tnseritl se sprejemajo In velji tristopna vrBta:
8 kr., če se tiska lkrat,
12 ,| ,i „ u - „
16 n n » n 3 „
Pri večkratnem tiskanji se oena primerno «manjša.
Rokopisi te ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo administracija) in ekspedicija na Starem trgu b. št. 16.
flT fltf PtfPP
\ vi P N KI
MllU 1 illl&JU«
Po pošti prejeman velja:
Političen list za slovenski narod.
Z a celo leto za pol leta za četrt leta
10 gl. _ fer.
50
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. 40 kr za pol leta .	4 ,
za četrt leta . . Ü , V Ljubljani na dom velja 60 kr. več na leto
Vredništvo je na Stolne'
hiš. št. 284. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
bika jugoslovanska.
(Dalje.)
Proti tem nesrečnim sanjarijam, ktere izvirajo iz prevzetnosti in nečimurnosti, more dušo mladenško ovarovati le milost, nauk in izgled Jezusov. Sveti evangelij je odkril nam tega sveta največo skrivnost, ktere bi človeški um sam po sebi nikdar ne razrešil, to je, skrivnost smrti in življenja. Greh in smrt je skrivnost človeške oholosti ali prevzetnosti, vstajenje v resnici in večno življenje pa je skrivnost ponižnosti božje. Večna beseda božja, istega bitja z očetom svojim in svetim duhom — Bog postal je človek, ponižal se do smrti, in sicer do smrti na križu, da odkupi rod človeški ter obudi v novo večno življenje. To je, kar sveti evangelij vedno človeku stavi pred oči ter mu v imenu čednosti in zveličanja zapoveduje, naj svojih oči nikdar ne odvračuje od svojih slabost in notranjih potreb. Zapoveduje mu, naj bode ponižen, in naj tega, kar ima in dobiva, ne pripisuje sebi marveč Bogu Zato čislani človek, bodi si tudi preučen in poln zaslug, da ga preslavlja ves svet, vedno je in ostane ponižen, pohleven, ljubeznjiv. Velikrat se on pred Bogom razodeva ne v podobi, v kteri ga svet vidi, temuč v pravi svoji notranji podobi, polni slabosti, greha in potreb, ter govori: ako je v meni res kaj učenosti, ako kaj livalnih in koristnih del, ni to moje, nego tvoje, o Bog! Ti si dal priložnost, ti si pomagal in dodelil mi sredstva, ti si brez kterih zaslug povzdignil me v čast, ti navdih nil s svetim svojim duhom, tvoje delo je, tebi bodi toraj hvala i slava! Kar je moje, to so grehi in slabosti moje in tudi jaz imam vzroka dovolj klicati iz dna svoje duše: ,.Si iniijuitates
observaveris, Domine, quissustiuebit? Domine, salva me, pereo: Gospod, reši me, sicer poginem !
To edino more mlado dušo ovarovati napuha ali oholosti. Toraj naj mladeneč vsaki, ki se posveti vedam na vseučilišču, večkrat pokloni se pred svetim križem ter reče: Gospod, ker si se ti tako globoko celo do smrti na križu ponižal za me; daj mi milost, da ostanem jaz s teboj vedno ponižen in da se vedno spominjam onih zlatih besedi Avgušti-novih: čim više hoče kdo zidati poslopje učenosti ali čednosti, tim globoče naj koplje si temelj ponižnosti.
Duša, ktera se posvetiti hoče resnici in vedi, varuje naj se potem tudi razuzdanosti in mehkužnosti. Resnica je prava beseda božja. Ona je čista, brezmadežna, sveta, kakor tudi Bog; in zato se more priljubiti samo čisti, ne-omadežani in sveti duši. Prav kaže sveto pismo: „In animam coinquinatam veritas non ingreditur' — v omadeževano dušo neče resnica. Mehkužnost je duši, kar lepemu pomlad-njemu cvetu slana; ona Je res strup, kteri v človeški duši umori vsako resnico. Oh Bogu je samemu znano, koliko je blažili duš iii teles, poklicanih po naravi k neumrli časti in slavi, uničila ta pošast ter strmoglavila v prezgodnji grob! Kako krasna in res velika je bila duša Aleksandra Macedonskega! Kako je ta izvrstni mladeneč, dokler je bil čist in ne-omadežan, resnico ljubil in spoštoval v svojem učitelju Aristotelju in v neumrlem pesniku Homerju, kterega je imel zvesto seboj; ali kaj je iz te duše storila mehkužnost še v cvetu njene dobe? Storila je, da je človek kakor grozna zver divjal proti najboljim in najzve-stejšim prijateljem svojim, ter naposled celo samega slavnega Parmeniona in še slavnejšega
njegovega sina Filota obsodil k smrti. Vredno je to poslednje hudodelstvo Citati v Kvintu Kurciju, ker jasno dokazuje, kako mehkužnost resnici in pravici vsaki sled zatare in zamori v duši človeški. Dolga obtožba Aleksandrova je ondi le mreža zmot iu pregreh, obrana Fi-lotova pa je jasna kot dan, resnična ko solnce božje, tako da je ta poslednji v nemoči in smrti svoji dosta velik in slaven, Aleksander pa v premoči in grozovitosti svoji le reven in zaničljiv. To je slutil že stari svet, zato je v priliki o Sirenah opominjal mladino, da zelo nevarnega glasu teh poželjivih vil poslušati ne sme, kdor morje življenja srečno hoče prebroditi. In vredno je, dasi vsaki vseučiliški mladeneč dva- trikrat prebere ter iz glave nauči, kar glede tega kaže največi rimski modrijan Ciceron v svoji razpravi „de senectute cap. 12.", kjer naravnost trdi, da je nečistost naj-veča neprijateljica uma in da se po njej vid duševni celo slabi ter kvari zdrava razsodba.
Poleg vsega tega gre edino svetemu evangeliju slava, da je zaznamnjal ne samo nevarnost nečistosti bolj jasno in določno nego ktera koli stara knjiga; temuč da je nasprotno čednost, to je čistost in dušno nedolžnost pripravil na svet ter potem pravemu razsvetljenju in napredovanju postavil čvrst temelj. Toraj naj mladeneč, kteri svojo dušo za resnico in više življenje storiti hoče sposobno, napaja se z duhom sv. evangelija; naj v srcu svojem goji ono vero, ktera mu po ustih sv. Pavla kaže, da se z nečistostjo mori ne le lastna duša, temuč da se ponavljajo tudi raue Jezusove, da se po njej Zveličar sam vnovič križa; naj ima veduo pred očmi sprelepe besede istega aposteljna: in Deo vivimus, movemur et sumus, to je, spominja naj se vsegdar, da pred
■ . ' r:--------1-----
za svoje sovražnike, vzlasti za Kariklja, ter prosil svoje ljudi, naj mu odpuste. Kmalo potem izdihnil je tiho in mirno svojo dušo.
Suzana, Daniel in Marija so zelo žalovali, ali resnice sv. vere so jih upokojile. Do večera so ostali in molili pri truplu, potem ga odnesli v razvaline pri Betezdi ter položili poleg onih, kteri so bili že poprej umrli za Jezusa. Grob so pokrili z navadnim kamenom, v kterega so vsekali dve palmovi vejici, češ, da ranji je pribojeval zmago in večno življenje.
Po pogrebu odpelje Hanani zapuščene sirote na oni dom, v kterem ste Abigail in Dina stanovali.
Vsled osode, ki je Heroda nenadoma bila zadela, pretegnila se je proteča nevarnost, in kristijanje zo zopet k sapi prišli, ali prevariti se niso dali zastran mišljenja svojih nasprotnikov. Heroda se jim več ni bilo bati, ali Farizejci in Saducejci ostali so takošni, ka-koršni popreje: uajzlobnejši nasprotniki Kristusovemu nauku. Preganjanje je prenehalo, a ne za dolgo, ugasnilo je kot plamen, ali iskra
H a n a n i,
ali
poslednje dni v Jeruzalemu.
(Spisal E. Ciuenot — poslovenil F. Jaroslav.)
(Dalje.)
„Bog zna, zakaj te tako po gadovo črti ?" javka Suzana. „Kaj ima trinog zato, če umrješ?"
„Ne vem", odgovori Eleazar, „ali to sem sprevidel, da že komaj čaka moje smrti".
„Dragi moj prijatelj", oglasi se Hanani, „jaz pa vem, zakaj te sovraži? Zato, ker si gostoljubno sprejel mene, kterega je preslabo zabolo bilo bodalce njegovo."
„Bogu hvalo sedaj in na veke", odgovori Eleazar. „Ko sem te sprejel, ravnal sem le tako, kakor veleva naš Gospod in Zveličar. Hvalimo ga!"
„Da", seže vmes Ilanani, „on te bo ven-čal z vencem večnega življenja, ki si ga zaslužil zavoljo mene".
„Hvala Bogu za vso ljubezen, ktero mi je dodelil", govori Eleazar. „Vzlasti ga hvalim za milost, da imam na smrtno uro duhovnika pri sebi, ki me more potješiti, spovedati in odvezati grehov".
Na to se je nekaj hipov Hanani sam po-mudil pri prijatelju, da ga je še izpovedal in odvezal.
Objokana, ali udana v voljo božjo stala je družina in drugi prijatelji okrog umirajočega mučenca; naposled začeli so moliti.
Eleazar se poslovi od svojih prijateljev in ednovercev, blagoslovi svojo deco, tješi jo, in naposied se obrne še k Hananiju, rekoč: „Hanani! tebi izročam one, kteri so mi bili najdražji na zemlji, — svojo ženo in svojo deco, prosim te, ne zapuščaj jih".
Silno užaleni Ilanani zagotovlja, da hoče sveto izvrševati poslednje naročilo njegovo, da hoče čuvati sirote, kakor punčico v očesu.
Eleazar se je odslej edino z Bogom pogovarjal, njemu je izročal svojo dušo, molil je
očmi svojega Doga stoji, živi in se giblje, ter naj nasletltije izgled svetega onega mladenča, dobrotnika in rešitelja svojega naroda, kteri je rajši dal iz kraljevske hiše vreči se v ječo, nego storiti grdo delo pred božjimi očmi. V svetem evangeliju beremo, da je Jezus mla-denču na vprašanje, kaj naj storim, da bom deležen tvojega kraljestva, odgovoril: Drži zapovedi ter nasleduj po mogočnosti izgled moj. Vsaki mladeneč, kteri je vstopivši na vseučilišče izbral si višji poklic v narodu, bodi prepričan, da je s tem pred Rogom in narodom zavezal se, da hoče spolnovati zapovedi ter nasledovati Jezusa, večni vzor svoj.
(Dalje sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljaui, 7. aprila.
Avstrijske dežele.
Deželni z ho r i so se včeraj sošli vsi razun dalmatinskega. Leta in leta že si vlada prizadeva, da bi v kozji rog vgnala nasproto-valno ji stranko, pa nič kaj ue kaže, da bi bila dosegla svoj namen. Čehi se tudi letos ne bodo vdeležili zborovanja, federalisti v Bu-kovini tudi ne; kako bode na Tirolskem, v Dalmaciji in drugod se še ne ve, a pritožeb zoper vladajočo ustavoverno stranko se ne bode manjkalo nikjer.
llimaja se „Politiki" piše, da višja birokracija je v ravno taki zadregi kakor ustavoverna stranka. Na videz se sicer strašno huduje nad sleparstvom pri vstanovljevanju bank itd., a le predobro ve, da je tudi ona pri tem mnogo zakrivila. Ali bi se bile mogle goditi strašanske goljufije, če bi bila birokracija storila svojo dolžnost? Ali bi bilo to, kar je grof Lamezan očital Ofenheimu, mogoče, če bi bili vladini kontrolorji res kontrolirali? To dobro vedo povsod v Avstriji iu tudi kroni se je to pojasnilo. Še imamo v Avstriji poštene može, ktere cesar posluša in kteri se te milosti poslužujejo, da cesarju resnico povedo. Zato se nektere osebe tako tresejo pred sedaj še skrivnimi določbami krone, zato tako pošteno pišejo po svojih časnikih, zato se še navdušujejo za slovansko Dalmacijo, ktero strašno sovražijo. Dosedaj so z ustavoverci skupaj gospodovali. A kaže se čedalje bolj, da ue samo ustavoverci, ampak tudi birokrati so zgubili zaupanje cesarjevo." Ministri niso bili s sprejemom cesarjevim v Trstu nič kaj zadovoljni.
Vnanje države.
Pruska vlada hoče s stradanjem siliti katoliške škofe in duhovnike, da se podvržejo njenim cerkvi nasprotnim postavam. Ne le da jim hoče vstaviti dohodke, ktere dobi vajo iz državne blagajnice, je pritrdila tudi še dostavku, po kterim naj se jim vstavijo tudi dohodki iz srenjskega cerkvenega premoženja, ter zaukazala, da se jim naj plača ne izplačuje več za četrt leta, ampak le za en mesec. Katoliško ljudstvo pa, kakor „Germania" poroča, že komaj pričakuje prilike, da bi pred celem svetom dejansko pokazalo, da lakota katoliške cerkve ne premaga. Čedalje bolj očitno zahteva, da naj se vredijo prostovoljni darovi, ktere hoče dajati škofom svojim in duhovnikom, da bodo tudi po revnejših duhov-nijah dobivali zadostno podporo. „Germania" pričakuje, da tudi v tem oziru so se škofi v Fuldi posvetovali.
Tudi V i r t e m b e r š k i liberalci hočejo na vsak način pričeti „kulturno borbo." Naj-prvo so v zbornici pri volitvah v razne odseke čisto prezrli katoliške poslance, potem so šolske sestre, ki so nameravale v Stutgartu osnovati svoje šole, pripravili, da so to opustile in slednjič so šuntali vlado, da bi bila ostro prijela katoličane zarad neke adrese do papeža. A ker se je zvedelo, da rotenburški škof ni hotel vradno razpošiljati omenjene adrese, je bilo prizadevanje liberalcev doslej še zastonj. Bog daj, da vlada tudi za naprej ostane stanovitna ter se prepriča, da taka borba ni ne nji na korist, ne ljudstvu.
!Ya Francoskem so novi ministri že imeli nekak majhen boj, ki se je pa zopet polegel. Tudi prestavljanje prefektov in vradnikov so ustavili. Kaj tudi hočejo? Pod vlado Napoleonovo se je izurilo veliko dobrih vradnikov; ker je za službo potrebno imeti nekako izurjenost in zanesljivost, vladi ne ostane druzega nego nastaviti to vradnike. Da to pospešuje nakane bonapartovcev, te vsakdo ve, a nihče ne odide osodi svoji in tudi Francoska ne bode delala izjeme.
Cesarjevo popotovanje.
I k Trsta, 6. aprila. (Izvirni dopis.) Vže dan poprej so bili prišli v Trst ministri Auersperg, de Pretiš, Unger in Horst, kakor tudi druge imenitne osebe. V petek pa ob 9. uri predpoldne je prišel presvitli cesar sam, spremljan od svojih bratov, nadvojvodov Ka-
rola Ludovika in Ludovika Viktorja. Na kolodvoru, ki je bil ves ozaljšan, pozdravil ga je v imenu mesta župan dr. d' Angeli. Poklonili so se mu potem ministri in predniki c. k. ob-lastnij in kupčijske zbornice. Na kolodvoru je bil častni oddelek vojaški, od zunaj oddelek veteranov, godba je svirala cesarsko pesem. Njegovo Veličanstvo se je peljalo potem skozi neštevilno množico ljudstva v namestniško poslopje, kjer so ga čakali zastopniki vseh ob-lastuij, da se mu poklonijo. Zaslišal je uajprvo duhovščino, potem načelnike raznih uradov, deputacije društev, med temi tudi deputacijo slov. političnega društva „Edinost" za tržaško okolico in veliko privatnih; 108 oseb je imelo čast priti pred cesarja. Za politično društvo „Edinost" šlo je 6 izvoljenih mož iz okolice in predsednik dr. Bisiak. Ta je izročil cesarju krasno v žametu vezano adreso s tem nagovorom v nemškem jeziku*): „Odbor slov. polit, društva „Edinost", ktero je prevzelo nalogo, da pospešuje narodno reč v tržaškej okolici, čez moč vesel zarad visoke pričujoč-nosti Vašega Veličanstva, Vas prosi, da bi milostljivo sprejeli njegov vdani poklon z naj-ponižnišo adreso zvestobe in vdanosti'-. Njegovo Veličanstvo je na to odgovorilo: „Prav rad sprejmem adreso vdanosti društva „Edinost". Ne dvomim, da to društvo, v svojem hvalevrednem prizadevanji, bode imelo vedno pred očmi blagor cesarstva in složnost z drugimi narodnostmi". Ob 3. popoldne je cesar sprejel v zaslišbo konsule, potem je počastil s svojim obiskovanjem namestnikovo gospo baroninjo Pino pl. Friedenthal, vojvodo virtemberškega, muzej in parni mlin g. Economa. Pri kosilu so bile razun udov cesarske hiše in ministrov še druge imenitne osebe, p. kapiteljski vikar dr. Schneider, župan dr. d' Angeli, hrvaški ban Mazuranič itd. Zvečer je šel cesar v veliko mestno gledišče; vse mesto pa je bilo sijajno razsvetljeno in po okoliških hribih so goreli kresi. Drugi dan — v soboto — zjutraj je Njeg. Veličanstvo pregledalo vojaštvo iu ob 12. uri je bilo pričujoče, ko se je odgrnil spominek ranjcega Maksimilijana, uadvojvode avstrijskega, nesrečnega cesarja mehikanskega. Spominek stoji na trgu „Giuseppina" in predstavlja Maksimilijana kot admirala, gledajočega in kažočega proti morju. Stalo je olepšano s simbolnimi podobami in primernimi napisi. Obiskal je cesar še novo luko, arsenal itd.; zvečer pa je bil v gledišči „Armonia". Odrinil
*) Odgovornost zato lc na-iij pada.
* ..... »
nadab in stranka njegova prijela aposteljna Jakoba, nenadoma napala je zdravnikom neznana bolezen hčer Farizejčevo. Ali božje usmiljenje kot vselej, tako je tudi ta pot navidezno zlo na dobro obrnilo. Ko sta roditelja s peklenskim veseljem preganjala Kristusa in služabnike njegove, sklonila je Mahida, razsvetljena iu pregreta od božje milosti, svoj vrat v jarem Onega, ki veli, da jarem njegov je sladek in lahek vsem, kteri ga rodovoljno sprejmejo. Služabnika in služabnica Kristijana, seznanila sta bolno Mahido z Jezusovim naukom, in ona je takoj zaželela duhovnika, da jo poduči in pokrsti. To pa se je prigodilo o preganjanju, ko so vsi duhovniki razen Ilana-nija sedeli v ječah. Ko je leta izvedel, česa želi Mahida, bil je takoj pripravljen izpolniti željo bolnej, da, tudi življenje svoje zastaviti, če bi bilo treba. Pogosto iu skrivaj jo je obiskoval in podučeval v resnicah sv. vere.
(Dalje prih.)
je še tlela v pepelu, in veter haj potegne,j pa plamen na uovo požene. To so kristijanje tudi izprevideli, in če bo novi rimski oblastnik prijazen Farizejcem, bati se je zopet preganjanja.
Biškup in duhovniki uvaževaje te okol-nosti sklenili so, da hočejo odvračati zlo, kolikor bo mogoče. One rodovine, ktere je do zdaj najhuje trla nezgoda, in ktere bi ob novem preganjanji najprvo podrla jeza Judov, naj se izselijo iz Jeruzalema; ene naj se po-skrijejo v Betaniji pri Lazarju, ene v Efežu, ene v Antijohiji, kjer je nauk aposteljnov obilo sadu obrodil, še druge pa drugej.
Pa še drug vzrok jih je primoral, da so se preseljevali. Mnogi verniki v Jeruzalemu in okolici bili so zelo ubožni, za nje tedaj šli so najbolj nevarnosti preganjanja izpostavljeni kri-stijani milodarov iu živeža nabirat, in s tem so se odtegnili tudi srdu Judov; pa tudi zato so se mnogi izselili, ker so od Boga navdihnjeni možje, Agab na primer, napovedovali silno lakoto za tretje in četrto leto vlade Klav-dija cesarja, ki je res nastopila.
Hananiju bilo je naročeno, da spremlja rodbino Eleazarjevo, pa Abigail in njeno hčerko. Nahamani, ki je bil po smrti Ilerodovej tudi ušel iz ječe, pridružil se je jim prostovoljno, a z dovoljenjem Jakoba biškupa.
Že se je približal odločeni dan odhoda.
Predposlednjo noč pred odločenim dnevom, ko sta Hanani in Nahamani molila, pride nek služabnik ter Esencu pošepeta te-le skrivnostne besede: „Mojster, čakajo te, saj znaš kje".
Ilanani se obrne k svojemu prijatelju rekoč: „Neka umirajoča si želi duhovne moje pomoči".
Ilanani s služabnikom je hitro stopal po temnih ulicah mestnih; hitela sta proti stolpu Hipikovemu in kmalo sta skozi skrivna vratica stopila v hišo Jonadaba Farizejca. Po samotnih stopnicah dospela sta v gorenje prostore, pregrnjene z dragocenimi sagi; v ednej sobi luč gori in ua krasnej postelji leži na smrt bolna deklica Mahida, hči Jonadaba in Salo-mite, kterej streže starikava služabnica.
Omenili smo preje, da oni dan, ko je Jo-
je v nedeljo zjutraj ob 7. uri v Gorico ter se pismeno zahvalil Tržačanom za sprejem in za spomindo njegovega nepozabljivega brata, po-delivši 2000 gld. za uboge delavce, ki so brez dela in 3000 gld. za druge reveže, posebno pa za zapuščene otroke. Sprejem od strani tržaškega prebivalstva je bil pristojen in navdušen. Okoličani so nameravali napraviti cesarju bak-ljado s slovenskim petjem, pa jim je bilo — zavoljo miru — od višega mesta odsvetovano, ne pa, kakor piše nek slovensk list, od magistrata prepovedano; pač pa se jim je obljubilo, da se bo ta njih hvalevredna misel Njeg. Veličanstvu razodcla. Pri odkritju Maksimili-janovega spominka so tudi okolična dekleta tje venec položila. Vreme je bilo ves čas prav vgoduo in tako ostane zadnje bivanje cesarjevo v Trstu v hvaležnem in veselem spominu pri vseh njegovih zvestih podložnih. Bog ga živi!
Pred odhodom svojim iz Trsta so se cesar pismeno prebivalcem zahvalili za prisrčen sprejem in zlasti za prelep spominek, kterega je mesto napravilo cesarju Maksimilijanu. Tudi so izrekli nado, da bode vlada pa trgov-stvo odpravilo zapreke, ki zavirajo kupčijstvo. Po sv. maši pri staremu sv. Antonu so se cesar peljali na kolodvor, kjer so se poslovili od nadvojvodov, ki sta se pozneje odpeljala v Benetke, pa od vradov in mestnih zastopnikov. Ob '/aC) uri dopoldne so odrinili spremljani od vsih ministrov proti Gorici. Na kolodvorih, ki so bili okusno okinčaui, zbiralo se je ljudstvo slovensko , ter z živijo- in slava-klici navdušeno pozdravljalo cesarja, ki so v Teržiču stopili iz voza ter nagovorili vrad-nike, duhovščino pa občinske predstojnike, ki so se bili v obilnem številu zbrali, da bi pozdravili cesarja.
V Gorici so jih na kolodvoru pričakovali deželni glavar Koronini, okrajni glavar Rech-bach, župan, predsednik kupčijske zbornice, pa precejšnje število goriških gospej, izmed kterih je grofica Evgenija Atemsova cesarju, ki so se ob 10. uri pripeljali, poklonila lep šopek kamelij in vijolic. Pred kolodvorom in po ulicah, skoz ktere so se peljali, je čakala neizmerna množica ljudi, ki so cesarja navdu šeno pozdravljali. Prišedši v svoje stanovanje so sprejeli nadškofa pa stolni kapitel, častnike, vrade, mestno starešinstvo, kupčijsko zbornico
ladjic ju je spremljalo; veliki rov je bil lepo okinčan z laškimi in avstrijskimi zastavami. Na trgu sv. Marka sta vladarja ogledala tam razpostavljene vojake. V kraljevi palači ju je pričakovala princesinja Margareta, žena kraljeviča Ilumberta; tudi so se bili tam zbrali ministri in predsednika starešinstva in zbornice poslancev, ki so prisrčno pozdravili pri-šedšega cesarja.
Izmed ministrov je le grof Andrassy cesarja spremil v Benetke. Popoldne so se pa cesarju poklonile veljavne osebe laške in avstrijske. Obiskal ga je tudi kralj ter se pri njem pomudil čez pol ure. Zatem je cesar obiskal kralja pa princesinjo Margareto. Ob petih se je patrijarh poklonil kralju in zatem cesarju. Andrassy-u na čast je bila pri mini-sterskemu predsedniku velika pojedina, h kteri so bili povabljeni laški ministri pa spremstvo Andrassy-jevo. Na večer 5. t. m. je bilo mesto razsvetljeno; razsvetili so tudi ladije. Gledalcev je bilo povsod vse polno, tudi tujcev je brez števila prišlo v Benetke. 5. t. m. je Andrassy obiskal laškega kralja ter celo uro pri njem mudil.
Domače novice.
V Ljubljani, 8. aprila. (.Deželni zbor kranjski) se je pričel G. t. m. z navadnimi običaji. Predsednik je med drugim omenil tudi umrlega dr. Cos te, ki si je pridobil s svojim znanstvom spoštovanje vseh strank. — Za ravnatelja sta bila voljena gosp. dr. Poklukar in Savinšek, za verifikatorja gosp. Murnik in Dežman. Danes je druga seja, v kteri se bode volilo 5 odsekov in obravnavala volitev poslanca radoljiškega okraja.
(Deželni šolski odbor) je v seji 18. marca oprostil šolnine 17 učencev kranjske in 1 kočevske gimnazije. Poročilo šolskega nadzornika o kočevski se bode poslalo ministerstvu. G. Ilenr. Pirkerju, profesorju v Kranji se je pripoznala prva petletna priklada. Neka prošnja delati preskušnje za ljudske šole brez potrebnega poglavitnega spričevala in dveletne praktične pora be v učiteljski službi se bode poslala ministerstvu. Poročilo ljudskega šolskega nadzornika o nekterih šolah v krškem, kočevskem in čr-nomeljskem okraji se vzame na znanje. Imenovanje izpraševalca iz geometrije in risanja za ljudske šole se bode priporočilo minister stvu. Srenji velikobrusniški se za šolo dovoli pa deputacije iz okolice. Tudi so dali GO ose-|jei0ma državna podpora deloma pa tudi zne-
bam privatne avdijence. Potem so ogledali vojaško bolnišnico, gozdarsko poslopje, zavod mutastih, Ititterjevo papirnico, pa vojake, ki so se bili v Kampanuzzi nastavili.
Zvečer ob 9. uri je prišel laški vlak, s kterim se je pripeljal poslanec grof Wimpfen. Drugi dan ob 7. uri zjutraj so se cesar odpeljali proti Benetkam. V Korminu, kjer je zadnja postaja avstrijska, so cesarja posebno slovesno sprejeli. Srenjski zastopniki pa šolska mladež se je bila zbrala na kolodvoru, kjer je d'/cjletna hčerka barona Locatcllia cesarju izročila prelep venec z belim in rudečim svilnatim trakom. V Vi d emu je cesarja v imenu kralja laškega pričakoval general Men ab r ca. Tudi v Trebižu so cesar stopili z voza ter pozdravili njim na čast postavljeno vojaško kompanijo. Vsi veči kolodvori so bili okusno okinčani in ljudstvo je od vseh krajev skupaj vrelo, da bi videlo in pozdravilo cesarja avstrijskega.
Ob 11. uri dopoldne so cesar došli Benetke ter so bili na kolodvoru sprejeti od kralja laškega in kraljevih princev. Ljudstvo je pozdravljalo jako navdušeno vladarja, ki sta se v ladjicah peljala v mesto. Brezštevilno
sek iz normalnega šolskega zaklada. V Žireh se osnuje nova učiteljska služba s 400 gld. letne plače pa še le z začetkom 1. 187G. Prošnji dveh posestnikov kamniškega okraja za opro-ščenje od napovedanih jim kazen, ker otroci redno v šolo ne hodijo, se ne uslišite. Dohodki mežnarije v Strugah se ločite od dohodkov učitelja. Prošnja nekega učitelja, da bi se mu dovolila neka predplača, se zadrži.
(O mestnih volitvah ljubljanskih) imamo svojim bralcem še marsikaj mikavnega povedati. Ker smo mi že več let pri volitvah čisto mirni bili, so nemčurji že mislili, da je res vse mesto njihovo, in so se letos smejali, ko smo mi sklenili vdeležiti se volitev. Vendar ko je prišel na dan naš oklic do volilcev in ko so se začele na naši strani agitacije, so plašno glave skup stikali in jeli loviti volilcev za svoje kandidate, kteri so bili v III. razredu razen enega vsi trohljivi stari. Toda naleteli so na marsikako staro kost, zlasti pri volilcih naše stranke, ki že več let niso volili, se ni dalo nič ali le malo opraviti. Dan volitve so skonca prihajali skoro sami volilci naše stranke in število naših glasov je bilo kmalo štirikrat veči od nemčurskih. To je osupnilo nemčurske
prvake in glavne agitatorje, ki so se bili skoro vsi zbrali na „rotovžu", da bi tam še volilce lovili. Gospod Lasnik, dr. Supan in še drugi so bili nastavljeni spodej in so prijeli vsakega volilca; če je tem ušel, prišel je zgorej v roke mnogo hujšim, kakor Mahru, dr. Schreyu, dr. Keesbacherju, dr. Schafferju, Hudobivniku in Dežmanu. Zlasti zadnji je bil ta dan kakor divji. Čudno je bilo videti že sivega nemčur-skega Nestorja in pesnika „prokletih grabelj", ko je kušarju enako švigal sem ter tje, vlačil volilce na stran ter jih z lepo in grdo, s prigovarjanjem in zmerjanjem zapeljaval k odpadu od narodne stranke. Tako so bili na pr. vrli narodni agitatorji nekega posestnika iz močvirja, kteremu je bil Dežman že prej tako zakuril, da je nevolivši pobegnil iz „rotovža", po tri četrti ure dolgem prigovarjanji zopet spravili pred volilno sobo, da bi oddal svoj list z našimi kandidati napolnjen. Ali komaj ga zagleda Dežmana skopčevo oko, kar se sivi strastnež zaleti proti njemu ter mu ua tihem obdeluje vest. S čem ga je strašil, nam ni znano, pač pa je mož bledega obraza popihal jo po stopnicah doli, ne da bi oddal volilni list. Tega nam je sivi nemčur Dežman snedel.
Pa povsod ni delal tako mirno, kakor tu; nekemu vozniku, ki vkljub vsega prigovarjanja ni hotel nemčurjev voliti, je jeze zelen zaškripal: „Le zapomnite si, kaj ste storili," druge je zmerjal, da je bila groza itd. — Skoro enako grdo in silno so se obnašali drugi, ki so hoteli narodnim volilcem jemati liste ter silili jim z nemčurskimi kandidati popisane; nektere so odganjali celo s tem, da ta dan ne volijo, in enakimi zvijačami, le da bi jih proč spravili. Nek volilec, ki je volil narodnjake, je prišel ves poten po stopnicah doli ter rekel: „Naka", tako pa še pri vojacih ni, kedar se mora zkoz palice teči. Vsi so rinili va-me, kakor vragi, ki na dušo preže. Jaz sem mislil, da je volitev lahka reč, zdaj pa vidim, da je treba poguma, da se človek prerije skoz vse te muštacarje." Pritisk nemčurski je bil toraj na vso moč silen, begali so naše volilce, kolikor so vedeli in znali, a vkljub tej sili in dasiravno je vsaka nemčurska dlaka prišla volit, naših volilcev pa malo čez polovico, niso mogli nemčurji zmagati. — Da tudi mi nismo bili mirni, marveč storili, kar je bilo v naši moči, to se razumi samo po sebi. Razen vrlim našim volilcem, ki se niso ustrašili nemčurske sile, marveč trdni ostali pri svojem prepričanji, so si zasluge za našo reč pridobili posebno gospodje: R c g a 1 i (ki je žalibog le z enim glasom propadel proti g. Doberletu), Stefe, Potočnik, Šareč, Legat in več drugih in to zlasti dan volitve, ko so bili nemčurskim agitatorjem zelo zelo na poti in dobili od njih tudi dosti strupenih pogledov. — Med volilci so se splošno najbolje obnašali mokarji in mesarji; hvala iu čast jim! Da bi se danes tudi volilci I. razr. tako vrlo obnašali, potem bi bila čast Ljub-Ijane rešena.
(„Tagblalt") pripisuje propad nemčurjev, v III. razredu lenobi svoje stranke. To očitanje je krivično, kajti vsak ve, da so storili, kar jim je bilo mogoče, da so vse svoje volilce spravili na „rotovž" in da, če bi bili še tako stikali po svojih, privržencih, ne bili bi nobenega več dobili. Kar volilcev ni prišlo k volitvi, ti bi bili, ako bi bili prišli, vsi naše kandidate volili. To je resnica, ne pa ono, kar „Tagblatt" trdi.
(Volitve II. razreda) se je vdeležilo jako pičlo število volilcev, na rotovž so romali skoro sami c. k. uradniki in pcnzijon'sti, ki nimajo
druzega opravka. Pa še ti niso volili enoglasno nemčurskih kandidatov. Taka „volitev" je pač največa blamaža za vso nemčursko stranko.
(Mestni magistrat) je vendar-le dal podreti tisto poslopje na Bregu, ki je bilo nekdaj colninska hiša, zdaj pa že dalje časa velik madež tega trga. Ako se tam napravi drevored, bo to kaj lepo sprehajališče.
(Umrl) je včeraj nagloma gospod France Rudež, deželni poslanec iz vrste velikega posestva in kandidat nasprotne stranke za mestno starešinstvo v I. razredu. Namesto njega so za kandidata postavili g. viteza Stückla.
(Gospod Terpin), načelnik volilne komisije III. razreda, ima dvojno mero vljudnosti, to je pokazal pri voiitvi tega razreda. Komur je bral na obrazu, da prinese volilni list z nem-čurskimi kandidati, mu je šel prijazno naproti se mu priklonil in nasmejal ter vzel list. Slovenskim volilcem pajeosorno brenčal: „Dajte sem!" Iz tega je razvidno, da nemčurji svoje tiče že po obrazu poznajo.
(Katoliška družba) je imela v nedeljo 4 t. m. občni zbor. Iz tajnikovega poročila posnamemo, da družba šteje okoli G00 udov. Za povzdigo in razširjevanje katoliške zavesti je družba lansko leto preskrbela, da se je 28let-nica papeževa 21. junija povsod prav slovesno obhajala. Tudi bukvarnica, ktero udje prav pridno rabijo, ki pa silno potrebuje novega pregledovanja in reda, je mnogo pripomogla k temu. Največ je družba storila za uboge. Samo za kruh se je od 1. 1871 ubogim družinam razdelilo 106.500 mark, za ktere je družba pekom plačala 1044 gold. Razun tega je društvo za opravo revnih šolskih otrok v preteklem letu izdalo 447 gld, G9 kr., domačim revežem pa 287 gld. 32 kr. Neki dobrotniki so razun tega družbi izročili nekaj vozov šote, da jo je razdelila med revne družine, ki si v hudi zimi niso mogle same kupiti kurjave.
Prav dobro je g. Močnik, ki je poročal o delovanju dobrodelnega odseka opomnil: „Od kod pa dobivajo dobre duše (t. j. gospe, ki skrbe za reveže) svoj denar? Nekaj ga prineso same, nekaj pa ga dajo tisti ljudje, o kterih nekteri trdijo, da so državi nevarni, saj revežem tudi denar iz duhovske roke dobro tekne. Svet čedalje manj mara za nas, reveži pa nas še niso zapustili, in več ko jim damo, raji nas imajo."
(Slovensko gledišče). Zadnja redna predstava je bila burka „Nezgode starega mla-denča," v kteri je bil zopet gospod Kajzelj kakor domä; g. Nolli je svojo nalogo dovršil s pohvalo, gospodične Podkrajškova, Piskarjeva in Ledarjeva so se vedle živahno, dasiravno nobena v prav hvaležni nalogi, g. Schmid je imel za-nj premalo resno nalogo, a izpeljal jo je dobro. Skupno igranje bilo je gladko, vojaška godba izvrstna, kakor navadno, le — poslušalcev, oziroma gledalcev je manjkalo, kajti gledišče je bilo žalostno prazno, zlasti na galeriji. Ali mora pri nas vselej res le naslov igre vabiti v gledišče? Škoda, da je to lepo predstavo videla in slišala tako pičla množica občinstva! Igralci takega zanemarjenja pač ne zaslužijo, zlasti proti koncu igralne dobe ne. Zdaj bomo imeli le še malo slovenskih predstav in te bodo na korist posameznim igralcem. — Vrsta benefic se prične v nedeljo 11. t. m. in sicer se bode predstavljala prva klasična igra na slovenskem odru, Schillerjevi „Razbojniki" igra v 5 dejanjih, kojo je beneficijant sam poslovenil po uredbi Manheimskega dvornega gledališča, deloma s porabo vže stare Ivan Rakove predstave. Omenimo naj tukaj,
da je gosp. Nolli najstarejši igralec slo-veoskega gledišča, veliki ponedeljek lesos bilo je deset let, da je nastopil prvikrat na javnem odru, in od 1. 1869 regisseur in odgovorni vodja slov. gledišča.
Razne reči.
—	Kmetijska družba kranjska naznanja kranjskim gospodarjem, da tisti, ki hočejo dobiti kaj iz državne podpore nakuplje-nih ovac ugoviškega plemena, kterih je 80 na Koroškem nakupljenih, za pleme, naj se oglasijo s svojimi prošnjami do 15. t, m. pri glavnem odboru te družbe v Ljubljani; kdor bi se kasneje oglasil, ne dobo nič. Te ovce se bodo oddajale prosilcem 23. t. m. in sicer za gorenjsko stran (Bohinj, radoliški, tržiški in kranjsko-gorski okraj) v Radoljici, za niže-gorenjsko in dolenjsko stran in za ljubljansko okolico v Ljubljani, za Notranjsko pa v Postojni pri predstojniku ondotnje poddružnice, g. dekanu Ilofstetterju. Ni dvomiti, da bodo kranjski živinorejci brž segli po teh ovcah ter ž njimi zboljšali sedanje naše domače pleme.
—	Čitalnica v Bizaviku poleg Ljubljane bo imela prihodnjo nedeljo 11. t. m. ob štirih popoldne svoj I. občni zbor, pri kterem se bodo volili predsednik, tajnik, blagajnik in 4 odborniki.
—	Požar v gozdu. Unkraj grada ,,pod Turnom" je preteklo nedeljo pogorelo blizo 1 % orala gozda. Ogenj je bil najbrže zatrošen in so ga mogli še le po dolgem trudu pogasiti. Škoda ni ravno velika, ker je pogorela le suha trava in stelja ter nekoliko mladih dreves, vendar bi se bil ogenj, ker je pihal hud veter, lahko drugam zanesel.
—	Strašno hudodelstvo se je 4. t m. zgodilo na videmskem predmestju dunajskem. Nek krojač ni mogel več preživeti sebe in svoje družine, ter je na večer poslal svojo ženo v mesto kupit nekoliko večerje. Med njenim odhodom je pa nesrečnež obesil petero svojih otrok, kterih je bilo največe staro 9 let, najmanje 8 mesecev, in potem samega sebe Žena vrnivša se bi skoro zbesnila. Klicala in poljubovala je svoje otroke ter skušala jih oživiti, dva zdravnika sta ji prišla brž na pomoč, pa bili so mrtvi vsi razun enega dečeka, kterega so strašne smrti oteli.
—	Duhovske spremembe. V ljublj škofiji. Č. g. Jereb Fr. je dobil faro na Vre-mah; fara v Zaspem je razpisana do 5. apr, — Č. g. Hinek Jan., fajm. v Zatični, gre pokoj; fara je razpisana 3. apr. — Č. g. Jan Demšar, kapi. na Črnem vrhu, gre za administratorja v Ledine, kjer je č. g. fajm. Moric Goslar 19. sušca umrl. (R. I. P.) Fara je raz pisana 23. sušca. G. Šivica, fajmoštra v Šent-jurji pri Kranju je 6. t. m. mrtud zadel.
V tržaški škofiji: Č. g. Blaž Zadnikar je imenovan oskrbnik fare sv. Ivana; č. g. Blaž Dekleva gre za kaplana k sv. Katarini v Pi-čansko faro; č. g. Ant.Faveto za subsidijarija v Novigrad (Cittanuova.)
Častitim mojim p. n. volilcem!
Za sijajni dokaz zaupanja, s kterim ste me počastili 3. dan t. m. v Postojni, se Vam iskreno zahvaljujem ter zagotavljam, da mi bode vedna skrb, da se vrednega izkažem tega Vašega zaupanja.
Če kako posebno zadevo po meni pred si, deželni zbor spraviti želite, prosim, da mi jo naravnost naznanite.
Z rodoljubnim spoštovanjem se Vam klanja Vaš poslanec
Peter (irasselli.
Poslano.
Muogotere težke uime, ki že nekaj let na našo Dolenjsko bijejo in to nekdaj blagreno pokrajino čez dalje v večo revščino tlačijo, pritiskajo zelo občutljivo tudi na našo Novomeško gimnazijo. Ne samo da se vsled slabih letin število učencev na tem za Dolenjsko najvažnišem obrazilnem zavodu od leta do leta stalno zmanjšuje — revščina tlači tudi večino sedanjih učencev, ter jim ovira napredek in mnogokrat izdatno znanstveno delavnost počisto zadušuje.
Z ozirom na te tužne prizore ustanovil se je v Novomestu začasni odbor — obstoječ iz zastopnikov mestnjanov, uradnikov, učiteljev in duhovščine — s tem namenom, da osnuje podporno društvo za gimnazijalce.
Po pravilih (uradno potrjenih, ddo. 29. januarja 1875, št. 88G) ima podporno društvo skrbeti, da se revnim in pa vrednim učencem pripomaga za učne pomočke (knjige idr.), za učnino, stanovino, hrano, obleko idr.
Stroški dobrodelnega ustanova naj bi se rešavali:
a)	z obrestimi obstoječe (od 1. 1858) podporne zaloge — 2300 gld.
b)	z dobrohotnimi darili.
c)	z letnimi doneski stalnih udov — najmanj 2 gld.
Za oskrbljevanje in porabo premoženja ima skrbeti stalni odbor, v kterem je vsakratni direktor gimnazijski, in pa šest lidov, voljenih v občnem zborovanji.
Kakor veseljno in uadljivo pa je živahno sočutje novomeškega občinstva za novo ustanovljeno podporno društvo, in kakor so ugodni plodi pričetega nabiranja: vendar more zlasti za Dolensko tako važna ustanova po tem še le doseči svoj blagi namen, ako se združijo in pripomorejo prijatelji mladeži iz cele naše lepe domovine, ter polože darek ua altar ljudoljub-nosti. Njihovi darovi gotovo ne bodo brez vspeha ostali; kajti kdor podpira učečo se mladino, on pripomaga domovini na blagor, in skrbi za bodočnost naroda.
Naklonjen omenjenih razlogov, obrača se podpisani odbor s trdnim upom na mnogo izkušeno darežljivost naše mile očetnjave, ter prosi mnogobrojne in izdatne pomoči in podpore.
Vsi vpisi in doneski naj se blagovolijo izročiti c. kr. gimnazijalni direkciji v Novomestu.
Z odličnim spošovanjem
Začasni odbor.
Eksekutivne dražbe.
13. aprila. 3. Jur Radoš-evo iz Radoš (1520 gl.), — 3. Davorin Težak-ovo iz Rezalnic (l900 gl.), — 3. Miha Uraničar-jevo iz Rezalnic (1130 gl.), — 2. Mart. Stankovic-evo iz bojanBke vasi (1985 gl.) vse v Metliki. — 3. Marj. Erbežnik-ove iz Sore (987 gl.) v Loki. — 3. Mat. Sipel-novo (308 gl.) v Ljubljani. — 2. Mat. Oberstar-jevoiz Zlatenka (2430 gl.), — 2. L. Tomšič-evo iz Bač (1350 gl.), v Ribnici. — 2. Jan. Bilc-evo (4800 gl.) v Bistrici.
Telegralične denarne cene 7. aprila. Papirna renta 71.25. — Srebrna renta 75.60. — 18601etno državno posojilo 112.70 — Bankine akcije 962. — Kreditne akcije 240.75. — London 111.— — Srebro 103.45. — Ces. kr. cekini 5.23. — 20Napoleon 8.87.
Učenec,
ki je zdelal spodnjo gimnazijo, se sprejme v tukajšni lekarni (apoteki). Pojasnila daje anončni bureau v Ljubljani, knježev dvor (Fürstenhof) št. 206. (27-2)