naš tednik
LETO XXXVIM. Številka 16 Cena 8.— šil. (200 din) Četrtek, 17. aprila 1986
Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b.
Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec
Krščanska kulturna zveza v Celovcu vabi na
Srečanje mladinskih zborov
Koncert duhovnih pesmi
Nedelja, 20. aprila_i986,14.30 Farna cerkev v Škocijanu
Nastopajo: Otroške in mladinske skupine iz Celovca in Podjune Soprireditelj: Otroški zbor Škocijan
Nedelja, 27. aprila 1986, 14.30 w Farna cerkev v Št. liju
Nastopajo: Otroške in mladinske skupine iz Celovca, Roža in z Gur Soprireditelj: Katoliška prosveta v Št. liju
[koroška VP: podel napad na dvojez. učitelje in slov, organizacije:
Scheucher neutemeljeno napada učitelje!
V nedeljo, 13. aprila, so se v Celovcu predstavile katoliške zasebne šole. Na sliki vzgojiteljice gospodinjske šole v Št. Rupertu v pogovoru s škofom Kapellarijem. (Več na str. 4)
Na račun slovenščine in dvojezičnega pouka so na »obmejni konferenci“ koroške ljudske stranke konec preteklega tedna očitno padale neznosne in nesprejemljive izjave, kot: »Navzočnost nemškogovo-rečih otrok pri dvojezičnem pouku je isto, kot če morajo nekadilci biti s kadilci v skupnem prostoru!“ Od teh trditev funkcionarjev in zastopnikov ljudske stranke se njen predsednik Scheucher ni distanciral. Še hujše: imenoval jih je ilustracijo vzdušja na konferenci in je z njimi indirektno utemeljeval potrebo po ločevanju otrok in pravico staršev.
O rezultatih te konference, ki je v celoti bila usmerjena v Problem dvojezičnega šolstva, je Scheucher v torek seznanil koroške časnikarje. Med dru-Sjm je dejal, da je 200 navzočih članov stranke, od katerih Se je 36 javilo k besedi, sočasno in brez izjeme zagovarjalo ločitev otrok in pravico staršev. Skupno da so na kon-rerenci ugotovili, da ima mirna zaposlitev v dvojezičnem raz-
redu za nemškogovoreče otroke negativne posledice in da je na nižjeorganiziranih šolah dvojezičnost vzrok zaostritve;
Ta teden v NT:
•	Župan Juvan proti slovenščini
•	Št. Jakob: za slovenščino je treba prosjačiti str. 2/3
da so „slovenski učitelji“ na boljšem, kajti na več kot 50% dvojezičnih šol da je manj kot 10 otrok prijavljenih k dvoje-
•	Dan zasebnih katoliških šol
str. 4
•	ŠPORT Franc Wieser avstrijski prvak
žičnemu pouku — če pa je prijavljen samo 1 otrok, se mora ves pouk ravnati po njem. Scheucher je ločevanje, za katerega se je stranka z vso vehemenco odločila, skušal prodati kot moderno in je menil, da mora biti pouk „vollwertig“ — beseda, ki bolj pristaja reklami za kruh!
Med kahadejem in ljudsko stranko res ni več bistvenih razlik in protagonisti te organizacije imajo v ljudski stranki očitno zelo plodovit forum. Scheucher je sam priznal, da so se na konferenci lotili tudi veroučnega in cerkvenega jezika.
Zato je pričakovati, da bojo prav slovenski duhovniki in slovenščina v verouku in v cerkvi tarče masivne bodoče agitacije in propagande. V tej zvezi pričakujemo od koroške Cerkve, da pozorno spremlja tako agitacijo in ščiti slovensko duhovščino ter naš jezik, če noče, da bojo sinodalni sklepi postali prazna fraza.
Neverjetna in nesprejemljiva pa je izjava nekega udeleženca, ki jo je Scheucher citiral: na dvojezičnih šolah vzgajajo otroke proti državi (Kinder werden gegen den Staat erzogen).
(dalje na strani 4)
Politika
Tednikov
komentar
RISE FRANC WEDENIG
Po nedeljski konferenci koroške ljudske stranke v Velikovcu in torkovem tiskovnem razgovoru njenega novopečenega predsednika Scheucherja v Celovcu imamo dokaz več, da koroška ljudska stranka v manjšin-skošolskih vprašanjih nima lastnega stališča, marveč da je izvajalka zahtev in nemškonacionalne politike Koroškega Heimatdiensta, kakor FPÖ, oziroma da je
Kakor je rekel Scheu-cher, so na ÖVP-jevski konferenci v Velikovcu primerjali sedanji skupni pouk v dvojezičnih razredih s pasivnim kajenjem nekadilcev v družbi kadilcev.
To je dovolj jasen izraz njihovega pojmovanja in vrednotenja, se pravi, zaničevanja slovenske besede in kulture in vseh slovensko govorečih sodeželanov.
To vse pove
KHD zgolj podaljšana roka obeh teh strank, če že ne vseh treh v koroški deželni vladi združenih strank.
Na eni strani je ÖVP prevzela glavne zahteve KHD: upoštevanje pravice staršev (neupravičenost sklicevanja na to pravico _sta vmes potrdila tako pravna komisija pri uradu zveznega kanclerja kakor tudi vodja ustavne službe koroške deželne vlade Un-kart) in ločevanje šolarjev, ki so prijavljeni k dvojezičnemu pouku, od tistih, ki niso prijavljeni, v posebnih razredih. Na drugi strani je ÖVP imenovala za člana komisije, ki so jo koroške deželnozborske stranke prejšnji teden ustanovile z namenom, da bi izdelala „primerno“ rešitev v smislu omenjenih zahtev, tudi enega najvišjih predstavnikov KHD, dr. V. Einspielerja. To res vse pove. Zaradi lepšega govorijo zdaj še o skupni šolski strehi in o ponudbi prostovoljnega pouka za otroke, ki niso prijavljeni k dvojezičnemu pouku.
Potem še ta podtikavanja, češ da nekateri dvojezični učitelji poučujejo v protiav-strijskem duhu, da slovenski duhovniki v dvojezičnih farah vsiljujejo slovenščino.
Na taki osnovi in v tem duhu, logično, ne more biti pozitivnega razvoja, ni pričakovati nič pridega od „koroške šolske komisije“ strank, ki slej ko prej trmasto mimo manjšine iščejo politične rešitve, medtem ko bi morale najprej videti strokovno in družbeno plat manjšinskošolske problematike. Koroška realnost je za nas koroške Slovence in za naše prijatelje iz večinskega naroda gotovo zelo kruta, a kljub temu: s še večjim trudom si moramo prizadevati za ohranitev in za koriščanje tistih možnosti, ki jih na šolskem področju še imamo, še bolj se moramo zavedati pomena prijav k dvojezičnemu pouku, prav posebno v mesecu maju, ko starši dajo vpisati prvošolce za novo šolsko leto.
_______ ' ----------..................
Železna Kapla — občinska seja:
____Župan Juvan igorira slovenščino!
Na pretekli občinski seji v Železni Kapli je župan Albin Juvan ponovno pokazal svoje večobrazno obličje. Ker je odbornik EL Lado Hajnžič bil zadržan, ga je zastopal Pavli Dolinšek mlajši. Zahteval je slovensko zaprisego, ker tudi zakon to predvideva. A župan je to zahtevo enostavno ignoriral. Isto se je zgodilo tudi Juriju Pasterku (KP), ki mu je župan zabrusil isto kot Dolinšku: „Die Formel lautet. Ich gelobe“. Oba, Dolinšek in Pasterk, sta zaprisegla slovensko. Je zato njuna zaprisega mar neveljavna?
Nadaljnje postopanje župana Juvana je samo potrjevalo, da je slovenščina v tej občini nezaželjena. Jurij Pasterk na primer ga je slovensko vprašal, zakaj tako pozno dostavljajo vabila na občinsko sejo. Zupan pa je dejal: „Die Sprache im Gemeinderat ist deutsch und ich brauche nicht zu antworten, weil ich die Spra-
che nicht verstehe. Wir haben das aber auch in der Geschäftsordnung beschlossen!“ Franc Smrtnik (EL) je župana, seveda slovensko takoj pobaral, kdaj je občinski svet sklenil, da na slovenska vprašanja ni treba odgovoriti in od kdaj on, župan, ne razume več slovensko.
Mar zna župan slovensko
samo pred volitvami, ko gre za slovenske glasove?
Občinski svet je sklenil, da bo kanalizacijska dela dobilo domače podjetje Schubel, kar je odbornik EL, Franc Smrtnik zelo pozdravil, tako so zagovorjena delovna mesta v domačem kraju.
EL je podprla predlog ljudske stranke po zvišanju denarja za pluženje snega, kulturo in šport, cestno osvetljavo in podporo kmetom pri umetnem oplaje-vanju. Podobne predloge je EL že stavila, a obe večinski stranki sta jih zavrnili. Dobre predloge, vseeno od katere strani naj pridejo, bo EL vselej podprla, je Franc Smrtnik dejal v tej zvezi.
Na dnevnem reduje bila tudi obvoznica za Železno
Kaplo. Ljudska stranka zagovarja takoimenovano „malo obvoznico“, ki naj bi bila speljana po stari železniški progi mimo stare zadruge do Obirskega mosta, socialisti že nekaj let zagovarjajo „veliko obvoznico“, ki naj bi bila speljana na desnem bregu Bele_ do grajskega mostu. EL Železna Kapla pa je mnenja, naj o obvozu in o njegovi obliki občani soodločajo.
Naslednik prerano umrlega kulturnega delavca in učitelja Valentina Polanska kot kulturni referent občine Železna Kapla-Bela je postal podpredsednik SPD „Zarja“ in prosvetaš Miha Kuhar. Prepričani smo, da bo polnovsebinsko nadaljeval Polanškovo delo in se kot on postavil za slovensko besedo in kulturo.
Občina Pliberk in sosednje občine zahtevajo priključitev k avtocesti
Odločno so zahtevali predstavniki občin Pliberk, Suha in Globasnica na tiskovni konferenci, ki je bila v torek, 15. aprila 1986, v hotelu Breznik, priključitev te obmejne regije k načrtovani južni avtocesti. Ta priključek, ki naj bi bil med Rudo in Grebinjem bi bil pri Lipici speljan čez Dravo v območje občine Pliberk.
Št. Jakob: za slovenščino je treba prosjačiti!
Potrebna pa bi bila tudi gradnja približno 1,5 km dolgega mosta čez Dravo. Celoten projekt — gradnja mostu in ceste — bi stal približno 65 milijonov šilingov.
Zastopniki občin, gospodarskih podjetij in turističnih ustanov so se soglasno in odločno zavzeli za ta, za obmejno področje tako važni priključek, „kajti če avtocesta pelje mimo, bomo gospodarsko in turistično še bolj odrezani“, so poudarili navzoči.
Mestni svetnik Fric Kumer je z zadovoljstvom ugotovil da je iniciativa prišla
od občine Pliberk in dejal da je ek. sv. Ignac Domej že na več mestih zahteval tako povezavo z avtocesto, a te zahteve niso sprejeli.
Mestni svetnik Jože Partl pa je poudaril, da v avstrijskem merilu 65 milijonov šilingov ni tako veliko — in da mora pliberška občina biti Avstriji vredna 65 milijonov šilingov, to je župan Franc Mikusch popolnoma potrdil.
Občinski svet občine Pliberk pa je še izdal resolucijo katero je poslal na vsa merodajna mesta.
J. P.
Občinska seja v Št. Jakobu v Rožu (14. 1. 1986) je ponovno dokazala, da je zakon o narodnostnih skupnostih ostal le kos papirja oz. pobožna želja: občinski svet lahko določi, kdaj, kje in čemu se pojavi oz. ne pojavi kak dvojezični napis. Na seji je šlo za slovenski napis na lanskoletnem občinskem božičnem drevesu. Župan Gressi je na seji odgovoril Socialno-gospodarski skupnosti, da bo občina tudi v prihodnje postavila božično drevo z nemškim napisom. Če pa kdo želi slovenskega, mora vložiti predlog, -o katerem bo odločal občinski svet. No, vsak lahko na prste prešteje, da bo večina občinskih odbornikov v dvojezični občini za „nemški mir“.
Na vprašanje Franca Janežiča, če župan res zastopa vse občane, je ie ta odgovoril, da more samo mnenje občinskega predstojništva posredovati. Namesto, da bi jasno odgovoril, jo je župan zvil in se skril za občinsko predstojništvo.
Na isti seji pa je isti župan odgovoril drugemu odborniku
SGS, Joziju Stickru takole: „Sejam predsedujem jaz!“ Kje je tu logika, pa naj župan sam pove.
Seja je bila zelo obširna in socialisti so morali priznati, da so jim še postavljene določene meje. Župan Gressi je dejal, da mora občina na predlog dežele za gradnjo nove ljudske šole najeti sedemmilijonski kredit pri deželni hipo-banki. Ostale frakcije pa so zahtevale, da je treba kot kreditojemalce vzeti domače banke. Le po večmi-nutni pavzi so socialisti pristali na tem predlogu.
VABILO
Koroška enotna lista vabi vse občinske odbornike in namestnike samostojnih list, Skupnosti južnokoroških kmetov, Koroške solidarnosti in svoje delegate na
vsedeželni
posvet
ČAS: sreda, 23. 4., ob 20. uri KRAJ: Mohorjeva, Slomškov dom, 10.-Oktober-Straße 25
Politika
KSŠŠD proti kandidaturi Scrinzija
V posebni tiskovni izjavi zahtevata Klub slovenskih študentov in študentk na Dunaju ter strešna organizacija judovskih mladinskih organizacij v Avstriji prepoved NDR in prepoved kandidature Otto Scrinzija. Poleg tega zahtevata omenjeni organizaciji razrešitev vseh organizacij, ki so sovražne manjšinam in ki so neonacističnega značaja.
Za prepoved kandidature Otto Scrinzija govorijo sledeči vzroki:
—	da se Scrinzi nikoli ni odpovedal nemškonacionalni miselnosti
—	da se do danes še ni priznal k Avstriji in tej narodnosti
—	da nastopa kot kandidat, katerega podpirajo vse nemškonacionalne in desnoekstremne sile v Avstriji
—	ker je z agitacijo njegovih volilnih pomočnikov in tudi njega samega dana možnost, da se med ljudstvom zopet razširja rasistična, manjšinam in inozemcem sovražna, an-tidemokratična ter neonacistična miselnost.
Kritično stališče je KSŠŠD zavzel tudi h kandidaturi kandidata dr. Waldheima in tudi k stranki ÖVP, ki po njihovem mnenju krije in zagovarja preteklost Waldheima.
Izjava koordinacijskega odbora slovenskih osrednjih organizacij
K postopanju ÖVP v manj-šinskošolskem vprašanju
Koordinacijski odbor obeh slovenskih osrednjih organizacij odločno zavrača resolucijo obmejne konference ljudske stranke in tudi izjave predsednika VP Scheucherja k vprašanjem manjšinskega šolstva.
Da se je ljudska stranka pod svojim novim predsednikom Scheucherjem pridružila zahtevam kahadeja in svobodnjakov, samo ponovno dokazuje, da v manjšinskem vprašanju ni zmožna konstruktivne poti. Stvar VP je, da nadaljuje do- j slej neuspešno pot. Neodgovorno pa je, če to stori na račuiv slovenske narodne skupnosti in mirnega sožitja v. gejželi in tako zavestno dovoljuje narodnostne konflikte. ^
Že sama primerjava dvojezične šole s prostorom za kadilce — pa najsi samo kot citat — dokazuje Scheucherjevo in-kompetenco na občutljivem manjšinskošolskem področju.*
Ustrašujoče pa je, da so na obmejni konferenci ÖVP diskutirali o vprašanjih v obliki, ki dopušča domnevo, da funkcionarji ljudske stranke želijo, da bi tudi na drugih družbenih področjih bile uresničene razmere, podobne apartheidu.
Prav škandalozno pa je, če ljudska stranka na avstrijskih pedagoških akademijah izobraženim učiteljem podtikava, da „s stalno kritiko Avstrije povzročajo nezadovoljstvo s to državo“.
Obe osrednji organizaciji koroških Slovencev se ponovno izrekata za ohranitev skupnega pouka za južnokoroške otroke v skupnih razredih in v tej zadevi opozarjata na svoje konstruktivne predloge za notranjo reformo dvojezične šole v dobro obeh narodnih skupnosti.
Koordinacijski odbor je sklenil, da bo predsednika VP, Scheucherja povabil na informacijski pogovor o manjšinskem šolstvu.
Gospodarstvo
Dan katoliških zasebnih šol na Koroškem
Prvič so se skupno predstavile
V nedeljo, 13. aprila 1986, so se v celovški mestni dvorani predstavile vse katoliške zasebne šole na Koroškem. Bil je to prvi takšen skupni praznik. Bil pa je to tudi začetek tesnejšega sodelovanja vseh teh šol na Koroškem. Mnogi za 25 zasebnih katoliških šol, ki izobražujejo nad 2000 mladincev, niso vedeli. Okrog 3000 ljudi je bilo preteklo nedeljo zbranih, da se prepričajo in pokažejo, kaj te šole v zatišju drugih javnih šol vse zmorejo.
„Danes v Avstriji sicer ni mnogo zasebnih šol, toda njih ugled se kaže v vedno množič-nejših prijavah v te izobraževalne ustanove.“ — To je dejal v uvodnih besedah krški škof dr. Egon Kapellari. Po uvodnih besedah zastopnikov Cerkve in politike je bilo slovesno bogoslužje, ki sta ga glasbeno zaokvirili skupini „Harlekin Company“ in „Happy toge-ther“. Popoldne so dijaki katoliških zasebnih šol dokazali, da se nikakor ne razlikujejo od drugih šol: s plesom, moderno glasbo, modno revijo, petjem,
teatrom, govornim natečajem, so dokazali pestrost, ki je zasidrana na teh šolah.
Tudi slovenske šole so bile zastopane. Gospodinjski šoli šolskih sester iz Št. Ruperta pri Velikovcu in Št. Jakoba v Rožu sta razstavljali dela gojenk. „Znanja ne moremo razstaviti,“ je dejala ena izmed vzgojiteljic. Naval je vladal prav v razstavnem delu šolskih sester iz Št. Ruperta pri Velikovcu. Gojenke in vzgojiteljice so delile kruhke z domačo salamo. Tu so se srečale
• Dobrla vas EL-servis
Čas: nedelja, 20. 4. 1986 od 10. do 12. ure Kraj: Posojilnica Dobrla vas Za vse pravne nasvete bo na razpolago predsednik NSKS dr. Matevž Grilc
PRODAM v dobrem stanju
ALTSAKSOFON.
Cena po dogovoru.
Tel.: 0 42 35 / 26 02
Občinska seja v Galiciji: občina dobi grb
Na pretekli občinski seji v Galiciji so soglasno potrdili letni obračun za leto 1985. Skupno znaša 12,358 milijonov šilingov; redni proračun je znašal 9,79 milijonov, izredni pa 2,5. Največ denarja iz izrednega proračuna so namenili izgradnji občinskih cest (nad milijon šilingov).
Soglasno so sklenili tudi obdavčenje dvojnih stanovanj in počitniških hiš ter načrt za prezidavo ljudske šole v Galiciji. V Apačah so predali bivšo javno pot
(85 mj) Nužeju Poganit-schu. Župan Wutte je tudi poročal, da je deželna vlada zaenkrat — do leta 1989 — odklonila podporo iz sklada za pospeševanje gradnje stanovanj. V Galiciji želijo graditi stanovanjski objekt s 24 stanovanji. Občina je že odkupila ustrezno zemljišče. Jutri, v petek, pa bodo občini slovesno podelili občinski grb. Pri njegovem nastanku je sodeloval, kot smo že poročali, občinski odbornik EL Jože Urank.
tudi nekdanje gojenke s svojimi vzgojiteljicami.
Tudi krški škof dr. Egon Kapellari se je kratko pomudil pri šolskih sestrah in jim izrekel priznanje za delo, ki ga vršijo.
V nedeljo, so doživele katoliške zasebne šole na Koroškem najlepše priznanje, ki si ga je misliti. Javnost je sprejela njih vabilo in povabilo. Mnogi so spregledali, spoznali te šole, o katerih je toliko neresničnih klišejev. Ti klišeji so
vsekakor morali splahneti vsakomur, ki se je udeležil nad šesturnega programa v celovški mestni hiši.
Tudi je Cerkev na ta dan ponovno dokazala, — kot že mnogokrat prej —- da živita na Koroškem dva naroda. Tudi slovenska beseda je bila slišati v lože in na tribune celovške mestne hiše. Nestrpnosti ni bilo čutiti.
Za NSKS se je udeležil tega slavja mag. Filip Warasch.
Apartheid — najhujša oblika zatiranja
Od ponedeljka, 14. pa do jutri, 18. aprila, teče na celovški univerzi že 6. razvojni teden, ki je letos v celoti namenjen črni celini Afriki. Seveda je v ta okvir razprav vključena tudi problematika apartheida v Južni Afriki. V zanimivi razpravi je gospa Aziza Seedat, predstavnica osvobodilnega gibanja „Afriški nacionalni kongres“ v Bonnu spregovorila v torek o apartheidu in njegovih posledicah za južnoafriško družbo. Ta sistem, ki je najhujša oblika zatiranja, je fašistični, je dejala Seedat in dodala, da ga bo možno samo s skupnimi močmi in s svetovnim bojkotom strmoglaviti. Samo nekaj številk: 13% belega prebivalstva
poseduje 87% zemlje, 22 milijonov črncev in mešanega prebivalstva pa živi na 13% skope in domala nerodovitne površine Južne Afrike. Umrljivost otrok je med črnci večkrat višja kot pri belcih, vsa ekonomska in vojaška moč je v rokah belcev, črnci so na svoji lastni zemlji tujci.
Gospa Seedat je potrdila, da ANG kot vse bolj priznano zastopstvo črncev po prevzemu oblasti ne bo pregnal belcev, ampak da hoče in želi zgraditi v Južni Afriki družbo, v kateri barva kože ne bo odločala o socialnih in političnih pravicah in kjer bojo črnci končno dosegli svoje pravice in vpliv, ki jim pripada.
Scheucher neutemeljeno napada učitelje!
(Nadaljevanje s 1. str.)
Tega da so krive slovenske osrednje organizacije, ki državi stavljajo neizpolnjive zahteve in s tem ustvarjajo nezadovoljstvo. Vsak očitek, pa najsi bo še tako beden in zloben, nekaterim krogom pride prav v kampanji proti Slovencem in skupni šoli. Scheucher očitno ni pomislil, kaj šele premislil, kako hud očitek iridentizma in protidržavnega ravnanja proti učiteljem in slovenskim osrednjim organizacijam nosi v sebi ta izjava.
Kljub ostremu protestu koroških novinarjev — slovenskih in nemškogovorečih — se Scheucher in tudi Uster nista distancirala od te izjave.
S polno paro jadra ljudska
stranka na valu „za pravico staršev“, ker da je „praoblika demokracije“. Morda koroškega pojmovanja demokracije?
Če že ločevanje, potem popolno: zato predvideva VP jezikovno oz. etnično ločena „Združenja staršev na šolah.“ (Kdaj bodo ločili sanitarije?) Razlike med kahadejem in stranko je raztolmačil Uster: VP ne zahteva spremembe dvojezičnega teritorija, kahade zahteva ločene šole, VP pa samo ločene razrede pod isto streho. Pravici staršev, ki je na Koroškem postala neke vrste „sveta krava“, podreja VP celo gospodarski razvoj južne Koroške. To je razvidno tudi iz resolucije, kjer je gospodarska plat na zadnjem mestu vseh točk.
Gost v NT
Z današnjimi gosti se je pogovarjal Pavli Zablatnik
Z vztrajnim ravnanjem bomo uspeli!!!
Pravijo, da mladina danes ni aktivna, nima ustrezne volje do ustvarjanja, zastopanja svojih interesov. Se pravi, da ni enakovreden faktor v slučajih odločanja v številnih vprašanjih naše narodne skupnosti, pa naj so politične, kulturne ali socialne narave. Kot da se razdaja neka splošna prenasičenost, pogojena v preobilju vsemogočih ponudb, ki posameznika končno zavajajo h kratkovidnemu konsumnemu mišljenju. Povabili smo mlade aktiviste v KDZ-ju, ki se z letošnjim letom poslavljajo od neposrednega delovanja v okviru mladinske zveze, da iz svojih izkušenj podajo mnenje k današnjemu samozavedanju mladih. Z NT so se pogovarjali: Karel Kassl, Lidija Grilc, Pepej Kropivnik in Kristjana Grilc.
Naš tednik: V dobrem mesecu boste zaključili srednjo šolo z maturo in s tem zaključili šolsko izobrazbo. To pa prav-tako pomeni tudi konec Vašega delovanja v okviru KDZ-ja. Kako ocenjujete Vašo aktivnost v tej mladinski zvezi?
Skupina mladjevcev: Iz interesa po združevanju in zasledovanju skupnih ciljev, smo se priključili KDZ-jevcem. Predvsem v aktivnem krožku „odra mladje“ smo se zelo dobro počutili. Ob učenju gledališke predstave smo doživljali skupnost, se spoznavali med seboj in vrhu tega naredili mnogo izkušenj kot gledališki igralci. Ob gostovanjih smo spoznali poleg naše ožje domovine tudi del Jugoslavije in domovino Slovencev v Italiji. Mislimo, da smo ob tem našem prostovoljnem delu, ki smo ga z veseljem opravljali, zelo temeljito šolali socialno obnašanje vsakega posameznika. Upoštevanje mnenja vsakega izmed nas je šele omogočilo, da smo uresničili skupne predstave.
Naš tednik: Kaj Vam pomeni uresničevanje svojih predstav? Kako ste to doživljali?
Skupina mladjevcev: Od vsega začetka je bilo jasno, da bo v uresničevanje naših pred-
stav treba vložiti mnogo dela in truda. Zmeraj bolj smo se v teku pripravljanj zavedali odgovornosti, ki smo jo s tem prevzeli. Da bi zadovoljivo izpeljali naše načrte so bile potrebne temeljite priprave. Tako nas je vsaka uspešna izpeljava naših hotenj potrdila v naši samozavesti in nas vzpodbujala k nadaljnemu načrtovanju. Spoznali smo, da je vsako še tako naporno delo hkrati tudi zabavno in zanimivo, če je odraz lastnega razmišljanja o vsebinah, ki nam nekaj pomenijo.
Naš tednik: Kot aktivni člani KDZ-ja ste v obliki funkcij, kot odborniki ali gledališki ustvarjalci prevzeli gotove odgovornosti. Kako si za sebe razlagate pojem „odgovornost“?
Skupina mladjevcev: Naučili smo se odgovornega odnosa do tako imenovanih funkcij, ki smo jih prevzeli, da bi v organizirani obliki zasledovali naše ideje. Zato, da smo se lahko pokazali javnosti je bilo nujno potrebno vedeti, kje so naši skupni interesi. Izcimile so se ideje, ki smo jih želeli uresniči-
ti. Zelo hitro smo spoznali, da je zadovoljivo uresničevanje možno le tedaj, če smo v stanu delo in s tem tudi odgovornost ustrezno razdeliti. Slabo je, če odloča samo peščica oseb, ostali pa pravzaprav ne vedo, kaj naj počnejo. Treba si je vzeti čas in poizvedeti od vsakega posameznika mnenje k določenim načrtom. Samo, če se sam počutim vključenega v skupni koncept, bom čutil tudi odgovornost, da se uresniči.
Naš tednik: Vse lepo in prav. Toda kako si razlagate situacijo mladine danes, ko ne slišimo ali čutimo njeno prisotnost. Trdijo, da je kratkomalo pasivna?
Skupina madjevcev: Drži, da trenutno ni tistega vzdušja med mladinci, ki bi jih nekako povezoval in motiviral k skupnemu nastopanju. Morda zaradi tega, ker je vpliv okolja tako močan. Vsi vemo, da smo pre-nasičeni od vsakovrstnih informacij v vsakodnevnem življenju, se pravi, da bolj konsumi-ramo, kot da bi premišljevali o vsebinah tega, kar nam ponu-
jajo. Pomislimo samo na televizijo, časopisje itd.. Namesto, da bi nas vzdramili, nam s stalnim serviranjem katastrof po vsem svetu, kvarijo naravni čut za dejanski obseg krivic in zatiranj, ki se vsak dan dogajajo. Imamo občutek, da se tudi nekoliko zakrivamo pred resničnostjo, ki res ni precej rožnata. Prav temu bi se lahko zoperstavila tudi predvsem šola, ki je takorekoč drugi vzgojitelj mladine poleg staršev. Predvsem v nižjih stopnjah npr. gimnazije premalo skrbijo za osveščanje dijakov o takih problemih. Kar se tiče narodnostnega problema, pravtako premalo poudarjajo pozitivne strani dveh kultur. V našem primeru seveda predvsem slovenske, ker nam je materinščina in vrhu tega še zatirana. Pričakujemo več angažmaja s strani profesorjev, ker je razvoj mladega človeka prav v teh letih odločilnega pomena. Izven-šolska dejavnost je pa tako ali tako nujno potrebna, ker ne nastaja iz prisile ali dolžnosti, temveč na prostovoljni bazi iz želje po soodločanju in sooblikovanju življenjskega prostora.
Naš tednik: Kje vidite možnosti uspešnega delovanja mladinskih organizacij nasploh, ki naj bi se razumele kot učinkovita protiutež neaktivnemu zadržanju mladine?
Skupina mladjevcev: Mislimo, da je potrebno nuditi raznovrstne možnosti sodelovanja, ki naj bi sprožile v posamezniku trsto energijo, ki je potrebna za vsestransko inte-resiranje. Prej ali slej bomo spoznali, da je naš vsakdan odvisen od številnih dejavnikov, ki so spet medseboj neob-hodno povezani. Brez take obzirnosti ne bomo mogli spoznati dejansko pogojenost našega razvoja. Potrebno je povezovanje dejavnosti raznih organizaciji in skupin in konse-kventno kakor tudi korektno izvajanje zastavljenih ciljev. Če bomo znali s primernimi vsebinami nagovarjati mladega človeka tudi udeležba ne bo izostala.
Naš tednik: Torej prav veselo na delo in hvala za pogovor!
Rož, Podjuna, Žila
Kotmara vas: vigredni koncert
Čeprav je že v soboto prej in tudi v nedeljo, 13. aprila, snežilo, so v Kotma-ri vasi pozdravili vigred v pesmi, besedi in kratkih odrskih prizorih. V novi šoli se je zbralo lepo število domačinov in tudi gostov iz sosednjih občin; lepo so se izkazali Bilčovščani, ki so vrnili Kotmirčanom, da so prišli na sobotni koncert v Bilčovs. V pozdrav je prebrala Nataša Iskra pomladno pesmico Andreja Kokota. Navzoče in častne goste župana Josefa Strugarja, podžupana Josefa Liendlna ter predsednika Slovenske prosvetne zveze Tomija Ogrisa je pozdravil dr. Roman Schellander.
Domači mešani zbor je zapel pod vodstvom Stanka Wrulicha štiri pesmi; med pesmimi pa je Alois Ange-rer prebral nekaj pesnitev, ki jih je naš največji pesnik France Prešeren spesnil v slovenščini in v nemščini.
Seveda ni smela manjkati mladina. V igrici „Rasti, rasti“ vrtnar zajec (Hanzi Waschnig) ne seje semena kakor drugi vrtnarji, marveč kar denar, da bi ga imel zadosti in da bi si lahko vse kupil. Zajkla (Nadja Strugar) se čudi temu, a kljub temu prosi zajca, naj zanjo poseje še korenja. Ptiček (Darko Wakounig) pa popro* si še, naj njemu zaseje sončnice, ker jih ima tako rad. Tudi medved (Kris Muri) prilomasti in ukaže zajcu, naj za njega vsadi še tepko in potem tudi z njim deli denar, ki bo zrastel. Vsi napeto čakajo. Denarja seveda ni iz zemlje, čeprav jo zajec skrbno okopava in zaliva. Zrastejo pa lepo ko-
renje, krasna sončnica ter velika tepka. Ker pa je zajec močno razočaran, si vsi skupaj pridelek delijo.
Borut Živkovič je povedal pesmico o dedku, ki je že čisto pozabil, da je tudi on bil nekoč prav tako fantič, ki je le malo ubogal ali pa nič. Zelo so navdušili najmlajši (Marion Lunežnik, Katja Ogris, Andrej Pack, Marko Prušnik, Julija Schellander), ki jih je naučila Uši Schellander. Zgodbo „Noč“ Florjana Lipuša je prebrala Simona Iskra, na harmoniko pa je zaigral Kris Muri. Najmlajši igralci so zaigrali igrico „Medvedek gre v šolo“. Medvedek (Andrej Pack) bi rad hodil v šolo, zajček (Marion Lunežnik), miška (Katja Ogris) in učiteljica sova (Kris Muri) ga kmalu poučijo, da še ni za šolo, ker se pač tako rad igra in klepeta. Igrico je pripravila učiteljica Rezika Iskra. Prizor o sreči in nesreči so zaigrali Sonja Mo-ritsch pa Bojan in Vesna Wakounig. Nastopil je seveda tudi mladinski zbor pod vodstvom Jožka Packa. Pesem „Pomenek na veji“ Ljubke Šorli je recitiral Rudi Kulnik.
Kot gosta sta tokrat nastopila Rauschele-See-Ouintett iz Hodiš in družinsko petje Scheriau (Familiengesang Scheriau).
V imenu kvinteta od Rjavškega jezera (vodi ga mag. Franz Schofnegger) se je zahvalil Heinzi Ogris za povabilo in društvu „Gorjanci“ izročil za lansko stoletnico poklon. Hodiški pevci so poleg dveh nemških zapeli tudi slovensko pesem.
Prof. Jože Ropitz — 50-letnik
Neverjetno, a res. Škofijski kantor krške škofije in profesor za glasbo, Jože Ropitz, je včeraj, 16. 4., srečal Abrahama — pri delu, kot je to njegova navada. Slavljenec, ki je po mašniškem posvečenju leta 1960 bil kaplan v Pliberku in Althofnu ter vzgojitelj v Mohorjevem dijaškem domu, je študij glasbe dokončal na dunajski univerzi. Kot škofijski kantor se zelo trudi za dvig cerkvenega petja, pomembno pa je nje-
govo delovanje predvsem na področju cerkvene glasbe v okviru medškofijskih stikov. Poleg tega še z vso vnemo poučuje v Št. Petru pri Št. Jakobu in vsakoletna zaključna prireditev te šole nosi tudi njegov pečat. Ob vsem tem je skoraj da samoumevno, da je slavljenec tudi priznan zborovodja, kar potrjuje zbor „Gallus“.
Čestitkam za petdesetletnico se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika.
MoRZ Kralj Matjaž, Posojilnica-Bank Pliberk in Naš tednik
VABIJO NA
D Ni^oN-

od četrtka, 8., do nedelje 11. maja 1986
Prijava je veljavna z vplačilom cene šil. 2680,— na konto 11572 pri Posojilnici-Bank Pliberk.
8.	maj 1986:
02.45 Odhod iz Pliberka preko Dobrle vasi, Železne Kaple na letališče Ljubljana-Brnik.
06.05 Polet avijona v Tivat. 07.10 Prihod v Tivatu, nato avtobusna vožnja do Budve-Bečiči. Namestitev v hotelskem naselju Bečiči na bazi polpenziona, vse sobe tuš, WC. WC.
9.	in 10. maj 1986
Prosti dnevi za kopanje, sprehajanje itd. Nudimo Vam seveda tudi možnost sledečih izletov: Poldnevno vožnjo z ladjo
ob Črnogorski riveri, Boka Kotorska, z ribjim piknikom (cena na osebo šil. 280,—). Celodnevni izlet z avtobusom do Ulcinja, albanska meja, povratek preko Skadarskega jezera, Virpazar (cena vožnje z kosilom šil. 300,—).
11. maj 1986:
Po zajtrku odhod z avtobusom v Dubrovnik.
Do odhoda avijona ob 23.00 uri prosti čas za individualni ogled Dubrovnika, kopanje na otoku Lokrum itd.
Študijsko zborovanje KDO
V petek, 11. aprila in v soboto, T2. aprila, je v Domu katoliške prosvete v Tinjah bilo dvodnevno študijsko zborovanje Katoliškega delovnega odbora. To zborovanje je bilo neke vrste duhovna proslava 20-letnice te cerkvene organizacije med koroškimi Slovenci. Predsednik KDO-ja, Herman Kelih je med drugim dejal, da je namen zborovanja, premisliti, kako in če laiki vršijo svoje naloge in poslanstvo, ki ga jim narekuje 2. vatikanski koncil.
Uvodno teološko predavanje „Kristjani v svetu in zanj“ je imel doc. dr. Drago Ocvirk iz Ljubljane, ki predava tudi na francoskih visokošolskih tleh. Predavatelj je razprostrl pred navzočimi pestro paleto samopojmovanja Cerkve in nalog ter zahtev, s katerimi se mora Cerkev danes soočati pri nas in po svetu.
Nadaljnja predavanja so imeli dr. Reginald Vospernik o družbeno-političnem zavzemanju slovenskih kristjanov na Koroškem. Jože Kopeinig je govoril o prispevku kristjanov na področju kulture, kaplan Pape Marketz o prizadevanjih na področju mladinskega dela in Francka Kropiunig o družini kot temeljnem občestvu.
Rož, Podjuna, Žila
9141 DOBRLA VAS, TELEFON 0 42 36 - 22 19
medjugorje
1,— 4. maja	od šil. 790,—
22. — 24. junija	od šil. 1040,—
Sarajevo — Mostar — Medjugorje — Dubrovnik — Solit — Zadar
29. maj — 1. junij
vključeno s 3 polpenzioni šil. 2200,—
Dne 22. aprila, bo obhajala Leni Tischler iz Rakol (trenutno biva v Domu v Tinjah) v svojem domačem krogu svojo 90-letnico. Sicer je letos pozimi zbolela, vendarle smo vsi veseli, da je spet čila, zdrava in vesela. G. Leni Tischler želimo vse najboljše, zadovoljstva, ter da ji bi dal Bog še mnogo zdravih let. Čestitkam se pridružujejo vsi sorodniki in „tinjska družina“.
*
Marini in Milanu Urch se je na Dunaju rodila hčerkica, ki jo bosta krstila na ime Mirjam. Mladi družini želimo mnogo sreče in zdravja.
*
Na Bregu pri Rožeku obhaja danes svojo 55-letnico Otilija Gabriel, pd. Šuster-ca. Iskrenim čestitkam odbornici rožeškega kulturnega društva „Peter Markovič“ se pridružujeta uredništvo NT in EL-Rožek. Še na mnoga leta!
*
Zakoncema Masri in Zdravku Schellander iz Ro-žeka se je rodila te dni v Malajziji hčerkica, kateri ji želimo vse dobro na pričeti življenjski poti.
Pred kratkim se je Meliti in Rupiju Reichmann iz Mo-ščenice pri Bilčovsu rodila tretja hčerkica, ki jo bosta krstila na ime Tatjana. Mladima staršema ob veselem dogodku iskreno čestitamo.
*
Na Moščenici pri Bilčovsu je pred kratkim praznovala Neži Reichmann, pd. Linčijeva mama svoj 60. rojstni dan. Ob okroglem življenjskem jubileju ji iskreno čestitamo in ji želimo še obilo zdravja in sreče za bodoče.
*
Na Hribru ob Baškem jezeru praznuje svoj 78. rojstni dan gospa Agnes Ce-mernjak. Naš tednik ji iskreno čestita, ter kliče še na mnoga zdrava leta.
*
Svoj 75. rojstni dan praznuje v Krivi vrbi Matilda Ar-mež. Iskreno ji čestitamo in ji želimo vse najboljše, predvsem zdravja in zadovoljstva.
*
V	Ruštadtu praznuje svoj 59. rojstni dan Jurij Hoti-mitz. Iskrene čestitke.
*
Hermina Schwarz na Piaznici je praznovala svoj 50. rojstni dan. Številnim čestitkam se pridružuje tudi Naš tednik in ji želi vse najboljše.
*
V	Št. Vidu v Podjuni praznuje te dni svojo 91-letnico gospa Marija Ražun. Za ta visoki jubilej ji iskreno čestitamo in ji kličemo še na mnoga zdrava leta.
*
V	Selah je srečal Abrahama gospod Franci Roblek, pd. Pušelč. Za 50-letnico mu iskreno čestitamo in mu želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let.
Spet kulturno življenje pod Dobračem
Pred nedavnim je vabilo SRD Dobrač na Brnci na občni zbor, da poda obračun o delovanju v zadnji poslovni dobi. Predsednik Marjan Gallob je pri Pran-gerju v Zmotičah v svojem poročilu z zadoščenjem ugotovil, da je društvo na današnje stanje lahko ponosno, kajti nekaj mladih entuzijastov je znalo vnesti v društvo, ki nekaj časa skoraj sploh ni bilo navzoče v kulturnem življenju koroških Slovencev, spet novo življenje in optimizem za bodočnost. To je predvsem zasluga igralske skupine, ki je v zadnjih letih postavila na oder že vrsto uspešnih uprizoritev, s katerimi so Brnčani šli tudi na številna gostovanja po Koroškem in v sosednje dežele. Pri tem se je pokazalo, kako se posrečeno dopolnjujeta mlada igralska generacija in strokovno znanje starej-
ših. Seveda se društveniki z doseženim nikakor ne zadovoljijo in dobro vejo, kaj vse bi bilo še treba uresničiti. Tako npr. trenutno iščejo pevovodjo, ki bi vsekakor voljne pevce vzel pod svoje varstvo.
Ker so bili broški prosve-taši z delom dosedanjega odbora kar zadovoljni, kar je z ozirom na lepe uspehe vsekakor razumljivo, so ga v bistvu potrdili tudi za na-daljno dobo. Predsednik je torej mag. Marjan Gallob, podpredsednica Milica Hro-bath, tajnik pa Janko Oitzl.
V imenu osrednjih kulturnih organizacij sta predsednik dr. Janko Zerzer (KKZ) in podpredsednik dr. Avgust Brumnik (SPZ) društvu izrekla priznanje za opravljeno delo, izrazila veselje nad poživitvijo kulturnega življenja v brnškem območju in želela še mnogo uspehov in napredovanja.
Visoke življenjske jubileje smo lahko praznovali te dni v naši občini Pliberk. Kar dve naši občanki sta praznovali osemdesetletnico. Helena Prasenc iz Letine pri Šmihelu in Helena Polcer iz Drveše vasi sta še obe kljub visoki starosti polni življenjske volje. V domačem krogu so sorodniki in sosedje s Heleno Prasenc praznovali v nedeljo ob prijetnem omizju v Domu v Tinjah. Helena Polcer preživlja svojo življensko jesen skupaj s svojim prav tako čilim možem Tonejem, ki se s svojimi 83. leti še vedno vozi z avtomobilom. Rada obiskujeta še naše kulturne prireditve. Obe jubilantki so obiskali zastopniki EL Pliberk in Pliberškega časopisa, ter jim čestitali in želeli še obilo zdravja in sreče na nadaljnji življenjski poti.
Slika zgoraj: Helena Prasenc iz Letine; slika spodaj: slavljenka Helena Polcer z možem Tonejem v krogu občinskih odbornikov EL in zastopnikov Pliberškega časopisa. (Sliki: M. Fera)
PIŠE BERNARD SADOVNIK
Mladina in organizacije
Bilo bi prav, da bi se mladinci vključili v naše politične, kulturne in mladinske organizacije. Vprašanje pa je, kako to napraviti. Politično udejstvovanje je ravno v času boja za dvojezični pouk zelo važno. Samo, mladina na bazi se v mno-gočem distancira od političnih zaupnikov. Eden od vzrokov za to je, da ni stika med centralo in bazo, da ni pravega zaupanja v naše politične voditelje. Tudi v našem krogu je pomembno, da pridno voliš in si potem tiho. Kritika mladine se ne jemlje resno in se ne upošteva. Večkrat se čuje: „Ne znate kaj drugega kot kritizirati. Poslušajte nas starejše in bodite tiho.“ Če pa je mladina bodočnost družbe, potem ne potrebujemo takih besed, ampak resno sodelovanje. Centrale v Celovcu naj niso zaprte ustanove, ne kraj za plačane funkcionarje in tudi ne prostor za boljšo klaso ljudi. To mora biti kraj, kjer ti pomagajo pri delu, pri načrtih in opravijo tisto, česar nam ni možno.
Ravno mladinske organizacije naj postanejo zaupniki in posredovalci med mladino. Samo, trenutno so skoraj vse v zimskem spanju. Nekaj prireditev, včasih kak članek v naših listih in mladinsko gibanje je perfektno! Zbuditi se bo treba in se skupno prizadevati za narodnost in tako za našo bodočnost. Kar se na sejah
Reportaža
8
17. aprila 1986
STRAN q ČETRTEK,
v 17. aprila 1986
in občnih zborih izgovori, se naj uresniči in ne vrže v koš. Čas bo, da bomo v večji meri skupaj nastopili. Ni samo važno, če nagovori mladino ZSM, KM aii kdorkoli, temveč, da greš do nje in ji nudiš sodelovanje v zdravi družbi. Predvsem pa mislim na delavsko mladino, ki je skoraj izključena iz naših ustanov. Sam sem na začetku svojega delovanja občutil, da smo delavci pač druga klasa. V pogovorih z drugimi sem vedno čul isto pesem, „mi itak nismo nič, študenti bolje vedo.“ Vem in trdim, da je v delavski mladini veliko dobrih idej, veliko nagiba za ustvarjanje in seveda dosti talentov. Vse ustanove se morajo truditi, da dajo možnost za sodelovanje, čeprav se bo kakšen predsednik moral ponižati, in napraviti ta korak. Če tega ne zmore, mu predlagam, da odda funkcijo, ker ni vreden, da jo opravlja!
Predlagal bi našim ustanovam, predvsem pa našim političnim zastopnikom, da poskrbijo na občinski ravni za možnost aktivnega delovanja. Mladina naj dobi možnost soodločanja in uveljavljanja svojih idej. Vse to pa v okviru organiziranega in rednega sestanka ali sosveta, kjer niso samo kandidati ali občinski odborniki zastopani. Upam, da bom koga prizadel in da kakšnega funkcionarja ne bo zadeta srčna kap; navsezadnje to ni pisal le en kritičen mladinec, ampak je pretežna izpoved mladincev po naših vaseh.
Brata iz Taizeja na Koroško
Katoliška mladina se bo letos peljala enajstič v Taize. To potovanje, ki je postalo že tradicija, mora biti vsako leto znova pripravljeno in po vsakem potovanju naj bi se mladina srečala k refleksiji.
Za leto 1987 pa pripravljajo bratje iz Taizeja svetovno srečanje v Taizeju. To srečanje naj bi bilo začasen sklep evropskih mladinskih srečanj. Za pripravo na vožnjo v Taize in za svetovno srečanje prideta 24. aprila dva brata iz Taizeja na Koroško.
Skupaj se hočemo v prostorih sv. Heme, Feldkirchner Straße 70, pripraviti na svetovno srečanje. Brata nam bosta tudi pripovedovala o delu, ki ga opravljata v Taizeju.
Srečamo se k molitvi in pogovoru ob 19. uri v farni cerkvi sv. Heme.
SRD „Biir otvorila I. Bilčovšb kulturne dffve
S poezijo 20. stoletja je
Sigi Kolter povezoval spored.
Torej je SRD „Bilka“ pripravila koncert pod geslom „Naša vigred“, katerega je obiskalo toliko ljudi, da so avlo ljudske šole napolnili do zadnjega kotička. In zopet enkrat je „Bilka“ imela priložnost, da je pokazala, kako bogata; obširna in pestra je njena dejavnost. Razveseljivo pa je bilo predvsem to, kot je v svojih pozdravnih besedah dejal predsednik domačega društva Tomi Gasser, da so ta koncert oblikovale vse generacije.
Društveniki pa so s tem s svoje strani pokazali tudi pripravljenost, skupno z nemško-govorečimi občani pripraviti kulturne dneve in s tem odstraniti kakršnekoli predsodke, kot je to potrdila tudi Štefi Quantschnig, ki je v imenu kulturnega odbora občine dvojezično pozdravila vse navzoče. Poleg tega se je Štefi Quantschnig ob tej priložnosti zahvalila tudi Tomiju Gasser-ju, ki je pomagal pri pripravi teh kulturnih dni. Smisel te prireditve je, odstraniti vse predsodke, in ohraniti samo-
Z odličnim koncertol® Slovensko prosvetno društvo „Bilka“ pretektoboto, 12. aprila, otvo-rilo I. Bilčovške kultufldneve.
Kot smo že porod« Prireja te dni občina Bilčovs — to se pravi'lturni odbor občine — in posebno razveseljiv»!' tem je, da so ti kulturni dnevi dvojezični dvojezično občino pravzaprav nič posebni če pa pogledamo koroško realnost v marsi®dh drugih dvojezičnih občinah, potem vemo, Je to večkrat le drugače.
Tudi MePZ „Bilka“, katerega vod*° Boštjančič, je sooblikoval I. Bil-čovškF^6 dni.
stojnost tako slovenske kot tudi nemške ljudske kulture, tako Quantschnig.
Koncert „Naša vigred“ je bil za „Bilko“ del dvojne premiere. Prvič zato, ker so to bili prvi kulturni dnevi v Bilčovsu, z druge strani pa je to bil za
društvo prvi vigredni koncert, na katerega so vabili občane. Koncerta pa se niso udeležili le domačini, ampak so prišli tudi kulturniki od Kostanj pa iz Podjune.
Skratka pa lahko rečemo, da je bila ta prireditev velik
Prizor „Metuljček na roži“ — pripravil ga je mladinski zbor.
uspeh — prvič zato, ker so sodelovale vse generacije, drugič pa je bil spored takšen, da je nudil vsakemu nekaj: od stare ljudske pesmi, preko zahtevnih klasičnih skladb na klavirju pa tja do recitacij, ki so bile prerez skozi poezijo 20. stoletja.
Na sporedu sta bile tudi dve skupni pesmi, tako, da tudi poslušalci niso bili pasivni. Koncert pa so oblikovali mešani zbor pod vodstvom Jožka Boštjančiča, miški zbor — vodi ga prof. Mirko Lausegger —, učenci glasbene šole, mladinski zbor, katerega vodi prof. Jožko Kovačič in otroci, ki obiskujejo otroške ure, pod vodstvom Rezije Kolter.
Druga prireditev v okviru teh kulturnih dni so bile „Pregrešne balade Francoisa Villoua“, katere je predvajal pri Miklavžu v četrtek, 17. aprila, gledališki igralec Werner Steinmassl iz Celovca. Bil je to prikaz življenja v vsej svoji čudovitosti, bednosti in vmesnih različic.
Heidi Stingler
Mladinski zbor pod vodstvom prof. Jožka Kovačiča je navdušil v novih
oblekah.
Tudi otroci,
obiskujejo otroške ure so pod vodstvom Rezije Kolter pokazali, kaj znajo.
Reportaža
Slike bežne stalnosti
V mali galeriji Doma glasbe je bila v torek, 8. aprila, otvoritev razstave „govorica slik — fotografija“ Petra Paula Wiplingerja z Dunaja. Peter Paul Wiplin-ger, po rodu Zgornjeavstri-jec, ki je na začetku svojega drugega desetletja spoznal na Dunaju koroškega Slovenca Valentina Omana, kar je za oba bila plodovita usodnost, razstavlja veliko-formatne barvaste fotografije z elementarnimi motivi, kot znamenje nesreče ob cesti, Križani na nagrobnem razpelu, razcepljeno razpotje v neokrnjeni naravi, razpadajoča hiša in vi-gredno brstenje. Wiplinger, ki je prehodil in prekrižaril predvsem Rož, je posnel motive, ki na prvi pogled sploh niso zanimivi, ki prav tako na tisti „prvi pogled“ menda „nič ne prinesejo“.
Uspelo mu je z njimi in v
njih razkriti ozadno, globljo in zato vse bolj privlačnejšo dimenzijo teh, oj tako vsakdanje normalnih pojavov in jih izpostaviti kot dragocenosti, ki jih v vsej njihovi stalnosti ogroža minljivost trenutka.
Fotografa je pozdravil vodja male galerije, dipl. inž. Holler, pisatelj Fuchs pa ga je predstavil. Wiplinger sam je prebral nekaj pesmi iz svojih zbirk.
Razstave so se med drugim udeležili vodja deželnega urada dr. Lobenwein, predsednik KKZ dr. Janko Zerzer, vodja Mohorjeve založbe Franc Kattnig in kolegi umetniki Valentin Oman, Milan Krkoška ter Vinko Hlebš.
Razstava je odprta še do sobote, 19. aprila, ob delavnikih med 16. in 19. uro, v sobotah pa od 10. do 13. ure.
Franc Wakounig
Vigredno petje
Sängerrunde Ludmannsdorf
v soboto, 19. aprila 1986, v avli ljudske šole gostje: MGV Maria Elend napovedovalka: Ria Csyz Bierbaumer Theresia Köfer bere svoje pesmi
„Televizija v družini —
vzroki pogostega gledanja televizije“
v ponedeljek, 21. aprila 1986, v avli ljudske šole predavatelj: dr. Günther Stotz
Kultura	STRAN	ČETRTEK, IU 17. aprila 1986
rNAŠI JUBILEJI . . .	■ ■ ■ IN SPOMINIn
Danes praznuje v Ljubljani osemdesetletnico mednarodno znani narodopisec, znanstveni svetnik prof. dr. Niko Kuret, ugledni slovenski znanstvenik-etnolog, ki ima izjemne zasluge tudi za raziskovanje ljudske kulture koroških Slovencev. Zato mu prijatelji in znanci iz Roža, Podjune in Žile, z najboljšimi željami za dobro zdravje, osebno srečo in zadovoljstvo, še posebej iskreno čestitamo za njegov visoki življenjski jubilej.
Prof. Kuret se je rodil 24. aprila 1906 v Trstu, odkoder se je njegova družina v strahu pred porajojočim se fašističnim nasiljem, po prvi svetovni vojni, preselila v Celje. Po maturi na celjski gimnaziji in študiju romanistike in primerjalne književnosti na Univerzi v Ljubljani, je več let kot profesor poučeval francoščino na
ljudsko igro se je začel ukvarjati že kot mlad profesor; brez finančne pomoči je v lastni založbi izdajal revijo „Ljudski oder“ (1934—1940, izšlo je sedem letnikov) in zbirko „Ljudske igre“ (1932—1940, izšlo 28 zvezkov). Pri tem je naletel tudi na ljudske igre našega bu-kovnika, pesnika in dramatika Andreja Susterja-Drabosnjaka,
Prof. dr. Niko Kuret
in tudi ne more biti nobenega dvoma.“
Prav srečanje z Drabosnja-kom, je prof. Kureta najtesneje povezalo s koroškimi Slovenci, tako da se še danes posveča raziskovanju naših
RAZPIS 16. ZAMEJSKEGA FESTIVALA DOMAČE GLASBE
S. K. P. D. „F. B. SEDEJ“ in Ansambel „LOJZE HLEDE“ razpisujeta
16. ZAMEJSKI FESTIVAL DOMAČE GLASBE, ki bo v Štever-janu 5. in 6. julija 1986
Organizator si prevzame stroške za kosilo, večerjo in prenočišče nastopajočih.
Za ansamble veljajo naslednji pogoji:
Na festival se lahko prijavijo vsi slovenski ansambli, ki gojijo slovensko narodno zabavno glasbo.
Skladbi, ki ju bodo izvajali ansambli, morata biti izvirni ter prvič izvedeni na festivalu v Števerjanu.
V prijavi morajo biti navedeni naslednji podatki:	Ime, pri-
imek, datum rojstva, sedanje bivališče vodje in članov ansambla. V dvojezičnem vzorcu, ki se prilaga, pa morajo biti navedeni še naslednji podatki. Ime in priimek, kraj rojstva, datum rojstva ter sedanje bivališče članov ansambla. Podatki morajo biti čitljivi in točni.
Prof, dr. Niko Kuret — 80-letnik |
gimnazijah v Kranju in Ljubljani. Po osvoboditvi je opustil profesorski poklic in vpisal na ljubljanski Univerzi še študij narodopisja, ki ga je že od nekdaj zanimalo, ter diplomiral etnologijo in leta 1956 dosegel doktorat etnoloških znanosti z disertacijo o božični in trikraljevski dramatiki naših kolednikov. Že pred tem se je zaposlil v Institutu za slovensko narodopisje SAZU, kjer je kmalu prevzel vodstvo oddelka za ljudske šege in igre. Leta 1980 je šel v pokoj, vendar še vedno z mladostnim zanosom neutrudno nadaljuje svoje znanstveno delo; sadovi teh prizadevanj v zadnjih letih, je še dvoje pomembnih Kureto-vih del (monografija Maske slovenskih pokrajin in Jaslice na Slovenskem, izdala Cankarjeva založba, Ljubljana, 1984), s katerima je obogatil slovensko ljudsko zakladnico.
. Čeprav je prof. dr. Niko Kuret kot znanstvenik posvetil svoje življenje preučevanju naših ljudskih šeg in navad, pa tudi raziskavi evropskih in slovenskih mask, je njegova raziskovalna dejavnost veljala tudi zgodovinskemu ozadju naših ljudskih iger in koled. Z
„eniga poredniga Paura ü Ko-ratane“; rokopise teh iger je prof. Kuretu izročil prof. dr. France Kotnik, prvi raziskovalec Drabosnjakovega življenja in dela, kot nekdanji ravnatelj Mohorjeve družbe v Celju.
O svojem srečanju z Dra-bosnjakom, je prof. Kuret, pred dnevi v pogovoru za NT, dejal: „Zadovoljen sem, da sem s svojimi priredbami Dra-bosnjaku utrl pot k nam (Igra o izgubljenem sinu, 1934, Božična igra, 1935 in Pasijon, 1937). Te igre so, tudi po moji skromni zaslugi, tedaj z velikim navdušenjem igrali po malodane vsej Sloveniji; na Koroškem so Drabosnjakove igre v moji priredbi našle pot najprej na radijski oder slovenskih oddaj v Celovcu, potem pa še na nekatere podeželske odre. Spoštujem Drabosnjakov ustvarjalni delež, še zlasti zato, ker je ustvarjal za skupnost, iz katere je izhajal in od katere se je vedno obračal. Te in takih skupnosti, že davno ni več, ostale pa so Drabosnjakove igre. Kaj zdaj z njimi? O tem, da moramo Drabosnjaka, hočeš nočeš, sprejeti takšnega, kakršen se nam je ohranil, ni
ljudskih šeg in navad. Častno mesto jim je namenil tudi v svojem	najobširnejšem
znanstvenem delu „Praznično leto Slovencev“, v katerem v štirih obsežnih knjigah ponuja bralcu celovit vpogled v naše letne, koledarske običaje. Pozornost narodopiscev vzbuja tudi pomembna Kuretova razprava „Ziljsko štehvanje in njegov evropski okvir“, ki jo je leta 1963 izdal v posebni knjigi. Prav tako je na jubilantovo pobudo in z njegovim sodelovanjem, ljubljansko filmsko podjetje „Viba film“ pred leti posnelo izredno zanimiv in privlačen narodopisni film o štehvanju v Zahomcu. Prof. Kuret ima tudi največ zaslug za to, da je avstrijska „Bundesstaatliche Hauptstelle für wissenschaftliche Kinematographie“ z Dunaja posnela narodopisni film o starosvetnem vigrednem običaju jurje-vanja okoli Baškega jezera, sam pa je tudi avtor zanimivega narodopisnega filma izpod Pečnice, ki ga dobro poznajo mnogi naši rojaki. Vse to in še marsikaj drugega, zgovorno priča o izjemno pomembnem deležu prof. dr. Nika Kureta v našo ljudsko zakladnico.
KM-INFO
Pokrajinsko vodstvo Katoliške mladine vabi mladino dvojezičnega ozemlja na
SEJO
KATOLIŠKE MLADINE, ki bo v ponedeljek, 28. aprila 1986, ob 19.30 uri, v mladinskem centru na Rebrci. Pridi, saj se že dolgo nismo več videli!
V četrtek, 24. aprila 1986, bo v Kazazah POGOVORNI VEČER na temo 3. svet. Večer bo oblikoval kpl. Pep Marketz. Mladina iz okolice Kazaz je prisrčno vabljena, da se zbere ob 20. uri v farovžu.
Mladina iz Roža spet pripravlja MLADINSKO VESPERO.
Vabimo te, da z nami obhajaš večernice, in sicer v petek, 18. aprila, ob 19.30 v Št. Petru pri Št. Jakobu.
MLADINSKO MAŠO
v Nonči vasi smo morali preložiti na soboto, 19. aprila 1986, ob 19. uri.
Rubriko pripravlja in ureja Ivan Vimik • Rubriko pripravlja in ureja Ivan Vimik • Rub-
Kultura
Loče — občni zbor
Dne 12. t. m. je imelo SRD „Jepa-Baško jezero“ svoj redni občni zbor pri Pušniku v Ločah. Poleg oficialnega dela sta dala temu dostojen okvir še domači moški pevski zbor in predvajan film po Prežihovi noveli: „Boj na požiralniku“. Okrog 50 društvenikov je bilo navzočih, osrednji kulturni ustanovi pa sta zastopala Tomaž Ogris in Nužej Tolmajer.
Po uvodnem pozdravu je sledilo tajniško poročilo iz katerega je bila razvidna dejavnost društva, čigar glavni činitelji so — moški pevski zbor, tam-buraški ansambel, mladinska skupina iz Ledine in vokalno instrumentalni kvintet „Jepa“! Pesmi, odnosno glasbeni komadi teh so bili delno posneti na celovškem radiju. Otroški zbor, ki se je bil nekajkrat kar uspešno predstavil, trenutno nima vodstva. Delovanje se zrcali predvsem v koncertih, družabnih večerih, Miklavže-vanjih, materinskih proslavah, športnih prireditvah, folklornih večerih itd. Omembe vredno je tudi branje pisatelja Turrinija v Ločah ob predstavi drame „Lov na podgane“.
Številna so tudi gostovanja naših skupin; med drugimi: tamburašev v Genevi, Frankfurtu, Vidmu, po Jugoslaviji; moškega zbora v Millstattu, nekajkrat v Sloveniji ter kvinteta „Jepa“ v okviru kulturne revije v Vuzenici ter po domačih krajih.
Članstvo je urejeno, le obiski naših prireditev nazadujejo in niso zadovoljivi. Pogrešati je tudi nekega primernega razmerja do nemško govorečih kulturnih skupin v občini, preko vseh predsodkov in različnih mnenj. Podpora s strani občine bi lahko bila večja tako materialna, kot tudi idealna, vendar so tozadevno tudi naša prizadevanja včasih pomanjkljiva. V celoti je položaj društva oceniti za stvarnega, okoliščinam primernega. Finančno
stanje je v redu, proti razrešni-ci odboru ni bilo ugovora.
Stari odbor je bil z majhnimi razlikami v glavnem potrjen, predsedniško mesto pa je prej ko slej potrebno pomladitve. Poleg generacijskega problema so tudi odtenki dvotirnosti našega kulturnega delovanja na Koroškem nekam prisotni in stvari sami ne ravno koristni. Več čuta odgovornosti od dejansko celotnega odbora in manj ambicioznosti do medsebojnega, osebnega uveljavlja-
nja bi bilo po mnenju predsednika kar najbolj v prid društvu. V zaključnih besedah je izrazil upanje, da bo čimprej mlajši rod prevzel vodstvene posle in tako primerno prilagodil delovanje današnjemu času, da bo celotno delo potekalo na stvarni podlagi, ker je cena previsoka za vsako poigravanje.
V splošni diskusiji je bilo predvsem še govora o negativnem stališču občine do dvojezične skupine v enem izmed otroških vrtcev in odklonjene subvencije slovenski glasbeni šoli; predlagani so bli prizivi na pristojnem mestu.
Za zaključek se je še enkrat oglasil moški zbor in nato je sledil film, ki je dokaj odjeknil med zbranim občinstvom.
Novi _ odbor sestavljajo: Franc Černut predsednik, Štefan Ressmann podpredsednik, Joško Wrolich tajnik, dr. Janko Tischler ml. tajnikov namestnik, Mirko Singer blagajnik ter nadaljnih 5 članov ožjega in 6 članov razširjenega odbora.
F. Č.
Janez Lesjak in Andrej Wieser odlikovana
V okviru XI. koference Zveze kulturnih organizacij Slovenije so podelili najvišje priznanje te organizacije vidnim kulturnim ustvarjalcem in delavcem v Sloveniji, na Primorskem in na Koroškem.
S Koroške sta prejela odličje svobode z zlatim listom Janez Lesjak s Kostanj in Andrej Wieser iz Borovelj.
Podelitev odličja je ZKOS sledeče utemeljila:
Janez Lesjak se je takoj po končani zadnji vojni vključil v delovanje slovenskega prosvetnega društva „Drabosnjak“ na Kosta-njah. Leta 1973 je postal predsednik društva in obudil in poživil kulturno delo v kraju, ki je na severni meji in zelo močno izpostavljeno nemškemu nacionalističnemu pritisku. Po njegovi zaslugi so po petdesetih letih znova uprizorili Drabosnja-kov pasion. Pred leti je društvo preuredilo gospodarsko poslopje v Drabosnja-kov dom, v katerem je dvorana, klubski prostor in muzej. V njem so razstavljeni duplikati rokopisov Andreja Schusterja Drabosnjaka.
Delo pri obnovi doma je v glavnem slonelo na ramah Janeza Lesjaka, ki je sam zbiral sredstva, predvsem pa pomagal pri obnovi, v katero je vložil veliko število ur prostovoljnega dela.
Njegovo prizadevno in vztrajno delo je velikega pomena za kulturo v Ko-stanjah in za utrjevanje slovenske zavesti.
Z imenom Andreja Wie-serja je povezano obnavljanje, spodbujanje in organiziranje kulturne dejavnosti v Borovljah. Več kot 50 let je bil aktiven na kulturnem področju v tem kraju. Po upadu kulturne dejavnosti v šestdesetih letih, je leta 1973 Slovensko prosvetno društvo v Borovljah spet poživel in obnovil kulturno delo. V tem času je predsedoval društvu in postavil temelj za današnje široko zasnovano slovensko kulturno življenje v Borovljah.
Zbornik „korenine žive“
Kot smo na kratko že omenili, je na proslavi 40-letnice ZKP v Celovcu bil predstavljen almanah oz. zbornik koroških partizanskih domačij in osebnosti, ki so igrale še posebno vlogo v našem antifašističnem uporu.
Zbornik, ki ima simbolični naslov „korenine žive“, je zelo reprezentativnega značaja in obsega 106 strani. Uvodne besede oz. „nekaj uvodnih misli“ je izpod peresa predsednika ZKP, Janeza Wutte-Luca, predsednika Zveze borcev Slovenije Božo Gorjan je napisal prispevek „Koroške domačije v umetniškem podoživetju, Marjan Remic pa je prispeval ostali spremni tekst.
Upodobitve oz. slike sta naredila akademski slikar France
Cegnar in umetnica Danica Bem-Gala. Slikarja sta zajela domačije od Komlna preko Djekš, Gur in Karavanških grap gor do Baškega jezera in tako dala izjemen kulturnozgodovinski dokument tistih dni, ko so se vsem Slovencem vremena pa še kako zatemnila.
Ta zbornik pa je v še enem oziru dragocenost: veliko od upodobljenih hiš ne stoji več, podrli so jih. Nadomestile so jih stavbe, čestokrat enolične podobe. Na podlagi teh slik spoznavamo in dojemamo tudi arhitekturno izročilo naših prednikov, ki je ponosno pričalo o kulturni dediščini in prisotnosti Slovencev na teh koroških tleh.
Zbornik „korenine žive“ je izdala Delavska enotnost.
-ou-
V kulturni taberni pri Joklnu/Bierjokl v Celovcu razstavlja svoje slike Zorka Loiskandl-Weiss. Geometrično zasnovane slike privlačujejo s svojo strogostjo in prav tako izpovedjo.
Radio/televizija
STRAN -i q ČETRTEK,
■ O 17. aprila 1986
Radio/televizija
1. SPORED
Petek, 18. aprila:
9.00 Poročila — 9.05 Fauna Ibe-rica — 9.30 Ruščina — 10.00 Šolska TV — 10.30 Soboto, nedelja, ponedeljek — 12.10 Tuzemski report — 13.10 Poročila
—	16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZIB — 17.05 Niklas — 17.30 Levo od pingvinov — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Stari — 21.20 Anekdote po notah — 22.05 „Umetnine“ — 0.10 Poročila
Sobota, 19. aprila:
9.00 Poročila — 9.05 Angleščina
—	9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.35 In vedno vabi zapeljiva žena — 12.05 Risanka
—	12.15 Priče časa — 13.00 Poročila — 14.25 Dunajske melodije — 15.55 Stvarstvo — drugi dan — 16.00 Nils Holgersson — 16.25 Obiskovalci — 16.55 Mini-ZIB — 17.05 Kdo brklja z nami?
—	17.30 Mr. Merlin — 17.55 Za
lahko noč — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Dunaj in njegova glasba — 18.50 Vprašanja kristjana — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Šport
—	20.15 Dobrodošli v klubu — 21.50 Šport — 22.25 Svečanost ob otvoritvi casina v Bregenzu
—	23.55 Poročila
Nedelja, 20. aprila:
11.00 Tiskovna ura — 14.45 Zelena Minna — 16.10 Slike v zrcalu — 16.25 Listamo v slikanici
—	16.45 Tao Tao — 17.10 Impresije Nove Zelandije — 17.35 Če-ladnik — 17.40 Klub seniorjev — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki
—	19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport — 20.15 Royalty — 21.15 The Turn of the Screw — 23.15 Nočni studio — 0.25 Poročila
Ponedeljek, 21. aprila:
9.00 Poročila — 9.05 Fauna Ibe-rica — 9.30 Pogled v lonček — — 10.00 Šolska TV — 10.30 Dunajske melodije — 12.00 Iz parlamenta — 13.00 Poročila —
16.30	Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Calimero —
17.30	Heidi — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki —
18.30	Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport v ponedeljek — 21.15 Ceste San Frančiška — 22.05 Vojna bombnikov — 22.45 Horowitz v Moskvi — 0.45 Poročila
Torek, 22. aprila:
9.00	Poročila — 9.05 Fauna Ibe-rica — 9.30 Angleščina — 10.00 Šolska TV — 10.30 Avstrija II —
12.00	Vidra — 12.05 Šport v ponedeljek — 13.00 Poročila —
16.30	Am, dam, des — 16.55 Mini ZIB — 17.05 Čebelica Maja —
17.30	Oddaja z miško — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Skrivnost Al Caponeve kleti — 21.35 Capone (igrani film, ZDA 1975) — 23.05 Glasba za princa Evgena — 0.05 Poročila
Sreda, 23. aprila:
9.00	Poročila — 9.05 Urad, urad
—	9.30 Francoščina — 10.00 Šolska TV — 10.15 Peru skozi ti-
i sočietja — 10.30 Zelena Minna
—	11.55 Ptičji svet Avstralije — 12.15 S Konfucijem v leto 2000
—	13.00 Poročila — 16.30 Lut-i kovna predstava — 16.55 Mini-
ZiB — 17.05 Veverica Pušel —
17.30	Kamen Marko Polo — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi —,19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Pozna ljubezen — 21.45 Svet knjige — 22.30 Mladostna ljubezen — 0.05 Poročila
Četrtek, 24. aprila:
9.00 Poročila — 9.05 Urad, urad
—	9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Šolska TV — 10.30 Pozna ljubezen — 12.05 Klub seniprjev — 12.50 Poročila — 12.55 Šport —
16.30	Am, dam, des — 16.55 j Mini-ZiB — 17.05 Sindbadove
pustolovščine —	17.30 Skriv-
nostne globine — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki
—	18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šala in glasba — 21.50 Končna postaja ljubezen — 22.50 Sir Alec Guiness — 23.35 Poročila
1. SPORED
Nedelja, 20. aprila:
8.10	Poročila — 8.15 Živ žav — 9.05 Merlin — 9.30 Domači ansambli — 10.00 Srečanje mladih — 11.00 Večni klic — 12.10 Ljudje in zemlja — 12.40 Poročila — 13.20 Nikola Tesla — 14.35 Predstavitev 1. dela popevk za finale Evrovizije v Bergnu —
15.10	Ko legende umirajo — 16.55 Poročila — 17.00 V nedeljo popoldne iz Maribora —
18.45	Risanka — 19.00 Danes — 19.30 TVD — 20.00 Dosje — 21.20 Tito — Beseda in slika neke dobe — 22.15 Nogomet —
22.45	Športni pregled — 23.30 Poročila
Ponedeljek, 21. aprila:
9.00 Zrcalo tedna — 9.20 Integrali — 15.40 TV mozaik — 17.25 Poročila — 17.30 Planinica — 17.45 Istranova —	18.15
Ljudska glasbila iz Makedonije
—	18.40 Risanka — 19.00 Danes
—	19.30 TVD — 20.05 Vihre vojne — 21.00 Aktualno: Zdravje za vse do leta 2000 — 21.40 Proces
—	23.10 TVD
Torek, 22. aprila:
9.00 Pred izbiro poklica — 9.30 Človekovo telo — 10.00 Slikarstvo XX. stoletja — 15.55 TV mozaik — 17.25 Poročila — 17.30 Missa Brevis in D op. 63 — 17.40 Vsa čuda sveta — 18.40 ! Risanka — 19.00 Danes — 19.30 TVD — 20.05 Delitev — 21.45 Proces — 23.15 TVD
Sreda, 23. aprila:
9.00 Nori Malar — 10.05 Miniature — 15.55 TV mozaik — 17.25 Poročila — 17.30 Desetica —
17.45	Ko se korenin zavemo —
18.45	Risanka — 19.00 Danes — 19.30 TVD — 20.05 Film tedna:
. Rimsko zlato — 21.45 Proces — 23.15 TVD
Četrtek, 23. aprila:
9.00 Polarna lisica — 14.10 Ho-
kej — 16.00 TV mozaik — 17.25 Poročila —	17.30 Slovenske
ljudske pravljice — 17.45 Čirule-čarule — 17.50 Slovenska ljudska glasbila in godci — 18.15 Obramba in samozaščita — 18.45 Risanka — 19.00 Danes — 19.30 TVD — 20.05 Tednik — 21.10 Oppermannovi — 22.10 Dokumentarec meseca: Ponos staršev — 22.40 TVD
Petek, 25. aprila:
9.00 Tednik — 10.00 Puntarska pesem — 15.50 TV mozaik —
17.30	Poročila — 17.35 Beli delfin — 17.50 Merlin — 18.15 Podelitev priznanj OF — 18.45 Risanka — 19.00 Danes — 19.30 TVD — 20.05 Prodajalec avtomobilov — 20.35 Bergerac —
21.30	TVD II — 21.50 ZID
Sobota, 26. aprila:
8.00 Poročila — 8.05 Planinica
—	8.20 Istranova — 8.50 Desetnica — 9.05 Slovenske ljudske pravljice — 9.20 Slovenski ljudski plesi — 9.50 MPZ Zagorje 84
—	10.20 Na pot v inovacijsko
družbo — 10.50 Avtomanija: Prodajalec avtomobilov — 11.15 Ljudje in zemlja — 11.45 Poročila — 15.15 Prisluhnimo tišini — 16.15 Poročila — 16.20, Nekega lepega dne — 17.20 Živali Japonske — 17.40 Hokej — 18.30 Mozaik kratkega filma — 19.00 Danes — 19.30 TVD — 20.15 Detektiv za vsakdanjo rabo — 21.50 TVD II — 22.05 Rock „Koncert, ki nekaj velja“
NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“.
Tisk:	Mohorjeva/Hermagoras,
Viktringer Ring 26, 9020 Celovec.
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov: „Naš tednik“, Viktringer’Ring 26,9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (0 42 22) 51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23.
2. SPORED
Petek, 18. aprila:
16.20 Poldark — 17.10 Zgodovina pomorske plovbe — 18.00 Tedenski pregled — 18.30 Onedin linija — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Princ Evgen — 21.00 Novo v kinu — 21.15 Čas v sliki — 21.35 Kulturni žurnal — 21.45 Šport — 22.15 Buddy v Hong-Kongu — 0.05 Poročila
Sobota, 19. aprila:
15.00	Dvakrat sedem — 15.25
Dragocenosti Avstrije — 15.30 Kompjuterski tečaj — 16.00 Iz parlamenta — 17.00 Ljuba družina — 17.45 Kdo me hoče? 18.00 Šport —	18.25 Nogomet —
19.00	Trailer — 19.30 Cas v sliki — 19.55 Znanost aktualna — 20.15 Skoraj en poet — 22.50 Nevidni morilec — 0.25 Poročila
Nedelja, 20. marca:
9.00 Poročila — 9.05 Sto mojstrovin — 9.15 Katoliška služba božja — 10.00 Orientacije — 10.30 Ladykillers — 15.00 Športni popoldan — 16.55 Narodna glasba Avstrije — 17.40 Velikih 10 — 18.30 Okay — 19.25 Novo v kinu — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Primer za ljudskega odvetnika — 20.15 Upor v Sidi Haki-mu — 22.00 Dinastija — 22.45
Šport — 23.50 Dunajske tržne stojnice — 23.50 Poročila
Ponedeljek, 21. aprila:
17.30	Mi ljudje — 18.00 Lipova cesta — 18.30 Attila Hörbiger —
19.30	Čas v sliki — 20.15 100 karat — 21.15 Čas v sliki — 21.35 Kulturni žurnal — 21.45 Šiling
—	22.05 Vrnitev Martina Guerre
—	23.55 Poročila
Torek, 22. aprila:
17.00 Šolska TV — 17.30 Orientacije — 18.00 Policijska inšpekcija 1 — 18.30 Onedin linija — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Kaj sem? — 21.15 Čas v sliki — 21.35 Kulturni žurnal — 21.45 Cafe Central — nato poročila
Sreda, 23. aprila:
16.25 Š_port — 19.00 Risanka — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Tuzemski report — 21.15 Čas v sliki — 21.35 Kulturni žurnal — 21.50 Club 2 — nato poročila
Četrtek, 24. aprila:
17.00	Vedno ta televizija...
17.30	Dežela in ljudje — 18.00 To je ostalo od dvojnega orla, —
18.30	Onedin linija — 19.30 Čas v sliki — 20.15 „Cowboy Art“ —
21.00	Novo v kinu — 21.15 Čas v sliki — 21.35 Kulturni žurnal — 21.45 Inozemski report — 22.30 Oblomow — 0.30 Poročila
•	Šmihel
CEPLJENJE SADJA Prireditelj:	KPD Šmihel in
Kmečka zveza
Čas: v soboto, 26. aprila 1986, ob 20.00 uri
Kraj: pri Kučeju v Strpni vasi Predavatelj: Dipl. inž. France Lomberger
•	Šmihel
TEMELJI ZAKONSKE IN DRUŽINSKE SREČE Prireditelj: KPD Šmihel in Referat za družine pri Katoliški prosveti
Čas: v soboto, 19. aprila 1986, od 14.00 do 20.00 ure Kraj: farni dom v Šmihelu Referenta: dr. Matka Klevišar, zdravnica iz Ljubljane in dr. Marjan Šef, duhovnik in zdravnik iz Ljubljane
•	Št. Jakob
TEMELJI ZAKONSKE IN DRUŽINSKE SREČE Prireditelj: Referat za družine pri Katoliški prosveti Čas: v nedeljo, 20. aprila 1986, od 9.00 do 16.00 ure Kraj: farni dom v Št. Jakobu v Rožu
Referenta: dr. Metka Klevišar, zdravnica iz Ljubljane in dr. Marjan Šef, duhovnik in zdravnik iz Ljubljane
•Železna Kapla
OBČNI ZBOR Slovenskega športnega kluba „Obir“ na Obirskem
Čas: v soboto, 19. aprila 1986, ob 19.30 uri
Kraj: hotel Obir v Železni Kapli
• Celovec
KVIZ za prehodni pokal v Mo-destovem domu
Cas: v petek, 18. aprila 1986, ob 19.30 uri
Kraj: Modestov dom v Celovcu Sodelujejo: Provincijalna, Slomškov dom, Modestov dom
• Celovec
V okviru literarnega festivala kärntner friihling/ko-roška vigred bo znani pesnik Erich Fried na posebnem literarnem večeru bral iz svojih del.
Čas: v petek, 2. maja 1986, ob 19.30 uri
Kraj: v Slomškovem domu (predvidoma)
Marjan Srienc bo bral nekaj pesmi Ericha Frieda, ki jih je v slovenščino prevedel A. Kokot.
Ob tej priložnosti bojo predstavili tudi „Celovško knjigo meseca“ „DIE DA REDEN GEGEN VERNICHTUNG — PSIHOLOGI, BILDENDE KUNST UND DICHTUNG GEGEN DEN KRIEG“ katerih avtorji so Erich Fried, Alfred Hrdlicka, Erwin Ringel.
•Železna Kapla
Igra: „KOMAJ DO SREDNJIH VEJ“ (P. Ustinov)
Prireditelj: SPD „Zarja“ v Železni Kapli
Čas: sobota, 19. aprila 1986, ob 20.00 uri
Kraj: Farna dvorana v Železni Kapli
Gostuje: igralska skupina SPD „Danica“ iz Št. Primoža Režija: Peter Militarov
O
RADI<£ELOVEC
SLOVEČ ODDAJE
Petek, 18. 4. 1986	Jorek’ 22- 4- 1986
Koroški liki: O starem pozdraVjs^etstarei®e letnike. Cerkev in „Buge vas primi, gralva venus'
Nadaljevanje serije „O prav« rečju“ (J. Messner).	_
•—»4.«. ,S*f_LT
Duhovni nagovor (nadškof.
A. Šuštar). Voščila.
Nedelja, 20. 4.1986 ^etrtek’ 24- 4-1986
Želeli ste, poslušajte!	R'*P°dJuna-Zila.
SSÄSIÄSS**."“. •
2. SPORED
Nedelja, 20. aprila:
8.55 Poročila — 9.00 Oddaje za JLA — 12.00 Poletni festival: Litvanski komorni orkester: Operne predigre — 17.00 Rokomet — 18.25 Izviri : Usode— 19.10 Prometni krog — 19.30 TVD — 20.00 Podobe časa — 21.00 Poezija — 21.30 Reportaža — 22.05 Niccolo Paganini — 23.15 Dobre vibracije
Ponedeljek, 21. aprila:
8.30 Naš prijatelj Tito — 8.45 Radi imamo živali — 9.00 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 13.00 TVD — 18.00 Beograjski TV program — 19.00 Indirekt — 19.30 TVD — 20.00 Znanost in mi — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Propagandna oddaja — 21.10 Dinastija — 22.05 En avtor — en film — 22.20 Izviri : Usode
Torek, 22. aprila:
8.30	Mali svet — 9.00 TV v šoli
—	10.35 TV v šoli — 13.00 TVD
—	17.25 TVD — 17.45 Mali svet
—	18.15 Znamenite ženske srbske preteklosti — 18.45 Zabavnoglasbena oddaja — 19.30 TVD — 20.00 PJ v košarki —
21.30	Včeraj, danes, jutri — 21.45 V torek ob osmih — 22.30 Revolucija, ki traja — 23.15 Kaj je film
Sreda, 23. aprila:
8.30 Obiskovalci — 9.00 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 12.30 Poročila — 17.25 TVD — 17.45 Obiskovalci — 18.15 Za lepše življenje — 18.45 Zabavnoglasbena oddaja — 19.30 TVD —
20.00	Resna glasba — 20.50
Včeraj, danes, jutri — 21.05 Jazz na ekranu:	Anthony Braxton
Quartel — 21.45 Sejem avtomobilov
Četrtek, 24. aprila:
8.20 Šalajko — 8.50 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 13.00 TVD — 17.25 TVD — 17.45 Šalajko —
18.15	Znanost: Nekoč davno — 18.45 Muppet Show — 19.30 TVD — 20.00 Tujci in bratje —
21.15	Umetniški večer
Petek, 25. aprila:
8.30	Znak — 9.00 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 13.00 TVD — 17.25 TVD — 17.45 Znak —
18.15	Ideologija in zločin —
18.45	Zabavnoglasbena oddaja
—	19.30 TVD — 20.00 Portret skladatelja — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.15 Človeški faktor — 22.05 Nočni kino: Malam-bo
Sobota, 26. aprila:
12.45	Filmovnica: slepi potnik na luno — 14.45 Miti in legende
—	15.00 Otroška predstava —
15.30	Veter čez močvirje —
17.00	Zadnje dejanje — 19.00 Rock „Koncert, ki nekaj velja“
Prireditve/Objave/Sport
PRIREDITVE
*	Hodiše
OBČNI ZBOR SRD „Zvezda“ iz Hodiš
Čas: v soboto, 19. aprila, 1986, ob 20.00 uri
Kraj: pri Habnarju na Plešerki
*	Obirsko
OBČNI ZBOR SRD „OBIR“ na Obirskem
Čas: v petek, 18. aprila 1986, ob 20. uri
Kraj: gostilna Kovač na Obirskem
Po občnem zboru bo film „Cvetje v jeseni“
TEDEN SLOVENSKEGA FILMA Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza in krajevna prosvetna društva
•	v petek, 18. aprila 1986, ob 15. uri, v kinu Janach v Št. Jakobu mladinski film „Pastirci“
•	v petek, 18. aprila 1986, ob 20. uri, v kinu Janach v Št. Jakobu „Učna leta izumitelja Polža“ (vzgojni film)
•	v soboto, 19. aprila 1986, ob 20. uri, v kinodvorani na Čajni film „Pustota“
• Sele
TEČAJ ZA OBREZOVANJE IN CEPLJENJE SADNEGA DREVESA
Prireditelj: KPD „Planina“ v Selah in Kmečka zveza Čas: v soboto, 26. aprila 1986, ob 8.00 uri Kraj: pri Kuhlnu, Sele-Borovnica
•	Pliberk
Vigredni koncert MePz „Podjuna“
Čas: v soboto, 26. aprila 1986, ob 20.00 uri
Kraj: gostilna švarcl v Pliberku Nastopajo: Štanijelski pavri, MePz „Podjuna“ iz Pliberka in Mlada Podjuna
•	Celovec
koroška vigred/kärntner früh-ling — festival avstrijske literature
Vse prireditve v petek, soboto, nedeljo in v ponedeljek bojo v prostorih Avle Slove-nice.
Petek, 18. aprila 1986:
14.00—	15.00 ure Gerhard Russ in Johannes A. Vyoral
15.00—	18.00 ure Srečanje pisateljev zveznih dežel
Gradiščanska — Klara Köttner-Benigni, Katja Schmidt-Piller, Helmut Stefan Mil-letich
Zgornja Avstrija — Harald Kislinger, Hansjörg Zauner
Nižja Avstrija — Friedrich Hahn, Doris Mühringer — Georg Bydlinski Dunaj — Gerhard Ruiss, J. A. Vyoral, Krista Krumbiegel, Peter Seifert
19.30	uri Literarno branje avtorjev
Sobota, 19. aprila 1986:
9.00—	12.30 ure Srečanje s pisateljem E. A. Rauterjem
14.00—	18.00 ure Srečanje pisateljev zveznih dežel
Predarlska — Stefanie Job in Jutta Rin-ner
Tirolska — Winfried Werner Linde, Martin Maier, Gertrud Frög-Thun in Walter Klier
Salzburška — Helene Hofmann, Ludwig Laher, Christine Haidegger, Margot Koller in O. P. Zier
Dunaj — Gerhard Ruiss, J. A. Vyoral, Krist Krumbiegel, Peter Seifert
19.30	uri Literarno branje avtorjev
• Celovec
NASTOP UČENCEV GLASBENE ŠOLE
Čas: v sredo, 23. aprila 1986, ob 19.30 uri
Kraj: v Mladinskem domu SŠD
• Sele
„SV. MAŠA — DARITEV; moja daritev — naša daritev“ — predavanje
Referent: župnik Valentin Gotthardt
Čas: v četrtek, 24. april 1986, ob 19.30
Kraj: v farnem domu v Selah
Nedelja, 20. aprila 1986:
9.30—12.30 ure Srečanje s pisateljem E. A. Rauterjem
14.00—	15.00 ure Srečanje s pisateljem Manfred A. Schmidom
15.00—	18.00 ure Srečanje pisateljev zveznih dežel
Koroška in J. Tirol — Ernst Petz, Manfred A. Schmid, Gösta Maier, Heino Fischer, Arnulf Ploder in Del Vedernjak Štajrska — H. G. Gangeibauer, Wilhelm Hegstier, Martin Krusche, Reinhard Gosch, Jürgen E. Rottensteiner Južni Tirol — Gerhard Kotier, Josef Oberhollenser, Sepp Malle, Georg Engl Dunaj: Gerhard Ruiss, J. A. Vyoral, Krista Krumbiegel in Peter Seifert
19.30	uri Literarno branje avtorjev
Ponedeljek, 21. aprila 1986:
14.00—	15.00 ure srečanje s pisateljem Manfredom A. Schmidom
15.00—	18.00 ure srečanje s pisateljem E. A. Rauterjem
• Dobrla vas
V okviru 80. letnice SPD „Srce“ ponovitev igre v dveh delih: Lucija (Finžgar-Militarov)
Čas: sobota, 19. aprila 1986, ob 20.00 uri
Kraj: Kulturni dom v Dobrli vasi
Nastopajo igralci SRD „Srce“ iz Dobrle vasi Režija: Silvo Ovsenk
Torek, 22. aprila 1986:
15.00—18.00 ure srečanje s pisateljem E. A. Rauterjem v Avli Slovenica
19.30	uri v Mohorjevi knjigarni literarno branje Engelberta Obernosterer
Sreda, 23. aprila 1986:
19.30	uri literarno branje Thomasa Nort-hoffa (Dunaj) Avla Slovenica
Četrtek, 24. aprila 1986:
19.30	uri v Mohorjevi knjigarni literarno branje avtorjev — Jan Christa, Uwe Bolu-sa in Alexandra Widnerja
Globasnica zna zopet zmagati
Globasnica — Labot 6:2 (2:2)
Globasnica: Žmavc 3, Hutter 4, Fera 4, Dlopst 5, Dumpelnik 3, (Elbe 3), Schatz 4, Vavče 5, H. Micheu 4, Wölbl 4, Galo 5, Thonhofer 4,
Globasnica, 200 gledalcev Sodnik: Gerin (dober)
Strelci: Galo 2, Wölbl 2, Thonhofer, Vavče, oz. Stauber, Praprovnik Moštvo trenerja Avdiča je tokrat zaigralo zelo dobro tekmo, posebno v sredini se je odigralo hitro in tudi akcije v napadu so bile čudovite. Temu ustrezen je tudi zaslužen rezultat 6:2.
1. RAZRED D:
1. Sinčavas	17	9	6	2 37:19	24
2. Frantschach	16	9	4	3 31:25	22
3. Klopinj	16	9	2	5 43:26	20
4. Žrelec	17	7	6	4 26:19	20
5. Železna Kapla	17	8	3	6 26:21	19
6. Žitara vas	16	8	3	5 26:21	19
7. Globasnica	16	5	7	4 21:16	17
8. Podkrnos	16	6	4	6 22:27	16
9. Pogrče	16	4	7	5 25:36	15
10. Št. Pavel	17	4	6	7 22:29	14
11. Metlova	16	4	6	6 20:27	14
12. Št. Stefan	17	3	5	9 24:32	11
13. Labot	16	3	4	9 21:37	10
14. Grebinj	17	2	5	10 22:31	9
Prva zmaga s „trenerjem“ Haslauerjem
Bilčovs : Metnitztal 4:1 (2:1)
Bilčovs: Schaunig 4, Quantschnig 3, (46. Spendier 3,) Schellander 4, Zablatnig 5, J. Kuess 3, W. Kuess 4, Schöffmann 4, Krainer 4, (85. Hafner), Stojilkovsky 4, Hobel 4, Parti 4
Metnitztal, 100 gledalcev Sodnik: Falgenhauer (dober) Strelci: Partl 2, Hobel, Hafner, oz. Schweighofer
Čeprav je domačinom uspelo dati zadetek že v tretji minuti, je moštvo iz Bilčovsa igralo boljše in je še pred polčasom povedlo na 2:1
Tudi v drugem polčasu je bil Bilčovs, pri katerem je igral Gusti Zablatnig, odličnega zadnjega branilca znatno boljši.
1. RAZRED C:					
1. Wietersdorf	17	12	5	0 62:16	29
2. Vetrinj	16	8	6	2 38:15	22
3. Kotmara vas	16	7	6	3 28:22	20
4. Gospa Sveta	17	7	5	5 32:23	19
5. Oberglan	17	7	5	5 27:25	19
6. Bilčovs	17	6	6	5 34:29	18
7. Blatograd	16	5	6	5 23:20	16
8. Wölfnitz	16	7	2	7 28:34	16
9. Donau	16	2	9	5 21:24	13
10. Liebenfels	17	4	5	8 25:37	13
11. Straßburg	16	4	4	8 19:26	12
12. Metnitztal	14	5	2	7 22:32	12
13. Reichenau	15	4	4	7 16:30	12
14. Kriva vrba	16	1	3	12 7:49	5
Moštvo je tokrat vodil namesto zadržanega trenerja Goldenarja sekcijski vodja Haslauer — in kot se je izkazalo, z uspehom.
Kapetan Selanov Nanti Olip (levo) je ravno ušel Dobrolčanu Širniku. Ob koncu so imeli le domačini nos spredaj in so si priborili dve važni točki (iz tekme Dobrla vas — Sele 1:0)
Šport
Boks: avstrijsko prvenstvo juniorjev in mladincev
Franci Wieser avstrijski državni prvak
Z Dunaja poroča Albin Waldhauser
Po zmagi v kvalifikaciji v Halieinu proti Turku Durgutu Mustafu se je naš rojak Franci Wieser kvalificiral med najboljše štiri, ki so pretekli teden na Dunaju boksali za državni naslov.
Kot je že pričakoval trener Joe „Tiger“ Pachler, je bil Franci Wieser odlično pripravljen in je v finalu po točkah zasluženo premagal Dunačana Letizkya.
V petek pred polfinalom je Franci Wieser zvedel, da njegov nasprotnik iz Tirola ne more nastopiti. S tem je bil Wieser, ki je bil že lani v finalu, kvalificiran za finale tudi letos. V finalu ga je čakal Dunajčan Oliver Letizky, ki je bil za cele tri kilograme težji od Wieserja, ki bi lahko s svojimi 71 kg lahko boksal še v pol-težki kategoriji.
Kljub tej veliki razliki je bil Wieser že v prvi rundi boljši. Taktično je pravilno boksal, čakal nasprotnika in že v prvih treh minutah vodil po točkah. V drugi rundi je Wieser potem prav eksplodiral. Z lepimi kombinacijami si je pridobil veliko
točk, ki so ob koncu pomenile zmago.
Drugi Slovenec na tem prvenstvu, Selan Mario Oraže, je imel smolo. Čeprav je bil favorit in po kvaliteti tudi boljši boksar, mu tokrat ni šlo — v polfinalu je izpadel po točkah. Trener koroške reprezentance Joe „Tiger“ Pachler je bil zadovoljen, le od Oražeta si je pričakoval nekoliko več. V su-pertežki kategoriji je osvojil Korošec W. Pongratz drugo mesto.
Po zmagi na državnem prvenstvu čaka Wieserja naslednja naloga — evropsko prvenstvo v Belgiji, letos poleti.
Ekipa koroških boksarjev na Dunaju.
Od leve: trener „Joe Tiger“ Pachler, novi avstrijski prvak v srednji kategoriji Franci Wieser, W. Pongratz, naš poročevalec in spremljevalec ekipe Albin Waldhauser, Roland Mauthner, Bani Radulovič in Mario Oraže
Dobrla vas premagala Selane
Prejšnji trener Fera: težko bo za Selane
Odlično vreme za nogomet se očitno preteklo nedeljo na tekmi med Dobrlo vasjo in Selami ni preneslo na napadalce obeh moštev. Predvsem selski napadalci, Pavel Čertov & C©., so se izkazali kot svetovni prvaki v zapravljanju možnosti.
Že v prvih minutah tekme so prišli Selani do dveh odličnih možnosti, toda Pavel Čertov je dvakrat sam pred golom klavrno zapravil. Naposled je imel še Travnik odlično možnost, toda njemu se je točno videl manjkajoči trening — podal je žogo vratarju Novaku v roke. Prve napade gostov so Dobrolčani dobro prestali in so nato taktično dobro igrali.
Selanom niso pustili več toliko prostora in igrali v obrambi bolj konsekventno. Toda tubi to jim ni nič prineslo, saj so bili tudi domači napadalci do-
Dobrla vas — DSG Obir Sele 1:0
Dobrla vas: Novak 4, A. Sadjak 4, Pernek 3, Golautschnig 3, K. Kolleritsch 4, W. Kolleritsch 2 (83. Jorg), Leitsoni 3 (45. Karel 2), G. Roscher 2, Lesjak 4, Mišic 3, Sirnik 3
DSG Sele: Užnik 2, Ogris 2, Jakopič 4, S. Užnik 2, J. Čertov 2, A. Čertov 3, Travnik 3, Olip 3, P. Čertov 2, Oraže 3, Gregorič 3 Dobrla vas, 100 gledalcev
Sodnik: Schmid (se je zelo trudil, kljub temu ni imel vedno tekmo v rokah)
Strelec: Lesjak (61. prosti strel)
Čertov in Silvert Užnik, pri obeh pa se je videlo, da brez treninga enostavno ne gre.
Mnenja po tekmi:
Jože Fera (prejšnji trener Selanov in nekdanji igralec Dobrle vasi):
Po mojem občutku so bili Selani nekoliko boljši, enostavno pa niso znali izkoristiti odličnih možnosti. Po tem porazu bo postalo za Selane zelo težko v boju za obstoj.
kaj nenevarni. Odločitev je padla v 61. minuti po prostem strelu. Pravzaprav nenevaren prosti strel Lesjaka je vratar Užnik zamudil in tako omogočil domačinom vodstvo. Selani so nato sicer prevzeli iniciativo in močno pritiskali, toda za točko ni več zadostovalo.
Očividna je bila pri Selanih manjkajoča kondicija.
Predvsem Gregoriču je pešala proti koncu moč, sicer pa je novinec v moštvu nekajkrat nakazal svoje odlične tehnične kvalitete. Prvič vigredi sta pri Selanih bila zopet zraven J.
PODLIGA VZHOD:						
1. Št. Andraž	17	8	8	1	24:12	24
2. Treibach	17	8	6	3 32:18		22
3. ATSV Wolfsberg15		9	2	4	40:21	20
4. St. Leonhard	17	6	7	4	35:24	19
5. ATUS Borovlje	16	7	5	4	23:12	19
6. Weitensfeld	16	7	5	4 20:13		19
7. KAC	17	5	8	4	18:16	18
8.ASV	17	3	9	5	14:14	15
9. Dobrla vas	17	5	5	7	16:22	15
10. Ruda	15	5	4	6	19:26	14
11. Velikovec	17	3	8	6	12:24	14
12. DSG Sele Obir	16	4	2	10	16:34	10
13. Vrba	15	2	6	7	18:37	10
14. ASKÖ Šmihel	16	2	5	9	13:27	9
Šport
SAK že tretjič brez točke — toda:
Jagodič ie pomiril moštvo — „proti Pliberku bomo boljše igrali“_____________________
SAK je moral pretekli teden odigrati že tretjo tekmo zapovrstjo na tujem in je na žalost tudi tretjič zapovrstjo zgubil. V Brežah je prvič vigredi zopet igral trener Lojze Jagodič — in to kljub porazu, s precejšnjim uspehom.
Jagodič je v igro prinesel zopet tisto borbenost, ki je moštvu v zadnjih tekmah manjkala. Igra je večinoma tekla v sredini preko Jagodiča, ki je skušal z dolgimi podajami prodreti skozi nasprotnikovo obrambo — kar pa zaradi zelo ozkega igrišča ni vedno uspelo. Zelo dobro sta se očitno na tem igrišču počutila Ramšak in Rata-jec, ki pa je kot že v zadnjih tekmah bil premalo agresiven v kazenskem prostoru. Čeprav zopet po dolgem kapetan, je Velik odigral letos najslabšo tekmo, deloma je kazal le malo volje, zato ga je trener Jagodič vzel tudi iz igre. Igra je bila zelo izenačena v
prvem polčasu, pa tudi drugih 45 minut se ni pričelo drugače. Čeprav je obramba s Sternom pogosto delala hude napake — domačini pravzaprav niso imeli nobenih možnosti.
Edini zadetek v tekmi je padel dokaj srečno — strel iz 20 metrov je šel mimo vratarja Rauscherja, ki je bil očitno za trenutek nekon-centriran, v sredino gola. 0:1
Ofenziva SAK v zadnjih 12 minutah razen strela na prečko (Ramšak) ni več prinesla nič. SAK je dejansko nesrečno zgubil, kar pa je slaba tolažba za slovenske nogometaše in navijače, katerih je bilo v Brežah kar lepo število.
V nedeljo, 20. aprila 1986, ob 17. uri
SAK I - Pliberk I
ob 15.15 uri SAK 23 - Pliberk 23 na igrišču ASV v Celovcu.
Pridite vsi na veliki in že skoraj tradicionalni derbi.
Breže 23 — SAK 23 1:1 (1:1)
SAK: Smrečnik, Perč, S. Kumer, Wakou-nig, D. Kert, M. Wieser, Jovičevič, Thaler, Stern, Maurer (80. A. Kert), Sadjak Gol za SAK: Mirko Wieser (enajstm.)
• Biljard
Igralca slovenskega kluba 1. SBK/Cartrans Marko Krištof in Gusti Bereinig sta v preteklem tednu na posameznem prvenstvu^ dobro odrezala. Marko Krištof si je pridobil kar 16 točk, medtem ko je Gusti Bereinig postal na drugem turnirju 10. med koroško elito.
KOROŠKA LIGA:
1. Matrei	17	11	3	3	34:19	25
2. Trg	14	11	2	1	48:18	24
3. Obervel.	17	10	4	3	31:18	24
4. Breže	17	7	5	5	19:15	19
5. Mostič	16	8	3	5	18:21	19
6. SAK	17	7	4	6	23:19	18
7. Lienz	16	6	4	6	24:22	16
8. WAC	17	6	4	7	27:26	16
9. Šmohor	15	3	7	5	14:27	13
10. Pliberk	17	3	6	8	25:28	12
11. Irschen	15	4	3	8	16:27	11
12. Magdal.	16	3	4	9	27:37	10
13. ASK	16	2	6	8	11:21	10
14. Št. Vid	16	2	5	9	9:28	9
Zadnja vest:
SAK — Kor. reprezentanca juniorjev 0:1
nt-šport
Trener Pliberčanov Walter Jernej:
Breže (Friesach): SAK 1:0 (0:0)
SAK: Rauscher 2, Stern 2, Lampichler 2, Kreutz 4, Sadjak 3, Ramšak 4, Velik 2 (77. Polanšek 0), Jagodič 4, Jovičevič 3, Ratajec 4, Pichorner 2 Breže, 400 gledalcev
Sodnik: Kandolf (slab, deloma nerazumljive odločbe)
Strelec: Träger (78.)
„DRAVA“ izdala knjigo Branka Elsnerja
.■ 'A
Na posebni tiskovni konferenci je v sredo, 9. aprila, predstavil znani nogometni strokovnjak in trener avstrijske nogometne reprezentance, Slovenec prof. Branko Elsner „Pri Joklnu“ v Celovcu nov priročnik za trenerje, ki sta ga v nemškem prevodu izdali založbi DRAVA in Založništvo trža-
škega tiska. Knjiga se v prvi vrsti bavi z motoričnimi zmogljivostmi nogometašev, daje strokovna navodila za trening z žogo in polaga posebno važnost na tehniko in taktiko. Knjiga je vzbudila v Avstriji posebno pozornost, mdr. jo je obširno predstavil tudi ORF.
„Naši igralci se bojijo Jagodiča!“
Walter Jernej k derbiju:
„Tokrat moramo proti SAK osvojiti vsaj eno točko, to pa bo zelo težko. Upam, da trener Jagodič sam ne bo igral, ker se ga moji igralci zelo bojijo. Že sama navzočnost Jagodiča na igrišču vzame Pliberčanom korajžo. V Celovcu bomo igrali po dolgem zopet v kompletni postavi, in tako mogoče poskrbeli za presenečenje.
Trener SAK Lojze Jagodič k derbiju:
„Na žalost smo zgubili zadnje tri tekme, in zaradi tega nismo favorit v tem derbiju. Imamo vrsto poškodovanih igralcev, poleg tega pa moštvo sploh ni imelo sreče v zadnjem času. Cilj za to tekmo je ena točka — zelo pa se bi seveda veselili zmage. Naši igralci iz okolice Pliberka pa bodo gotovo sami dosti motivirani in bodo dali vse.“