Na članke v »Soči* o farbarju Berbuču je naslovila zadnja »Gorica" neka vprašanja na dr. Turno. On nima ničesa opraviti s „So-činimi* članki; čita jih tiskane, kakor prof. Berbuč. — Z večjo pravico pa mi nastavljamo na f.irbarja Berbuča ta-lo odgovor:
V »Soči* smo pisali, za kakošne žganja rje ima Berbuč naše ljudstvo, ker bi po njegovem računu znašale doklade na žga-njine 1.920.000 K, kar je res mnogo. — Na to pa navaja veliko večji konsum alkohola na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem, ter meni, da bi morale biti ondi prave »šnop-sarske vreče", ki toliko šnopca požrejo, — In vpraša: kako je to ?
Odgovor je ta-le : Le bedaki ne morejo razumeti »Soče" in poleg njih še — prof. Berbuč, ki je noče in tudi ne sme razumeti, ako noče, da ne zgrmi na kup kakor hišica iz kart ona umetna palač«, katero je sezidal v deželnem zboru. — Prof. Berbuč je namreč obdačil kakor žganje in deloma likerje tudi ves alkohol, ki se porablja v tvornicah kisa, v vinarstvu, v naših obrtih, v kuhinjah itd. — Ako bi naše ljudstvo res požrlo tudi ta alkohol, potem bi se mu lahko res reklo: žganj a rs k o ljudstvo, kateremu ni pomagati!" — Treba Še vedel?, da Furlani popijejo prav malo žganja: velika večina bi prišla na Slovence. — Mnogo podobnosti je v sosednjih deželah. Žal pač, da se zlasti na Kranjskem in Koroškem popite nerazmerno več žganja, cele »jeruša", ki je pri nas skoro nepoznan. -~ V obče pa je tako: mNa Goriškem se ves alkohol ne popije v žganju, in enako je v sosednjih deželah! če tega učeni Berbuč ne ve, naj popraša učence na nižji realki, mu že oni povejo po svoji mladostni pameti, česar  ne more on razumeti!
Za delavce p?5 zgradbi bohinjska Železnice zgiod' oddelek za trasiranje v Boh. Bistrici dve jeduonadstropni bolniški poslopji. Zgradba začne v kratkem, ker v to ni nikakih zadržkov. Jedna teh bolnišnic je namenjena za navadne, druga pa za nalezljive bolezni.
Srpenlčan oproščen. — Tisti Ivan B r a s s Srpenice je sedel včeraj na zatožni klopi pred okrožno soinijo v Gorici. Kakor srno že v »Soči" izrazili željo, da bi se mu posrečilo, izmotati se iz zagate, v katero je prišel po zaslugi klerikalnih zdražbarjev, pa naj si to zapomni, — tako se je zgodilo. Oproščen je bil, ker je glavna priča (11-letni fant Meliken) na tej obravnavi zopet drugače govorila. — Reč je ta-le:
Ivan Bras je bil glavni aranžer ku-ratovih pristašev. Na obravnavi v Bolcu je bil obsojen na 14 dni j zapora. — Proti njemu je bil poklican za pričo tudi 11-letni deček Meliken, ki je razgrajal pred hišo na-prednjaka Kneza s petrolejsko kangljo. V Bole na obravnavo sta šla skupaj. — V Bolcu je deček na "poprej izpovedal, da mu je dal kangljo 6-letni sinček Brasov, da pa Bras ni nič rekel, naj gre bobnat itd., dasi je prej drugim ljudem pravil, da mu je dal kangljo Bras in mu je on rekel, naj gre Knezu »paukat*. Pozneje pa je preklical to izpoved in dejal sodniku, da mu je res dal kangljo Bras sam itd. Izpovedal je tudi, da ga je v krivo pričanje zipeljal Bras po poti
v Bole. — Radi tega je bil Bras zaprt in je sedel vfieraj na zatožni klopi. — Deček Meliken pa je vCeraj zopet drugaCe govoril, namreC je povsem preklical, kar je drugič izpovedal pred sodnijo v Bolcu. Vse druge priče so bile bolj postranske vrednosti. — Zato je bil oproščen.
Razsodba  pravi, da sodni   dvor sicer
ima sum, da je Bras dečka   po  poti  učil,
kako naj priča,* pa ni nič dokazano, kaj mu
t^&*pravzaprtrf-»ekel. Vsled pomanjkanja do-
' kazov in nezanesljivega izpovedanja dečka je
bil torej oproščen.
Naj bo več kakorkoli, Bras je oproščen. Trpel je dovolj in stroškov ima tudi, vse to povsem brez potrebe. Izmotal se je dobro iz jako nevarne žagate. 2Ja vse to ima zahvaliti tisto nesrečno zdražbarstvo, katero sta privlekla tudi na sicer mirno Srpenico kurat Ivančič in kaplan Abram iz Bolca.
Gostovanje  Ibsenovega  gledališča
iz Berlina v Gtorici.-----Največji gostujoči
ensemble Nemčije, slavnoznano lbsenovo gledališče iz Berlina, se vstavi na svojem letošnjem toumeeju tudi v Gorici ter priredi koncem tega meseca, dn<š 28, in 29., dve predstavi, Rosmersholm in Wenn wir Todten ervvachen. Več morda o priliki.
Drobiž. — Vojaki-novaki so se odpravljali pretekle dni s petjem in vriskanjem služit cesarja v Trst in drugam. Skozi Gorico je Llo naših fantov veliko število; posebno živahno je bilo med njimi na Kornu.
V    Oslavje je prišla v nedeljo ,neka Luhinja, ki prodaja kuhavnice in žlice, prodajat svojo robo. V neki hiši so jej dali fig. Nekaj jih je pojedla, kar zapazi, da je v drugih vtaknjena steklenina. V strahu da je je morda tudi ona kaj pojedla, jo naznanila to reč obč. redarju. Ta pa je šel v omenjeno hišo, ali zvedel ni nič, kako je prišlo steklo v iige. Najbržbe so otroci napravili tisto reč.
Te dni so aretovali neko 14-letno služkinjo, ker je udana slabemu življenju, Ker je deklica bolna, so jo poslali v bolnišnico.
V  Gradišču je pobegnil neki 20-letni Jernej Zupančič, ki je bil zaprt tam radi tatvine. Peljal je z nekim drugim jetnikom vkup ob varstvu jednega čuvaja nekako omaro v bližino Gradišča. Med potjo je padlo kos lesa na tla, za katerim je segml Zupančič, da ga pobere. Ker v listom hipu na onem mestu, ker pot visi, ni bilo mogoCe vstaviti voza, je porabil to razdaljo Župančič ter pobegnil. Orožniki so bili takoj za petami, ali dobili ga še niso, ker se mu je posrečilo med potjo dobiti na polju kmelsko obleko. Zupančič je obsojen na 6 let v ječo. Ven so ga pustili, ker se je vedel v ječi jako mirno.
Za »Sokolovo* zastavo je daroval g. prof. S e i d 1 v Gorici 10 kron. Srčna hvala I Živeli posnemovalci!
»fflutec je muhe lovil" po Sokolovi veselici v lidtclu »pri Treh kronah" ter zaslužil za to 16 kron za društveni zastavi. Čast mu in hvala! Kjer se še oglasi, naj ga obdarijo s svetlimi kronicami za naši drufttveni zastavi!
Opozarjamo na oglas kmetijske šole slov. oddelka vse prizadete ter jim svetujemo, naj se poslužijo te šole ter se okoristijo po-nujanih pripomočkov, ker bo to kmetijstvu in kmetovalcem le v prid.
Opozarjamo dalje tudi na inserat „Gor. ljudske pos.", katera sklicuje izredni občni zbor.
Razgled po svetu.
Slava Slovakom! V letošnjo volilno borbo za državnozborske volitve so posegli tudi Slovaki s svojimi kandidati in priborili so si 4 mandate. Izvoljeni so Jan Valaško, Fr. Veselovskv, dr. Jan Ružiak in Martin Kolar. — Seveda Slovakom po njih ogromnem številu pritiče sicer še cela vrsta državnih poslancev, ali treba upoštevati, da tu se je zgodilo prvikrat, da vstopijo Slovaki kot slovaški narodni poslanci v ogersko državno zbornico. To je pomemben korak naprej, in brez dvoma je, da temu koraku bodo sledili še drugi. Ta izvolitev je nekak prvi svit zarje, katera ima vstati ter prinesti Slovakom, tem toli zatiranim našim bratom pod krono sv. Štefana, boljše čase. Doslej so živeli življenje sužnjev in ga še žive, življenje, kakor so jim ga pripuščali vsega-mogočni Ogri. Vsaki pojav politiškega gibanja, da celo družabnega med njimi so hoteli Ogri zatreti, in ogerska vlada ni pomala nujnejšega posla od tega: delati z vso silo na pomadjarenje Slovakov. Dasi je dosegla vspehov, vendar je ostal slovaški narod zdrav v svojem jedru, in zategadel ima najlepšo sposobnost, udeleževati se tudi ustavnega življenja ter imeti svoje zastopnike pri zako-nodajstvu. Obljubljene »čiste volitve" so prinesle Slovakom zmasro na 4 krajih, kar je močno povišalo zavednost med njimi in kar jih bodri k še intenzivnejšemu delovanju za prihodnjost. Odslej ne bo odmevala krivica, katera se godi Slovakom, le po slovanskih in tem prijaznih listih, marveč zvenela bo tudi po ogerski zbornici in od tam po široširni javnosti. — Nastopanje Slovakov pri volitvah pa nam kaže, da zavednost rase in da smemo od njih pričakovati še lepih političnih vspehov. Nad prvim, tako lepim korakom bratov Slovakov se veselimo tudi mi Slovenci ob laški meji, kličoč jim: Naprej!
Dostavek: Pri, ožjih volitvah utegnejo dobiti Slovaki še kak mandat.
Nameravan atentat na papeža? —
V Rimu so prijeli nekega Dalmatinca Glavi-novicha, Italijana, ker se je priklatil v Rim, kakor pišejo laški listi, z namenom, da umori papeža in enega kardinala radi premembe pri zavodu sv. Jeronima, češ, da je naperjena proti Dalmatincem. Glavinovich, ki šteje šele 23 let ter je imel 1. oktobra iti v vojake, ima že burno življenje za seboj ter se klatil po raznih državah na jugu. Pri njem so našli dohrdnjrašemrhritev. Glavinovich se je klatil zadnje dni mnogo okoli Vatikana. Kaznovan bo, ker nosi saboj nevarno orožje, k večjemu na 3 mesece zapora. Potem ga izženejo iz Italije.
Ljubljana napreduje. — Pred kratkim so otvorili v Ljubljani električno železnico, katere promet je že jako velik, ali bo še večji, ker mesto čudovito hitro raste. Pretekli teden so otvorili osemrazredno dekliško šolo pri sv. Jakobu ter izročili prometu nov, krasno_„izdelan, najlepši most v-Ljubljani, takozvani cesarja Franca Jožefa most. Tukaj treba zabeležiti, da se ni zdelo vredno ljubljanskemu škofu, blagosloviti ta novi most, ter je prepustil vso reč pristojnemu župniku, dočim poroči, ako ta-le hoče, vsakega »boljšega* klerikalca!
Na Reki je izvoljen v državno zbornico ogersko z 839 glasovi grof Ludovik Tattyany, nekdanji guverner na Reki; profr kandidat prof. Zanella je ostal v manjšini s 505 glasovi. Hrvatje oftcijelno kot stranka niso nastopili pri volitvah, ali so podpirali Tattyanya proti Zanelli, ker ta pripada najhujšim sovražnikom reških Hrvatov.
Izobilje Tina t Dalmaciji — Kakor čitamo v »Nar. Listu*, prodajajo v Zadru hekto mošta po 10 K franko v hišo. — V Spljetu je cena do 14 K. Torej prav po ceni,
V   Ivanih-gradu na Hrvatskem je umrl pred kratkim rodoljub Kundek, ki je zapustil velike svote za razne narodne potrebe. Svojemu rojstnemu kraju je zapustil glavnico 40.000 gld„ med drugimi darovi pa čitamo dar družbi sv. Cirila in Metoda za Istro v znesku 3000 gld.
Francija. — V Franci*! je 1663 kon-gregacij, in sicer 152 moških ter 1511 ženskih. 276 avtorizovanih ženskih redov je brez vladnega dovoljenja otvorilo 10.970 zavodov, 5 moških pa 1276, Za vse te zavode treba prositi sedaj dovoljenja državnega sveta. Državne avtorizacije je prosilo doslej 416 redov, drugi pa se izselijo. Tudi Avstrija bo, kakor se da soditi, tako srečna, da dobi več teh izseljencev. Morda pridejo tudi na Goriško. Čemu pa so kupili jezuitje v Biljah palačo Radevčič?!
Stavka francoskih rudarjev prične na vsej črti dne 1. nov., ako gospodarji dotle ne ugodijo zahtevam delavcev. Ti hočejo pred vsem osemurno delo, določitev minimalne plače in zagotovitev pokojnine 2 frankov vsakemu rudarju, ki je služil 25 let. To zahtevajo rudarji solidarno po celi Franciji.
Czolgosz, rnoiilec Mac Kinl<;y.», bo usmrten dne 28. t. m. s pomočjo elektrike. Smrt se izvrši na električnem stolu, ki je štirivoglat, ima naslonjač za hrbet in ob straneh za roke. Stol je težak in močan, narejen iz hrastovega lesa. Na vrhu hrbtnega naslonjača je pritrjena nekaka čepica, katera ima v notranjosti malo kovinsko ploščico, ki objame tesno glavo obsojenca. Taka ploščica je tudi v zavezi za desno nogo, in ti dve ploščici sta zvezani po žici z električnim tokom. Obsojenca zvežejo z močnimi jermeni zadej, ob straneh in na nogah. — Ko se električni tok zapre, gi*e od glave do nog skozi telo ter je umori. Telo se pretrese, mišice se napno, ko pa gre zrak iz pljuč, se čuje grozen, mozeg pretresujoč vzdih in konec je!
O.olgosz je star 27 let, je visok 5 čevljev ter tehta okoli 140 funtov. On je rojen v Ameriki ter je delal v tovarni za žice. Njegov oče se je bil preselil iz vzhodne Pru-sije v Ameriko ter je sedaj farmer blizu Clevelanda.
V  južni Afriki. — Z Reke poročajo, da odpelje angleški parnik »Rembrand" v južno Afriko 900 ruskih in ogerskih konj, katere so nakupili Angleži.
Angleške čete v južni Afriki se pom-nože, kar kaže, da Angleži ne odnehajo od vojne, dokler popolnoma ne ugonobijo bur-skega rodu, za kar se trudijo s tekočim mečem že dve leti.
Raznotero. — V Gorenjivasi pri Ribnici je pogorelo 21 gospodarjem 69 poslopij. Škode 101.000 K. — Pri Lukovu tik Reke so vjeli morskega volka, ki je dolg 5VS m ter težak 2000 kg. — Na nemškem shodu v Radgoni so poživljali štajerske Nemce k slogi ter obsojali Slovence kot panslaviste; sklenili so tudi marsikaj, kako jih ugonobiti.
0.
Slovensko kmetijstvo in slov. kmetijske šole.
(Daljo.) Vsak slovenski, napredka željen kmetovalec naj se torej nikoli in nikjer ustanovitvam ljudskih šol ne upira, marveč z veseljem in požrtvovalnostjo naj iste podpira. Posebno skrbeti je treba pa .tudi na to, da bode za ljudske šole dovolj učiteljev, in sicer dobrih, za stvar vnetih učiteljev na razpolago. Takih bode pa le potem dovolj, ako bode skrbljeno za učiteljski stan vredno materijajno izhajanje istih, ako bodo učitelji tako dobro plačani,
kakor to njih vzvišeni poklic m njih pošteno izhajanje v človeški družbi zahteva. Kar naravnost sramotno je, da je ljudskemu učitelju manjša plača določena, kakor sodnijskemu ali davkarskemu slugi, kateri si je znabiti Šele pri vojaštvu toliko izomike pridobil, da si zamore kot sluga boljši kruh služiti, nego si ga služi ljudski učitelj, osobito pa, da si ga zamore tudi na veliko lažji način služiti. Dobro plačan učitelj, dobra šola, slabo plačan, slaba šola. Tako je vedno bilo, je in bo.
Vsak slovenski, kmetijskega napredka željen kmetovalec naj si pa še posebno prizadeva, da svojega, gospodarstvu namenjenega sina v nalašč zanj ustanovljeno strokovno šolo, kmetijsko šolo pošlje. Oglejmo, opažujmo si vse druge stanove, trgovce, obrtnike, da Še celo priproste rokodelce, vsi imajo dandanes svoje strokovne šole. In v te strokovne šole morajo oni svoje stroki namenjene sinove pošiljati, ako hočejo, da postanejo ti.Vj trgovci, taki obrtniki, kakoršne dandanašnja napredna doba zahteva, in ka-koršni imajo edini obstanek, namreč, da postanejo svoje stroke popolnoma vešči strokovnjaki.
Kako naj bi ravno za kmetovalca, za človeški stan, v katerega zlo vse vede bolj ali manj posegajo, in kateri ima vzvišeno nalogo, vse druge stanove z živili preskrbovati, to ne veljalo? Kako naj bi ravno on le pri manuelnem, starokopitnem samoukstvu obstal ?
No na slovenski zemlji imamo, žal! in opetovano žal!, le kaj malo kmetiško strokovnih šol, v katere bi zamogli naši napredka željni, v obče pa napredka potrebni kmetijski gospodarji svoje naslednike v strokovno izobrazbo pošiljati. Najstarejša taka ftola je deželna štajarska vinarska in sadjarska šola v Mariboru. Druga že mlajša, je splošno kmetijska na Primorskem v Gorici. Najmlajša tretja, tudi obče kmetijska šola je kranjska na Grmu pri Novem mestu. Tudi na koroški slovenski zemlji se nahaja deželna kmetijska šola pri Golovcu, toda ta jo za Slovence kar naravnost neobstoječa. _______              (Dalje pride.)
Razpis.
Nn slov. oddelku deželno kmetijske gole v Gorici začne dne 10. novembra t. 1. nov dveletni tečaj.
Razpisanih je 16 prostih mest (hrana, stanovanje, kurjava in svečava brezplačno) za mladenčo iz Goriško-Gradiščaneke. Prošnje je doposlafci šolskemu vodstvu do 31. oktobra t. 1.
Da se mladeneč sprejme v >l mora dokazati:
a)  s podpisom starišev aH varuha na prošnji, da mu dovole vstopiti v šolo;
b)  da jo prosilec dovršil 16. leto (le če je kdo telesno posebno krepak, sprejme se tudi po dovršenem 15. letu, Če ga vodja, kateremu se ima predstaviti prej, nego prošnjo vloži za sprejem za sposobnega spozna);
c)  da jo lepega nravnega vedenja;
d)  da je telesno sposoben zvrševati navadna kmetijska dela;
e)  da je prosilec z dobrim uspehom dovršil ljudsko šolo;
f)  da je dovolj izobražen, kar je dokazati s sprejemnim izpitom.
Prošnji opremljeni s kolekom ene krone je priložiti; krstni list, domovnico, zadnje šolsko spričevalo, spričevalo ubožnosti, zdravniško spričevalo, žu-panstveno spričevalo glede* nravnega vedenja in izjavo starišev ali varuhovo, da dovole ustopiti v šolo.
Sprejmejo se tudi plačujoči učenci, kateri pa morajo priložiti prošnji tudi izjavo starišev ali varuhovo, da se obvežejo plačati za učenea po 20 kron v predplačnih mesečnih rokih v blagaj-nico učencev (tudi plačujoči učenci dobivajo stanovanje, kurjavo in svečavo brezplačno.)
Vsak učenec mora seboj prinesti: 2 para rjuh, vsaj 2 para spodnjih hlač, 2 navadni m 2 boljši srajci, 6 parov nogavic, 6 žepnih rut, 2 obrisalki, par boljših in par močnejših čevljev, jedno vsakdanjo in jedno praznično obleko.
Za snaženje perila mora vsaki sam skrbeti. Učenci s prostim mestom, kateri bi izstopili brez tehtnega '-roka (t. j. ne radi bolezni ali družinskih razmer, kjer bi moral učenec zapustiti zavod) pred dovršenim dveletnim tečajem iz šole, morajo povrniti vse do izstopa nastale troške za hrano. Teoretičen pouk je vsaki dan od 8.—12. ure dopoldne in poučuje se:
I.  leto: spisje, računstvo, zemlje-pisje, nierstvo in risanje, fizika, kemija, živalstvo, rastlinstvo, rudninstvo, splošno kmetijstvo,  čebeloreja in sviloreja.
II.  leto: spisje, računstvo, računovodstvo, zemljemerstvo in risanje, posebna rastlinogoja, živinoreja, živino-zdravstvo, kletarstvo, trtoreja, sadje-reja, gozdarstvo in vrtnarstvo.
Praktične vežbe so po leti od 2.-6. ure, po zimi od 1.—6. ure popoldne.
Vodstvo slov. odd. deželne kmetijske šole.
V Gorici, dne 5. oktobra 1901. (Šolsko poslopja in kmetija se nahaja na Tržaški ulici št. 43.)
Lastnikom konj!
Podpisani naznanjam, da sem si nabavil najnovejše vrste stroj z zračnim pritiskom
za striženje konj.
S tem strojem se ostriže konja v najkrajšem času liCno in snažno.
V slačaju potrebe zadostuje poziv po dopisnici. Konja ostrižena na lastnikovem domu po jako zmerni ceni.
Za blagohotna  naročila se toplo priporoča                                             . „ Frane Coš, Rubije pri Gorici.
___Goriška ljudska posojilnica____
rejistrovana zatep z omejena zavezo Y Gorici vabi na
izredni občni zbor
dne 17. tek. meseca
ob 3. uri popoludne v zadružnih prostorih
gosposka ulica h, št. 7, I. nadstropje. Na dnevnem redu je: prememba pravil. V Gorici, dne 7. oktobra. 1901.
Ravnateljstvo.
Gosp §bo ali 1 ieia
iz dobre hiše, se sprejme na  stanovanje in
hrano pri slovenski družini. Kje, pove n»še  npravništvo.
Pivopivci pozor!
Podpisani nasnanja slav. občinstvu, da ima v zalogi od 15. t. m. naprej razun navadnega piva tudi neko specijaliteto, katero prodaja po'1 imenom
Granat-Porter.
To pivo je varjeno na bavarski način, ter za 5 stopinj težje od navadnega piva, pri tem pa jako finega in prijetnega okusa. Bolehnim na živcih, želodcu ter sploh slabotnim se to pivo ceI6 od zdravnikov priporoča radi svoje sestave in rediinosti. Sploh pa zadovolji pivo , Granat-Porter" vsakega pivopivca kot izvanredna okusna in krepka zimska pijača.
Prodaja se v sodčkih in steklenicah po jako zmernih cenah.
Za blagohotna naročila se toplo priporoča
Josip Rovan,
zalagatelj  vrhniškega  piv;>.
„bliva"      "I
i društvo absolventov trgovske akademije ! v Kraljevem Grade« priporoča brezplačen j pričetni pouk za trgovsko, bančno in komp-toarno poslovanje. Poizvedbe in vprašanja } pod naslovom: »Oliva* - Kraljevi Gradec, j
Podpisana  priporočata slavnemu občin- J stvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno \
prodajalmeo jestvin.
V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinje-vec, domači tropinovec, fini rum, r^Iična vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo .o in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem
Kopač & Kutin,
trgovca v Scmeniskl ulici St. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga«
Radi opustitve trgovine proda jako
dobre
vinske sode
od  3-5 hI Alojzij  OlifdiS, Starltrg Notranjsko.
Trgov.-obilna registrovana zadruga
z neomejenim jamstvom.
V GORICI, Semeniška ul. št. 1., I. nadstr.
------^-------
Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki se nalože za najmanj jedno leto po 5%, navadne po 4Vi% »n vloge na Conto - corrent po 3-60%. Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga sama.
--------Dajeposojlla na poroštvo ali zastavo
na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na 10-letno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru.
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, aH daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6-15%.
Vplačevanje se vrši osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 84t.366.
Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne.
V\aro\ praščiK,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah.
Anton Pečenko
Via Giardino 8
Dostavlja im (kun in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monailiije v sodih od Titi litrov naprej. Na zahtevo poSilja tudi uzoree.
Cena zmsrne. Postrežba poltena.
Martin Suligoj, urar
v Kanalu
priporoča svojo zalogo šivalnih strojev,
raznih in najnovejših sistemov.
Ker je to moj postranski zaslužek in
stanujem na deželi mi je mogoče po-
streči z najnižjimi cenami. Dajem tudi
na obroke. — Garancija 5 let.
Novo kleparsko delavnico
je otvoril
Anton Oblak
v ulici Vetturini it. 4.
Izdeluje žlebe za stavbe, cevij za vodo, vse kuhinjske priprave itd. — Prevzema v popravo vse kleparske izdelke.
Fostrežba točna, leno zmerne.
Priporoča se toplo svojim  rojakom v mestu in na deželi.
Milijon dam uporablja
„FEEOLIN".
Vprašajte Svojega zdravnika, če ni »Feeolin« najboljše lepšamo sredstvo za kožo, lase in zobe I Najnečistejši obraz in najgrše roke dobijo hitro aristokratsko finost in obliko z uporabo ,Feeolina". »Feeolin« je iz 42. najplemenitejih in najsvežjih zeljiSč sestavljeno angleško milo. Mi 'jamčimo, da izginejo dalje po uporabi »Feeoliaa« brez sledu gube in črte na obrazu, zajedce, mozoli, rdečica nosu itd. »Feeolin* je najboljše čistilno, negovalno in lepšalno sredstvo za lase, zabranjuje izpadanje las, plešo in bolezni glave. »Feeolin* je tudi najnaravnejše in najboljše čistilno sredsJvo za zobe. Kdor redno rabi »Feeolin« mesto mila, ostane mlad in len. Zavežemo se, denar takoj vrniti, če bi ne bil kdo s" »Feeolinom« popolnoma zadovoljen Cena komadu K 1.—. 3 komadom K 2-50, 6 komadom K 4.—, 12 komadom K 7.—. Poštnina pri 1 komadu 20 vin., od 3 komadov navzgor 60 vin. Povzetje 60 vin. več. Razpošilja glavna zaloga M. Feith, Dunaj, VIL. Mariahilferstrasse 38, 1,
JLeta 1881. v Gorici ustanovljena tvTdka
Riessuer, y Nuds^i ulici 3.
(nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo.
Odlikovana   tovarna '      tantburic
J. Stjepušin
Tovarna je'bila
'V*;-^::.^^ odlikovana lela
rotovnej  razstavi   ter   leta    18!)G. na  milenijski raz«tavi v Budimpr-šti.
Švicarska urarska obrt.
Naznanjamo v.sem veSčakom, častnikom, poštnim, železniškim in redarskim uradnikom kakor tudi vsakomur ki rabi dobro uro, da smo oprojdi
edir o razprodajo novoiznajdenc originalne    genfske   M-karatne   remont uro zlatej-a-elektro-i.la-
Naznanilo.
Podpisani naznanja, da je otvoril
brivsko podružnico
v ulici Duomo (pod Stolno cerkvijo, nasproti trgovine Drašček),
kjer bode mogel postreči cenj. svoje odjemalce, posebno spodnjega dela mesta ter one z dežele, bolj nego je to storil doslej.
Obe brivnici sta preskrbljeni z izbor-ninii delavskimi m ;čmi, da lahko obljublja ločno in hitro postrežbo.
V zalogi ima vedno v veliki izberi vse potrebščine te stroke kakor najfineja in navadna mila, vsakovrstne parfumarije za gospode in dame, vse po jako zmernih cenah.
Rojakom z mesta in dežele se toplo priporoča uda ni
Anton Puceij,
lastnik brivnic na Travniku in pod Stolno cerkvijo.
que,
?estai
bulte". Te
protimagnoli-žnc pre-eiziski urni stroj, so nnjnafančneje rug;iii-:ano in prenkuSi-no in dajamo za \>ako uro 3-Ietno pismeno jamstvo. Okrov, ki je sestavljen od treh odskočnih pokrovčkov, je moderno in krasno izdelan ter napravljen iz novo iznajdenc amerikaiiske goldinske kovine ter prekrit s ti-karat, zlatom, tako, .ta je podoben čistemu zlalu, in veščaki jo ne morejo razločevati od prave ure, ki velja 200 kron. Edina ura na svetu, katera ne zgubi nikoli zlatega lica. Sprejeli smo v 6. mesecih 10.0,'JO dodatnih naroči* in okoli .'JOGO pohvalnih pisem. Cona uri za gospode ali dam;* le lfi kron poštnina n rol-nina prosta. Vsaki uri je brezplačno puidejan moš-njiček od usnja. Krasne in moderne verižire od zlatega plague za gospodo ali dame (tudi oviatnjite) po '{' 5-— in 8-- K. Ako ura ne ugaja, se sprejme nazaj vslcd česar so nima nobenega rizika. Razpošiljanje po poštnem povzetju al predplačilu.
Naroč.be je pošiljati na R&žpoiiljanjo ur »Chronos Basel" (Švica). Za pisma v Švico je staviti znamko za 25 stot, na dopisnice 10 stot.
Lekarna
CrutofflBtti v Gorici
Prave in edine želodčne kapljice z znamko sv. Antona Padovanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je nepre-kosljiva — Te kapljice vroclijo rodno prenavljanje, če se jihdvaicratnadan po jedno žlicieo popije. Okrepe po-
.Varstvom. xnnml«o.    /{Varjem'   želodce
store,  da zgine v kratkem času
omotica in životna lenosf (mrtvost).
Te kapljico ttul  storč, da človek
raji je".
Cena steklenici 60 vin.
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu.  Za naroeitvo in pošiljatvo pa joclhio le v lekarni
Oistoiolettl v Gorici.
X&5^d^^dyfeciM^^^
»Krojaška zadruga*
vpisana zadruga  z   omejeno  zavezo  v  Gorici.
i             Sosposka ulica št. 7.
Velika zaloga manufakturnega blaga.
Priporoča cenj. odjemalcem svoje v obširni izberi dospelo novo sveže blago za jesensko in zimsko dobo, za ženske in možke; vsakovrstna sukna, kot: Loden, Cheviot, Kammgarn i. dr.
Krasna izbera volnenin, forštajnov (porliet), »Lawn Temris« i. dr. za ženske obleke.
Priporoča izborno perilo, bombažasto in cvirnasto, katero prejema iz prvih sležkih tovarn; med temi ima tudi preproge, namizne prte, zavese, žjpne rute, bombažaste in cvirnaste, blago za blazine, plahte, kovtre, žamet in pliš v vseh barvah; prtenino, ogrinalke itd. Lepo perilo za možke in sicer: srajce, ovratnike, zapestnice, prsnilce, ovratnice, nogovice, Jager-srajce, za hribolazco itd. itd.
Vse po najnižjih in zadnjih cenah brez pogajanja.
gMP"' Na željo se pošlje tudi uzorce, poštnine proste. -®fy
>
19* Išt*
^Y^^^^YY^Y^^^^Y^^Y^^^^^^^^^Y^YY^(
Dobre ure in po centi
s  3-Ietnim pismenim jamstvom! razpošilja na zasebnike
Hanns Konrad,
tovarna ar ter Izvoz ziuiiiiuej
Most (ČeSko). Dobra ura Rem. iz niklja fl. 375 srebrna ura luni. fl. 5-80; srebrna! verižica fl. 123: budilnik iz niklja fl. 1-95. 1 vrdka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznalnih pisem. — Ilnstrsvau cenik zastonj!
Mizarska zadruga Naznanja slavnemu obS in založnikon veliko zalogo	*l A inst\ lpol *1	v lorici (Solkan) tu, gospodom trgovcem                        1 lištva, da ima                          *             1 veliko zalogo          1
izgotovljenega pohištva vseli slogov       |		
v Solkanu pri Gorici.	i* i* 1* i* 1* *	1         v Solkanu pri Gorici.    J
Naznanjamo, da smo prevzeli 1     dosedanjo trgovino pohištva tvrdke 1     Arit. Černigoja v Trstu, Via Piazza		Kar ni  r zalogi* se izvrši točno     1 po naročilu v najkrajšem času.     I Cene zmerne.                    1 Delo je lično ter dobro osušeno.          1
1    vecchia št. i, katero bodemo vo-1    dili pod jednakim imenom.