CENA 700 din - Leto XLI - št. 56 Kranj, torek, 26. julija 1988 @MM!McJ7©IEEGLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO stran 3 VISOK DAVEK ZAMRZNITVE CEN «tran 4 LJUDJE SE SPET VRAČAJO V DOLINO stran 7 PISARJI NA JEZERSKI OBALI /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Kranj banka Med kladivom in nakovalom Ce si direktorji že ne belijo las, kako bi s plačo prebili m®se.e> potem jih zagotovo boli glava zaradi tega, kakšno Politiko osebnih dohodkov voditi v delovni organizaciji: P"stati na manjše razlike med plačilnimi razredi in torej YsaJ na eno koleno poklekniti pred uravnilovko ali obdržati oz. še celo povečati razlike in s tem vsaj v delu kole-»va spodbuditi boljše, ustvarjalne jše delo, prizadevanja a večjo proizvodnjo... »Manevrskega prostora« za prvo in rugo različico pa je zelo malo: po eni strani ga omejuje stntLni Zakon (osebni dohodki so lahko letos le za 119 od-" otkov višji od lanskih), ki le izjemno uspešnim dovoljuje »izlete« iz plačilnih jarmov, po drugi strani težaven polo-zaJ izčrpanega in pretirano obremenjega gospodarstva, ki je - povedano mimogrede - moralo na Gorenjskem za po-ovico junijskih izplačil osebnih dohodkov najeti posojila. , Realni osebni dohodki so po nekaterih ocenah že zdaj Približno za četrtino nižji, kot so bili pred majskimi ukre-P1. ob strogem administriranju pa bi bili ob koncu leta že *a polovico manjši. Čeprav na Gorenjskem ne v sindikalen organizacijah ne v službi družbenega knjigovodstva J»e razpolagajo s podatkom koliko delavcev je maja in ju-d^a zaslužilo manj kot 320 tisoč dinarjev, pa je zanesljivo, Su j?,takšnih delavcev še precej. V kranjskem Tekstilindu-1 n Je bilo maja okrog petsto, v tržiškem gospodarstvu. kjer osebni dohodki tudi sicer zaostajajo za gorenjskim povprečjem, jih je bilo okrog tisoč; v jeseniški občini, kjer je Železarna določila kot najnižji znesek za normalno delo 330 tisočakov, so problemi predvsem v manjših organizacijah, v škofjeloški jih po izjavah sindikalnih delavcev ni, v radovljiški so najnižji osebni dohodki v tekstilni industriji (v Almirinem tozdu v Bohinju je bilo junijsko povprečje 353 tisoč dinarjev, v Vezeninih tozdih na Bledu 390 tisočakov...). Ker je vreča z denarjem za osebne dohodke zavezana na več koncih, je v sindikalni politiki, naj bi vsak delavec v normalnem delovnem času zaslužil vsaj 320 tisočakov, že kanec uravnilovke, zoper katero se sicer bojujemo, hkrati pa je takšna politika (in to priznavajo tudi v sindikatu) zaščita najbolj ogroženega dela prebivalstva in »varnostni ventil« pred štrajki in podobnimi primeri reševanja krize na ulici. Ker je padec kupne moči že prekoračil dopustno mejo, je kajpak velika nevarnost, da bi jeseni, ko bodo gospodinjstva obremenjena z izdatki za šolo, kurjavo in ozimnico, v najbolj kritičnih organizacijah sodu izbilo dno - morebiti tudi zato, ker se bo zvezni proračun po rebalansu polnil precej hitreje kot žepi delavskega razreda. To pa kajpak do delavcev ni pošteno. C. Zaplotnik Prekinjena skupščinska seja zabili sv8'™1 svobode - Nikoli niso gorenjski partizani poje sredi °J* g°re' simbola svobode in Slovenstva. Kar trikrat venskaY°lne Vihre' ,eta 1944 z vrha Tri£,ava znvihrala slo-ska sku a Va- Prvič so jo obesili Gradnikovci, drugič igral-Skoievr^lnn/X' korPusa> tretjič, ob osvoboditvi Beograda pa s,oven«b-l l in Bohinia- Zdai zavihra ob vsakem pohodu Aljaž" In borcev na Triglav. V soboto, 23. julija so se pri lz vsehT"1^to,pu že tretjič srečali slovenski borci in mladina hod,, u . Podtriglavskih občin. - Foto: D. Dolenc (več o po-u berite na 7. strani) Rebalans danes sprejet? Ljubljana — Delegati republiške skupščine bodo danes spet sedli v skupščinske klopi. Gre za nadaljevanje pretekli teden prekinjene seje. Zavrnitev soglasja k osnutku zveznega rebalansa proračuna ter prekinitev in preložitev republiške skupščine sta bila razlog za četrtkov sestanek Dušana Šinigoja s predsedniki slovenskih občinskih izvršnih svetov. Na sestanku so se dogovorili, da bodo delegati prejeli dodatne argumente, ki narekujejo sprejem soglasja k zveznemu proračunu. Skupni obseg zveznega proračuna bi z rebalansom povečali za dobrih 1350 milijard dinarjev, to naj bi pokrili s povečanjem izvirnih prihodkov federacije in z za dobrin 123 milijard dinarjev večjim prispevkom republik in pokrajin. Skupna obveznost naše republike naj bi tako znašala 253,6 milijarde dinarjev, to je v primerjavi z lanskim letom 120,3 odstotkov več. V primerjavi z letom 1987 pa naj bi se proračun v celoti povečal za 133 odstotkov, to je v okviru zakonskih določil. Največji porabnik proračuna — JLA, naj bi dobila za 141,7 odstotkov več sredstev kot lani. To pa še vedno pomeni 8,1 odstotno zaostajanje za zakonsko predvidenimi sredstvi. y g Kolesarski rekord ob dnevu vstaje — Veličastna, skoraj več kot dvatisoč glava množica kolesarjev je krenila na pot sedmega kolesarskega maratona Franja. Ti so vsekakor tudi veličastno proslavili praznik, dan vstaje. Na pot iz Tacna so krenili prek Vrhnike, Logatca, Idrije, Cerknega, Kladja, Škofje I .okc in nazaj do cilja v Tacnu. Med njimi so bili tudi kolesarji iz Italije, Avstrije in Nizozemske. Zmago si je prikolesaril Rogovec Ugrenovič (D. H.) — Foto: F. Perdan uv* uspehi športnikov Gorenjske K tugalsken!' 25- JU,iJa ~~ Na Por" rodnem t J6 "a velikem medna-dosegu • mškem tekmovanju teniška :meniten uspeh mlada ^Krania l- • Barbara Mulej naJbolišim Je tu nastopila med UsPelo i?' P10nirl da nas Je S1°- Večkr»tdIUZme odločaJo naj-Hkra* e za ene8a otroka, cei h? P_,a je bil° slisati prevari ed ° tem' da imaJoto-^^e preveč delavcev, za ka- da nmeuVedo> kaJ bi z nJimi. vati n11? ne misliJo zaposlo-Seln'ih vedno več brezpo- Turt" skeea ^na.Zadn^ seJi kranJ" blernatuyrSnega sveta se Pro-^oeli il zaP°slovanja niso da S J"'«. Ugotavljali so, nezadovnaVCev preveč> da 50 ^ Q1Jni s svojimi plača- mi in da se zato ni čuditi, da proizvodnja upada. Ker so plače vse manjše, je kupna moč padla in trgovci so ugotovili, da bi bilo čisto vseeno, če delovni čas skrajšajo. Tako bi naenkrat bilo preveč tudi trgovcev, tistih, ki učijo v trgovskih šolah (ker se tudi za poklic trgovcev ne bi-več odločalo toliko mladih) in še koga. Slišati je tudi bilo, da se v tujini, ko je panoga v krizi, začnejo delavci dodatno izobraževati za novo delo, pri nas pa tega ni. Kako pa naj bi to potekalo, ni bilo predlogov, saj niti delovne organizacije nimajo konkretnih programov, kakšne in koliko delavcev bodo čez leta rabili, kaj šele, da bi take programe imelo skupno gospodarstvo občine ali regije. Ko beremo in poslušamo takšna razmišljanja, pogosto pridemo do vprašanja: Ali nas je premalo ali preveč? Gotovo je le, da nas je preveč za takšno proizvodnjo in organizacijo, kot jo trenutno imamo in da nas je premalo, ko je treba uvajati zanimive tržne proizvodnje, ko je treba uvajati donosne investicijske programe, ko je treba z novimi zakoni spodbuditi zasebnike... V. Stanovnik Bled, 23. julija — Blejska noč je turistična prireditev, ki vsako leto privabi na Bled številne goste in obiskovalce. Letos jih je bilo toliko kot še nikoli, zato so imeli polne roke dela tako gostinci, kot prireditelji in tudi miličniki, ki so precej nemočno urejali gost promet. Foto: G. Šinik Praznik koscev Sovodenj — Turistično društvo Sovodenj pripravlja za prihodnjo nedeljo, 31. julija, tradicionalno prireditev Praznik koscev v Novi Oseli-ci. Poleg domačinov so na tekmovanje vabljeni tudi kosci iz krajev, kjer morda tudi prirejajo podobna tekmovanja. Društvo bo prireditev letos popestrilo s prikazom različnih kmečkih in obrtnih del po starih običajih. Nazadnje pa bo tudi običajna »po-košnica«. VAŠ BUTIK TURISTIČNIH USLUG KOMPAS JUGOSLAVIJA KOMPAS LETALIŠČE BRNIK TEL.: 22-347 GLAS 2. STRAN / NOVICE IN DOCODJU j Torel Torek, 26. julij«! --' Les TOMAŽ GERDINA ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR Blage sapice nad Zalivom Morda se zdi komu odveč, da je komentar že tretjič zapored namenjen dogajanju v Zalivu, vendar slutnja, da bi se le utegnila končati osemletna vojna, ki je terjala najmanj milijon življenj, sodi med dogodke tedna. Torej, glede iranske pripravljenosti brezpogojno sprejeti resolucijo VS ZN 598, je vsaj toliko nejasnosti, kolikor je teorij o iranskih vzrokih za takšno odločitev. Da bi oba režima spoznala, da ljudstvo bolj potrebuje mir kot vojno, skoraj ni mogoče verjeti. Vsem je znano, da vojaški in pol-vojaški potrebujejo zunanje sovražnike in sploh sovražnike, da ohranjajo videz svoje legitimnosti. Tako je lahko vladi obeh sprtih držav k razmišljanju o miru prisililo le nekaj, kar bi ju lahko ogrozilo. Tokratno fascinantno potezo je povlekel Iran, zato bomo razmišljali predvsem o njegovih tegobah. Številni so prepričani, da je islamska republika klonila, da ni več sposobna nadaljevati vojne, ki jo je materialni in moralno povsem izčrpala. Splahnila je gorečnost, ki je pripeljala do voJSšRih uspehov. *jS ricksj tednov sg vrstijo iranski porazi, nekaj pa je imela pri demoralizaciji zraven tudi sestrelitev iranskega potniškega letala. Če bi bilo res, da je Iran na kolenih, potem verjetno vojne še ne bi bilo kmalu konec, saj bi iraško vodstvo skušalo doseči brezpogojno vdajo. Bolj verjetno je, da so se s posredovanjem velikih bratov zadeve uredile na raznih tajnih pogajanjih, o katerih bomo zvedeli podrobnosti kasneje ali nikoli. Verjetno je bilo veliko dogovarjanja, kolikšno odškodnino bo dobil Iran, da ne bo več zahteval kaznovanja krivca za začetek vojne, tako krvave in obenem tako nesmiselne. Vendar vprašanje denarja ni težko rešljivo, saj imajo arabske zalivske države tega na petek, obenem pa si močno želijo konca vojne in usihanja islamske gorečnosti, ki jo je vojna stopnjevala, in ki je načenjala tudi vladajočo strukturo zalivskih državic. Drug pomemben element je gotovo prodor bolj pragmatičnih voditeljev v Teheranu, med katere sodi novi vrhovni vojaški poveljnik in predsednik parlamenta Rafsandžani. Ti pragmatiki so očitno dobili Homeinijev blagoslov, saj brez tega ne bi nikoli mogli utišati militantnih skrajnežev. Vidna je še nova linija iranske zunanje politike, to je odpiranje proti zahodu, o čemer priča navezava diplomatskih odnosov s Francijo in Kanado. V imenu tistih, ki so za svoje voditelje osem let nosili glavo naprodaj, zaželimo, da bi se napoved miru v Zalivu uresničila. Ko (če) se bo to zgodilo, pa zaželimo, da bi bila tako Bagdad kot Teheran tako uspešna pri obnovi gospodarstev in dvigovanju življenjske ravni, kot sta vila pri vztrajanju pri vojni. Pa tudi, če jima to ne bo šlo najbolje od rok, kar je precej verjetno, bodo na pomoč priskočile velike sile, katerih strateški interesi se za območje bogato z nafto vseskozi povečujejo. Prednost trem raziskovalnim nalogam Tržiška občinska raziskovalna skupnost je lani težišče raziskovalnih nalog posvetila področju računalništva. Na letošnji razpis je bilo prijavljenih pet raziskovalnih nalog, od katerih so dali trem prednost. Tako so sprejete raziskovalne naloge: kabelski distribucijski sistem CATV Tržič, projekt slovenske geološke poti in analiza knjižnične dejavnosti v Tržiču. V raziskovalni skupnosti Tržič zaskrbljeno ugotavljajo, da niso dobili prijav iz tržiškega gospodarstva. Ta pojav je opazen že nekaj let, zato bo potrebno nekaj ukreniti, da se to spremeni! Drago Papler Kropa, 15. julija - V petek je bila v Kropi manjša slovesnost, na kateri so izročili stanovalcem ključe od petnajstih stanovanj v novozgrajenem bloku. Šest stanovanj je kupila Iskra Lipnica, tri Plamen, enega LIP-ova temeljna organizacija Podnart, pet pa je solidarnostnih. Kvadratni meter stanovanjske površine je stal 871 tisoč dinarjev. Končna cena ni presegla dogovorjene, večina denarja pa je bila zagotovljena oktobra lani. V okviru gradnje bloka so uredili še dostopno pot, za katero je prispevala denar tudi občinska cestna skupnost. C. Z., foto: F. Perdan 'oMEUGLAS Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelov-čan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino), Stojan Saje (družbene organizacije in društva, SLO in DS, ekologija), Danica Zavrl-Zlebir (socialna politika), Dušan Hnmer (šport), Vilma Stanovnik (Tržič, turizem), Vine Bešter (mladina, kultura), Franc Perdan In Gorazd Šinik (fotografija), Igor Pokom (oblikovanje), Nada Prevc in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Akontacija naročnine za 2. polletje 24.000 din Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči racu n pri SDK 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. ■i Novih 36 postelj Prizidek k domu dr. Franceta Berglja Jesenice, 25. julija - V jeseniškem domu upokojencev je vedno več takih, ki potrebujejo zdravstveno oskrbo. Povečuje se število samoplačnikov. Domu dr. Franceta Berglja bodo podelili medobčinsko priznanje ZZB NOV Gorenjske za leto 1988. Dom oskrbovancev dr. Franceta Berglja na Zgornjem Plavžu na Jesenicah so večkrat obnavljali in prizidavali: tako so leta 1969 začeli z gradnjo novega prizidka in pridobili 48 postelj, uredili kuhinjo z jedilnico, pri gradnji pa je sodelovala tudi tržiška občina, saj v dom dr. Franceta Berglja sprejemajo oskrbovance večinoma iz jeseniške, radovljiške in tržiške občine. Novi prizidek k domu dr. Franceta Berglja so delavci radovljiškega Gradbinca zgradili brez zapetljajev in v roku desetih mesecev. - Foto: D. Sedej Vendar pa so bile potrebe vedno večje in so leta 1974 1$ gradnjo novega prizidka, pridobili spet 120 postelj in preuredili del doma in stavbo priključili tudi na vročevod Železarne. 1 Ko so leta 1986 sprejemali program naložb za socialne t$ so v republiški plan izgradnje vključili tudi prizidek - negovalo' doma upokojencev Franceta Berglja na Jesenicah. Nekaj me* kasneje so sprejeli investicijski program: sredstva za izgradn]0 zidka je prispeval sklad za izgradnjo domov pri skupnosti pok0' skega in invalidskega zavarovanja Slovenije v višini milijard8 milijonov dinarjev, ostalo pa sta prispevala sam zavod in skup socialnega skrbstva. Vrednost naložbe znaša milijardo in 339 $ nov dinarjev. Gradbena dela so prevzeli pri Gradbenem podjetju Gorel Radovljice in v roku desetih mesecev gradnjo zaključili. »Prizidek je za nas izredna pridobitev,«; upravnica doma Valentina Sotlar, »kajti, upokojenci je več kot 80 odstotkov takŠUj so potrebni nege in tuje pomoči ter ^ stvene oskrbe. S prizidkom smo dobil'1 store za fizioterapijo, delovno terapijo, *• dikuro, za kulturne prireditve, zakloni** bivalne prostore. Novi objekt ima zmogli1 36 postelj. Zdaj imamo v domu oko'1 oskrbovancev, od tega je več kot polovi** moplačnikov. Cene mesečne oskrbe so* 320.000 dinarjev, za zelo malo oskrbov* pa skrbi socialno skrbstvo. Zdaj nam ostane le še to, da ustj** opremimo kotlovnico in pralnico, ki ustrezata novim zmogljivostim doma.« Za prizadevno in uspešno delo bodo letos delavci doma Ur jencev dr. Franceta Berglja prejeli medobčinsko priznanj«' NOV Gorenjske. a Upravnica doma, Valentina Sotlar Lesc jo je pred obde mor ničr zrna bilo mes( ki z; pora sec, so b bili od p njer so o ve p letjv ga i kon je ti izve mei zne seči Ma • I Delegati delavskega sveta o sanacijskem programu Železarski stroji delajo brez predaha Jesenice, 25. julija - Na seji delavskega sveta jeseniške Železarne so delegati sprejeli sanacijski program. Izguba znaša 21 milijard, vendar je ne povečujejo, saj so se za letos poleti dogovorili za nezmanjšan proizvodni program. Na minuli seji delavskega sveta jeseniške Železarne so največ pozornosti namenili učinkovitejšemu uresničevanju sanacijskega programa v Železarni. Kot je povedal predsednik poslovodnega odbora inženir Boris Bregant je bila Železarna od 15. novembra lani do letošnjega maja v nezavidljivem položaju, saj so stroški proizvodnje nezadržno naraščali, cene metalurških izdelkov pa so bile pod nadzorstvom. V Železarni zato ocenjujejo, da je bil to glavni vzrok za izgubo, ki pa je tudi zaradi notranjih ukrepov junija niso povečali in bodo zato polletni rezultati boljši kot petmesečni. Vendar pa bo do konca leta težko nadoknaditi primanjkljaj, ki znaša kar 21 milijard dinarjev. "Razveseljivo je, da ob načrtovanem programu," je dejal Boris Bregant, "že ustvarjamo takšno realizacijo, ki mesečno daje akumulacijo. Vendar bo še naprej bo treba paziti na kvaliteto, na stroške in na vrednost proizvodnje in se zavedati, da bo le zavestno uresničevanje sanacijskega programa poroštvo za boljše proizvodne rezultate." V vseh temeljnih organizacijah so sprejeli ukrepe za sanacijski program, pripombe pa so bile predvsem v zahtevah po večjih stimulacijah za dobro delo. Ukrepi vsebujejo tako stimulacijo, vendar ne v taki višini kot jo nekateri pričakujejo (za 50 odstotkov več), kajti takih osebnih dohodkov, premij in doda- tkov do konca leta Železarna ne bo zmogla povečevati. Če sanacijski program ne bo uspel, bodo morali ukiniti vse naložbe in znatno omejiti rast sredstev za osebne dohodke. Med drugim je Boris Bregant pojasnil ukrep sanacijskega programa, ki predvideva, da v primeru neuresničevanja ob koncu leta poslovodni odbor odstopi."Ne gre za grožnjo in ne za beg od odgovornosti,"je dejal, "temveč za aktivnost poslovodnega odbora. Storili bomo vse, da do tega ne bo prišlo, prav tako pa pričakujemo od slehernega delavca, da ravna odgovorno na svojem delovnem mestu." V Železarni so se v letošnjih poletnih mesecih dogovorili za nezmanjšan proizvodni program, delavci so na delovnih mestih, surovine imajo in stroji delajo. Julija in avgusta bodo tako uresničili proizvodni program. Predsednik sindikata m Kavčič je opozoril na s

rlog. Ker ne bi rada že danes prispela v Inari, zavi-jem v redek gozd. Parkiram za večjo skalo in ko se vse umiri, opazujeva mlado lisičko, ki se zvedavo ozira po okolici. Bolj hladno je že in stalno je dan. Kako je s soncem, ne veva, ker je oblačno. 9. julija ob 9. uri Ker nama tudi danes komarji ne dajo miru, se zapeljeva v Inari. Na banki zamenjam še 400 DM, nekaj v finske marke, ostalo pa v norveške krone. Natočim gorivo, v trgovini pa kupiva nekaj konzerv, kruh, mleko, jogurte in sokove za popotnico. Do Karigasniemija je 98 km. Kmalu iz mesta se ustaviva in zajtrkujeva. Tu je tudi ameriški študent, ki Finsko raziskuje kar z lado, ki jo je najel v Helsinkih. Zopet naletiva na makadam in to v odseku 18 km. Počasi se zibava preko udarnih jam in opazu- urednišrvo tel. 21860 jeva jelene, ki so ob poti brezbrižno pasejo. Ko pri Kaamanenu zavijeva levo proti Norveški, je cesta v redu. Poteka po valoviti pokrajini in se voziva gor in dol, kot da bi bila na ladji ali v letalu. Morske bolezni na srečo ne dobiva, kljub temu da sva z obeh strani obdana z vodo. Karigasniemi je majhno obmejno mesto in tu se tudi posloviva od Finske, saj prispeva na mejo* Carinik naju vpraša po vvhiskiju in marlboru. V šali odgovorim, da ne pijeva in ne kadiva, zanima me, koliko kilometrov naju čaka do Nordkapa. Okoli 300. Cesta je slabše vzdrževana in nehote se spomnim na Jugoslavijo in naše luknje. Okolica je že bolj razgibana in v daljavi uzreva prve gore. Voziva se skozi vojaško območje, kjer se 11 kilometrov ne smeva ustaviti ali fotografirati. V Karasjoku obiščeva Sameh museo, kar pomeni muzej o življenju prvotnih prebivalcev - Laponcev. Na prostem so brunarice, krite s kamenjem in porasle s travo. V muzejski hiši je lepa zbirka starih nožev, kopij in razni pasti za lov živali, v enem kotu je postavljen šotor, v katerem je na sredi ognjišče, ob straneh pa ležišča. Lična je tudi spalna vreča za otroka, narejena iz kože kari-buja. V vitrinah so zanimive narodne noše od tistih slavnostnih in tistih iz kož, namenjenih za lov in nizke temperature. Preko prostrane tundre prispeva do Lakselva, ki pa že leži na obali Atlantskega oceana. Na črpalki ugotoviva, da stane Norol 550 din, diesel, recimo, pa več kot polovico ceneje. Do najinega cilja naju loči še 173 km. Voziva se ob morju. Prijetno sije sonce, je pa že hladneje. Morje je mirno, na vrhovih bližnjih otokov vidiva sneg. Zavijeva za Kafjord, kjer vozi trajekt na otok Magerov, na katerem je na severni strani Nordkap. Zanimiv je Skozi nepregledne gozdove proti severu 2,6 km dolg predor, ki je za tri četrt ure skrajšal potovanje s trajektom. Vklesan je v samo skalo in ni nič betoniran. Prispeva v luko, kjer čakava na trajekt 1 uro in pol. Promet je zelo gost, prednjači-jo turisti. Vozovnica za oba in avto stane 74 Nkr (8.000 din) za eno smer. Zapeljeva se na trajekt, parkirava in greva na palubo. Precej hladno je, neprijetno piha veter. Janja jo raje kar pobriše v restavracijo na toplo. Opazujem bližnje otoke, ki imajo vrhove zavite v meglo in le redko še prodre sonce. Atlantik, pač. Zapeljemo s trajekta in takoj nadaljujemo v hrib proti 30 km oddaljenem Nord-kapu. Vozimo v koloni in prehitevamo vozila s prikolicami, avtodome in tudi kolesarje. Dobiš občutek, da je vse skupaj že skomercializirana romarska pot. Ko dosežemo višino, se cesta mimo jezer in snega po goli planoti vije proti Nordkapu. Zapeljeva v meglo in ta naju spremlja vse do Nordkapa. Ob vhodu na »sveto zemljo« je potrebno plačati vstopnino. Zajamram, da sva študenta in kritiziram čez meglo, pa tako plačava samo eno karto (17 kr). Po sedmih dneh potovanja, po 4300 prevoženih kilometrih ob 20.15 uri stopiva na vrh Evrope - Nordkap (71"10'21"). Megla je tako gosta, da se ne vidi niti 10 metrov, kaj šele, da bi videla morje, ki buči dobrih 300 metrov pod nama. V prodajalni spominkov, ob kateri je tudi restavracija, kupiva razglednice ' tudi dve diplomi, v spomin in v potrdijtev najineg. obiska. V avtomobilu piševa razgledriice in se P tem spomniva na vse prijatelje in znance. Ker n ju začne zebsti, zaženem motor, da bi se ogre'fl Pa naju kmalu zmoti neki Nemec s trkanjem P steklu in benti, da ne more spati. Tudi midva sk\ neva, da bova prespala kar tukaj in počakala, c bo jutri vreme kaj boljše. Na WC-eju se umije^' avto premaknem na drugo stran parkirišča. *\ pripravljava ležišče, naju spet zmoti trkanje P steklu. »Kaj pa je sedaj zopet narobe?« si misli odprem vrata in rečem: »Bitte?« »Ja kva pa vidv klele, ejga,« naju v nekem znanem jeziku pozdr , vi moški s širokim nasmehom. Predstavi se k Peter, drugače iz Kranja, sedaj pa že 15 let živi i dela v Stuttgartu in je skupaj z družino prispel Nordkap. Slovenca pa res srečaš povsod. Ker J ura že polnoči procese dogovorimo zaj kavo in 2 želimo lahko noč, čeprav bo stalno svetlo. .. Polarni dan traja od 14. maja do 3l'. julija, s«1, paj kar 1872 ur. V tem času sonce ne zaide. OP noči, ko pride nad morje in naj bi počasi »potoo' se ponovno začne vzpenjati proti najvišji točki nebu. Seveda tudi brez polarne noči ne gre. Ta t . ja od 18. novembra do 19. januarja, kar poi^f.^ da sonce takrat sploh ne vzide. Zelo spremeni]1 pa je vreme. Lahko je en teden oblačno, ali Pa | piha veter in se v 15 minutah zjasni in posije s° ce. Izgleda, da sva midva prispela ravno v tis* grdem tednu. Večkrat se zbudim in gledam skozi okno. kaže, se tiha želja ne bo uresničila in bom sart1 razglednice vedel, kako izgleda polnočno sonc^ Ob 09. vstaneva in sledi bojni posvet. ryotl $ rešitev. Narediva nekaj meglenih fotografij odpraviva dalje. Prihiti Peter in naju povabi V ^ to-dom na zajtrk. Obljubiva, da prideva takoj\ i. ko zapuščava avto, zapiha veter irt megla se f. gne. Naenkrat zagledamo vse tri simbole N01^, pa. Spomenik kralju Oskarju, ki je bil tu leta 1 ^ kažipot 71"10'21" in železni globus, ki PonaZgjf severno točko Evrope. Pod odsekano pečino P k (se nadali^ sinje morje. J Torek, 26. julija 1988 ZANIMIVOSTI. REPORTAŽA 7. STRAN ^WuWSSS^30itM g_tretjega pohoda borcev na Triglav Oj, Triglav moj dom, kako si krasan Pisarji na jezerski obali let je tega, ko sta se Prešernove* 72-letni Ermanov Tonček vzpenjala na enega od Gamsovcev. m je gledal tega živahnega možaka, občudoval »vfenriu rito v ngm s kakšno lahkoto se vzpenja v steno, se mu je ^^'^ernov-ne bi „a Triglav enkrat spravil svojih Prešernovcev? Sto Prešernov cev na Triglavu! To je predlagal na prvem sestanki! odbora brigade. Tam pa so razmišljali širše: Triglav je gora vseh Slovencev, zakaj ne bi organizirali pohoda vseh borcev, kdor je pač še sposoben iti. Rečeno - storjeno. Letos so se slovenski borci že tretjič povzpeli na Triglav, njihov pohod je postal tradicionalen ob dnevu vstale slovenskega naroda. Vsako leto je zanj silno zanimanje. Vedno se še najdejo borci, ki še nikoli niso bili na vrhu našega očaka. Z mladimi "jočmi, s pomočjo vojakov iz okohških vojašnic, gorske reševalne službe, zdravniške pomoči, — ja borcev • P« vse lažje. Letos je bil vod ,r*°|0ne. ki je štela okrog 150 remljevalcev, pod Slobodan Lončar, Pukovnik SPS5!feValC>' P-°d" ^estnik ^LA. ki komandanta enote Ur n^1 ne§uJe izročila 7. SNO- * France Prešeren. vsakniiS° se dogovorili, da bo ena °,leto organizator pohoda seni podtriglavskih občin, Je-Letn Tolmin in Radovljica. Prihod*50 Dile na vrsti Jesenice> Tolmin 6 ^6t0 k° organizator snv^Z !?olga kolona borcev in ia^riV? a se Je v Petek- 22- Juli" Pokl Puavila z Rudnega polja na Studo lP0 poti 31 • divizije proti doVnri mu Prevalu in naprej Zve* • kove koče in Kredarice. er Je bila pred kočo manjša proslava. O Triglavu in slovenske borbene pesmi je pel odlični sekstet iz Žirovnice, na harmoniko je igral partizanski harmonikar Milče Stegu. Prešerna pesem je kot nekoč vrela iz prsi borcev. Dr. Lev Svetek je spomnil na Ota Vrhunca - Blaža Ostrovrharja, ki je ob svojem vzponu na Triglav leta 1944, svoji gori, simbolu svobode, napisal pesem. Za humor je poskrbel partizanski pisatelj Oleg Križa-novski. Naprej pa veste, saj ste gledali Poletno noč in oddajo s Kredarice v živo. Da je po koči donela pesem še potem, ni treba posebej omenjati. Zgodaj smo bili pokonci naslednje jutro. Počasi, a zanesljivo je treba stopiti, so opozarjali vodniki. Le malokje je bila potrebna vrv. Nazadnje smo bili na vrhu vsi, prav vsi, tudi tisti, ki so bili prvič in jih je bilo pred to našo najvišjo goro kar malce strah. Tu je bil Peter Bašelj, kurir Vojkove brigade, ki sicer živi v Kanadi, Angela Poljanšek, aktivistka z Jesenic, Katrinek iz Lesc, Cankarjevec Tone Matoh -Štepsl iz Novega mesta, in še bi lahko naštevali. Vse priznanje pa gre mladim vojakom. Bili so res požrtvovalni. Nobenemu od njih nista bila pretežka dva nahrbtnika. Kjer so mogli, so po-prijeli s svežimi močmi. Na vrhu je bilo še posebno slo- Vrh je osvojen. Od Aljaževega stolpa od despt? organizacij. Že ce-streisi/_let(e Prirejajo tod loko-tabore. med i5Šnji ^bor, ki poteka v°dia * I" iu'ijem,«razlaga VzL rboraFranc Merela iz zbornikov Slovenije,»se tem k^e-°d P°PreJšnjih zlasti v cenjen-16 "iegov glavni del na-strelcp vZobraževanju za lokoti §0,j v Prvi poletni lokostrel-*a 2a^LS°Masno izvajamo tečaje •Ust- .etnike, vaditelje, učitelie. --—f 'uuitelje, učitelje, ««iorje in sodnike. Verjet no letos ni večjega tabora v Evropi, saj je v Bohinj prišlo prek 80 udeležencev iz taborniških odredov in lokostrelskih klubov po Sloveniji in Hrvatski ter nekaj Poljakov in en Nizozemec. Večina jih sodeluje na tečajih, za manjši del ljubiteljev lokostrelstva pa pomeni tabor prijeten dopust ob izletih, čolnarjenju in plavanju.« Lokostrelstvo, ki je v taborniški organizaciji zaživelo prejj-dobrim desetletjem, privlači vse več mladih ljudi. Odtod izhaja potreba te organizacije po več ljudeh, ki se podrobno spoznajo nanje. Za lokostrelsko zvezo pa je poleg tega cilja takšno izobraževanje pomembno tudi zaradi 2ev*njn 'Sk' tabor v Bohinju je od letos namenjen predvsem izobra Med taborom so izvedli tudi tekmo v lovsko-poljskem stre- l*anju- Foto: S. Saje izmenjave izkušenj med tekmovalci. «V tujini skrbno skrivajo lokostrelsko znanje, "poj asnjuje-Valentin Prelovec.predsednik Lokostrelske zveze Slovenije, »pri nas pa ga želimo čim bolj razširiti med množice. Zavedamo se, da je to osnova za napredek lokostrelstva. Pravilnost takih odločitev potrjuje dejstvo, da je ta šport pri nas krepko na pohodu. Tokratni tabor pomeni velik vzpon kakovosti v izobraževanju, zato bomo pri tej nalogi za naprej še tesneje sodelovali s taborniško organizacijo.« Tečajniki preživijo dopoldne-ve ob raznih teoretičnih predavanjih, popoldnevi pa so namenjeni praktičnemu urjenju. Vsakdo si prizadeva naučiti se čimveč, saj je ob koncu tabora načrtovano preverjanje vsega znanja. Poleg tega sta na sporedu dve tekmi lokostrelcev. Na dan našega obiska v taboru so se tekmovalci merili v disciplini hunter and field, lovsko-poljski zvrsti streljanja. Njihovih dosežkov se najbrž ne bi sramoval niti legendarni mojster loka Robin Hood. Za dober strel z neznane in znane razdalje v razne tarče sredi gozda sta namreč poleg dobrega loka potrebna tudi mirna roka in ostro oko. »Takšno tekmovanje,«pojas-njuje Marjan Podržaj iz LK Sen čur, letošnji državni prvak v tej disciplini,"je zanimivo zaradi načina streljanja, ki spominja na prvobitnost lova v gozdu. Od strelca zahteva popolno znanje in precej kondicije. Tekme, ki šteje za jugoslovanski pokal, se udeležujem kot član državne reprezentance, sicer pa na taboru sodelujem kot predavatelj za učitelje in inštruktorje.« Med tistimi, ki so prvič prišli na tabor, je bil Mirko Kogo-všek.član LK Ankaran. Kot je med drugim povedal, ima premalo časa za urjenje v streljanju, zato se je odločil za sodniški tečaj. Star znanec taborov pa je-Nico Stokbroekx iz Fchta na Nizozemskem, ki je odzdravil kar v slovenščini. Zaupal je, da se je nekaj besed naučil med našimi strelci in še več od svoje žene Slovenke. Nedeljske tekme v disciplini american round si sicer nismo ogledali, vendar je zaradi privlačnosti okolja gotovo privabila še več tekmovalcev. Kot so naglasili organizatorji, bi bile takšne prireditve zanimive tudi za turiste, zato bi morali uresničiti dogovore z delavci Alpetoura o postavitvi stalne strelske proge v B ' Stojan Saje Bled, 21. julija - Ko opisujemo blejsko turistično razglednico, moramo poleg blišča (Bled kot biser Gorenjske) omeniti tudi bedo: številne propadajoče vile (Ciklama, Epos, Draga, Adela...) in vile na imenitnih lokacijah na jezerski obali, v katerih pa se v vročih julijskih dneh namesto (tujih) gostov potijo domači pisarji, admi-nistrativno-režijski in drugi delavci, ki se, kot kaže, kar ne morejo nagledati jezerskih lepot, blejskega gradu, otočka in drugih znamenitosti... Na vzpetini, ki se strmo dviga iz jezerske obale je vila Beli dvor in v njej vodstvo Hotelsko turističnega podjetja Bled, največje blejske turistične organizacije. Direktor Anton Ažman priznava, da stavba dolgoročno ne more biti namenjena administraciji in da tudi prostori niso najboljši za tovrstno delo. »Razmišljali smo že da bi se preselili v Blegoš, da bi si skupaj z Integralom uredili pisarne v načrtovani stavbi ob Unionu ali da bi zavzeli prostore, ki jih v »stari občini« zaseda zavod za urbanizem, vendar se je doslej še vedno zataknilo pri denarju,« je dejal. Ker so se po Bledu začele širiti govorice, da je Almira, ki vodi prenovo garaž Vile Bled, ponudila HTP-ju prostor za pisarno v zgornjem delu stavbe, a da je »velikan z obale« to odklonil, smo za resnico povprašali Mira Rozmana. Direktor Almire o tem ni vedel ničesar, le pikro je pripomnil, da je na Bledu več »agencij«, ki vsaka po svoje razširjajo (lažne) vesti. Na nasprotni strani jezera, ob cesti, ki vodi pod gradom, sta dve vili. Ljubljanski Smelt zaseda Zlatorogovo, delovna organizacija Triglavski narodni park (TNP) pa vilo Rog. Čeprav gradi TNP ob cesti proti Rečici stavbo (v njej bodo mizarska delavnica, garaže, dve stanovanji), bo še naprej zadržal tudi lokacijo ob jezeru. Direktorica Marija Zupančič-Vičar nam je povedala, da z dejavnostjo, ki so jo razvili, še zlasti z odprtjem informacijskega centra, bogatijo turistično ponudbo Bleda in da torej ni razloga, da bi se TNP selil z obale. Tretji kričeči primer vile, ki so jo v bližini jezera zasedli pisarji različnih vrst, je stavba »stare občine« v bližini hotela Park, skrita med drevje in zelenje objezerskega parka. V njej imajo prostore krajevna skupnost, krajevni urad. Zavod za urbanizem Bled in HTP-jev tozd Turizem in rekreacija. V pisarni krajevne skupnosti so nam povedali, da doslej niso razmišljali o tem, da bi se preselili kam drugam. Podobno je povedal tudi Stanko Slivnik, direktor HTP-jevega tozda, ki je doslej slišal le za načrte soseda, hotela Park, da bi stavbo preuredil v ekskluzivno vilo. Ko ocenjujemo sedanjo (pisarniško) dejavnost v nekaterih vilah ob blejskem jezeru, moramo upoštevati pozitivno in negativno plat. Čeprav na tako imenitnih lokacijah in v arhitekturno tako zanimivih stavbah, kot so blejske vile, ne bi smelo biti niti ene pisarne in bi jih morali uporabljati izključno za turistično-gostinsko dejavnost, ne gre prezreti, da so stavbe tudi po zaslugi sedanjih gospodarjev dobro vzdrževane in kar je še pomembnejše - še vedno so v blejskih rokah. Iz tega ozira je celo bolje, da so v njih pisarji, kot da bi jih predali - kot se je to že primerilo - »tujim« delovnim organizacijam za počitniške domove, na katere pa potem ne krajevna skupnost in ne občina nimata nobenega vpliva. Vsaj v primeru vil Zrenjanin in Ciklama je tako! q Zaplotnik Jubilej Planinskega društva Kamnik Kleno in žlahtno članstvo Kamnik,19. julija - Z današnjo svečano sejo so kamniški pla-ninci označili 95-letnico ustanovitve prve podružnice Slovenskega planinskega društva. Kot je ob sklepu slovesnosti ocenil predsednik kamniške občinske skupščine Maks Lavrinc, je članstvo pret-kalo skoraj stoletno društveno delo z veliko mero trdoživostf in plemenitosti. Zanosni zvoki Aljaževe pesmi, Oj, Triglav, moj dom, ki so jo ubrano zapeli pevci kamniške Lire, so naznanili začetek svečanosti v domači delovni organizaciji Stol ob 95. obletnici ustanovitve podružnice SPD v Kamniku. Obenem so simbolično izrazili tradicionalno povezanost prvega slovenskega pevskega društva in kamniških planincev. »Dobro medsebojno sodelovanje ni naključno,« je v slavnostnem nagovoru pojasnil Slavko Rajh, današnji predsednik Planinskega društva Kamnik in dodal: »Ustanovitelji našega in pevskega društva so bili povečini isti, narodno zavedni ljudje. Tako so kamniški župan in lekarnar Josip Močnik, učitelj na Homcu Miha Kos, nadučitelj v Kamniku Valentin »urnik in kamniški usnjar Avgust Terpinc"l9. julija 1893 v Ken-dovi gostilni položili temelje planinstva v Kamniku. Njim se je pridružilo še 28 rednih članov. Podružnica je vodila težak boj z vladajočimi nemškutarji, ki so skušali zavirati delo novo ustanovljene podružnice.« Med opisom predvojnega društvenega razvoja je predsednik Rajh naštel nekaj pomembnih mejnikov. Med njimi je bila izgradnja koče na Kamniškem sedlu 1906. leta, ki je podružnico pahnila v velike finančne težave. Leta 1936 je nastal spor med starim odborom in mlajšimi člani, ki so terjali poživljanje društvenega dela. Kmalu po osvoboditvi, 1946. leta, je društvo dobilo v upravljanje koči na Kamniškem in Kokrškem sedlu. Vsa leta do današnjih dni ju je skrbno vzdrževalo in prenavljalo. Tako so kamniški planinci leta 1950 povečali Cojzovo kočo na Kokrškem sedlu in tri leta pozneje še kočo na Kamniškem sedlu. Slednjo so ponovno temeljito prenovili v letih 1975 - 1983, letošnje poletje pa bodo sklenili tudi prenovo Cojzove koče. Ob tem so od 1962. leta gradili in prenavljali tovorno žičnico k Cojzovi koči in od 1969. leta tudi žičnico na Kamniško sedlo. »Z dograditvijo Cojzove koče, ki jo bomo izročili svojemu namenu predvidoma septembra 1988, bomo najbolj dostojno proslavili častitljivi jubilej planinstva na Kamniškem,« je naglasil predsednik Rajh in povzel: »S tem bo končana naša intenzivna gradbena dejavnost. Toda, ne želimo reči, da v prihodnje ne bomo potrebovali pridnih rok prostovoljcev.« Kamniško planinsko društvo se lahko pohvali, da privablja medse vse več prebivalcev. Pred petimi leti je združevalo 1387 planincev, lani pa že 2612 članov, med njimi 384 mladincev in 395 pionirjev. Vseeno bi si želeli popeljati v gore več mladih, za kar bodo morali najti predvsem mentorje v večini šol. V društvu so ponosni na dobre rezultate svojih alpinistov, ki so pogosto med člani odprav v tuja gorstva. Kakovost njihovih gorskih reševalcev potrjuje že podatek, da je kamniška postaja GRS lani slavila 65. obletnico delovanja. Zelo aktivni so člani odseka za prosto letenje Kavka, v društvu pa so zadovoljni tudi z delom drugih odsekov. Njegov propagandni odsek, na primer, je za letošnji jubilej izdal 6. številko biltena Glas gora z zanimivo vsebino. Najprizadevnejšim članom so se za njihov prispevek k društvenemu napredku oddolžili s planinskimi priznanji. Predsednik planinske /veze Slovenije Marjan Oblak je izročil 21 znakov 1V.S nagrajencem i/. Kamnika, predsednik PD Kamnik Slavko Rajh pa je predal 24 društvenih priznanj marljivim članom. Svojevrstno pohvalo na svečanem zboru, ki so se ga udeležili poleg planincev iz Kamnika in drugih krajev tudi domač! družbenopolitični delavci, pa je društvu dal predsednik kamniške občinske skupščine. Ocenil je namreč, da so člani vtkali vanj vso svojo trdoživost in plemenitost, kar naj jih vodi še naprej. Svečanost sta s svojim nastopom zaokrožila citraš Tomaž Pla hutnik in basist Rok Lap, pevci Lire pa so planinski pesmi dodali odlomke iz nove knjige Franceta Steleta Nalivi svetlobe. Vse planince so tudi povabili na nedeljsko srečanje pri Cojzovi koči. S. Saje GLAS 8. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA Torek, 26. julija 19tj_ore^i 9iTc Na svetovnem prvenstvu se matematika neha Danes je z brniškega letališča odpotovala na 19. svetovno padalsko prvenstvo v Nvkoeping na Švedsko jugoslovanska reprezentanca. Ni naključje, daje v njej od desetih tekmovalk in tekmovalcev sedem članov Alpskega letalskega centra Lesce, da reprezentanco vodi France Primožič, direktor ALC, da je na mestu zveznega trenerja Drago Bunčič in da je z ekipo odšel na pot tudi mednarodni sodnik Srečo VMedven. ALC je namreč že nekaj let in desetletij brez prave konkurence v Sloveniji in Jugoslaviji in kot kažejo rezultati, predvsem pa način dela, bo takšno razmerje moči bržčas še precej časa. Od ženske ekipe, ki bo na prvenstvu nastopila prvič po letu 1970, ne bi smeli preveč pričakovati. Uspeh bi že bil, če bi se ena od padalk (Irena Avbelj in Mira Grgič iz ALC, Svetlana Simič iz Paračina, Helija Balaša iz Subotice in Gordana Ko-vačič iz Zagreba) v skokih na cilj uvrstila v finale in dve v polfinale. Moška ekipa, v kateri so samo padalci ALC Bogdan Jug, Roman Božič, Branko Mirt, Dušan Intihar in Darko Svetina, je večja neznanka kot žensko moštvo. Ekipa ima obilo mednarodnih izkušenj in že tudi nekaj lepih uspehov z najpomembnejših tekmovanj: srebrno kolajno s svetovnega prvenstva v Vichvju pred štirimi leti, Bogdan Jug "zlato" s svetovnega mladinskega prvenstva. Tekmovalci bodo skakali s padali, ki jih ima reprezentanca že dve leti in so jih dob ro vajeni, vsi pa imajo za naše razmere tudi veliko skokov - Intihar 3500, Svetina 3200, Jug 2900, Božič in Mirt po 2500. Namenoma smo zapisali - za naše razmere. Če namreč primerjamo naše "amaterje" s tujimi "profesionalci", ugotovimo, da so naši letos opravili polovico manj skokov kot njihovi najnevarnejši tekmeci. Ekipa, ki je pred štirimi leti na svetovnem prvenstvu v Franciji zgrešila v skokih na cilj ničlo za 34 centimetrov in osvojila "srebro", je na mednarodnem tekmovanju v Veroni skočila 14 centimetrov proč od cilja, na nedavnem republiškem prvenstvu v Ptuju 11, na treningih še manj...Na osnovi teh rezultatov bi bilo mogoče preprosto sklepati, da so ekipi na stežaj odprta vrata do finala in do ene izmed kolajn. Možnosti resda realne in velike, pa kljub temu ne gre že vnaprej delati računov brez krčmarja. Padalstvo je namreč v zadnjih štirih letih izjemno veliko napredovalo, konkurenca je močnejša pa tudi sicer je to šport, kjer odločajo "živci" - sposobnost koncentracije, psihična pripravljenost...Pa ne gre le za ekipo: leski padalci imajo tudi na posamičnem tekmovanju dobre možnosti. Cilji so zastavljeni (dva naj bi se uvrstila v finale) in če bo vsaj kanec športne sreče, jih bo mogoče uresničiti. C. Zaplotnik Ob prazniku Kranja in Radovljice Šahovska turnirja Kranj, 25. julija - Šahovsko društvo Kranj prireja ob občinskem prazniku mednarodni turnir za Pokal Kranja. Tekmovanje se bo začelo v petek ob pol petih popoldne v avli herojev SO Kranj in se bo končalo v nedeljo ob pol enih z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo nagrad. Zmagovalec bo prejel poleg pokala in priznanja še denarno nagrado v znesku 400 tisoč dinarjev, drugouvrščeni 250 tisočakov, tretjeuvrščeni 200 tisoč. Na sporedu bo enajst kol, igralni čas za partijo je ena ura, organizator pa sprejema pisne prijave le še v četrtek na naslov: ŠD Kranj, Prešernova 11. Pristopnina je 15 tisoč dinarjev. Šahovsko društvo Murka pa organizira ob prazniku radovljiške občine in krajevne skupnosti Lesce v nedeljo, 31. julija, ob desetih dopoldne v kampu Šobec 15. mednarodni moštveni šahovski turnir v moški in ženski konkurenci. Prijave sprejema sodnik še do začetka tekmovanja. Moške ekipe štejejo štiri igralce, ženske dve. Pristopnina je za moško ekipo pet tisočakov, za žensko pa 2500 dinarjev. Tekmovanje bo ob vsakem vremenu, n ajboljše tri ekipe bodo prejele pokale. C. Z. Član kolesarskega kluba Sava Aleš Pagon Nobenega Savčana med potniki v Seul Kranj, 25. julija — Kolesarji kranjske Save tekmujejo za svoj klub in se vneto pripravljajo za enaindvajseto mednarodno dirko za Veliko nagrado Kranja. V članski vrsti Save je veliko vrhunskih kolesarjev — Pagon, Polanc, Žumer, Tahmajster, Galof, Ječnik..., toda nihče od njih se ni uvrstil med potnike na dvaindvajsete letne olimpijske igre v Seulu. Med tistimi, ki bi moral biti v reprezentanci, je tudi enaindvajsetletni lesarski tehnik, zaposlen v DO Jelovica v Škofji Loki, Aleš Pagon. Želja vsakega športnika, še posebno vrhunskega, je uvrstitev v reprezentanco, ki bo zastopala Jugoslavijo na olimpijskih igrah. Letos ni to uspelo nobenemu kolesarju kranjske Save, čeprav so v vrhu jugoslovanskega kolesarskega športa. Tudi Alešu Pa-gonu ne. Pač takšna je njegova športna usoda. »Začel sem pri trinajstih letih v kolesarskem klubu Sava. Moj prvi trener je bil Lado Marn starejši, pri mladincih me je treniral in na kolesarsko pot vozil Nejc Kalan in nato Bojan Udovič, po odhodu Francija Hvastija pa je glavno breme padlo spet na Bojana Udovica. V konkurenci pionirjev sem bil vedno med prvimi tremi. V konkurenci mlajših mladincev sem bil drugi na državnem prvenstvu ter nato četrti pri starejših mladincih. V tej kategoriji sem bil tudi državni prvak na stezi in imel tudi mednarodne uspehe kot član kluba in mladinski reprezentant. V konkurenci članov sem bil na državnem prvenstvu za posameznike lani drugi, ekipno pa smo bili prvaki. Na Dirki miru sem bil lani dvakrat enajsti v etapah, enkrat dvanajsti in v skupni razvrstitvi enainpetdeseti. Vozil sem tudi v ekipi na lanskem svetovnem prvenstvu v Avstriji. Bili smo devetnajsti. V letošnji sezoni sem bil republiški prvak v ciklokrosu. Kot reprezentant sem nastopil na mednarodni dirki Giro dell'a Regione v Italiji. V prvi etapi sem bil drugi. Kolesarili smo po Normandiji in bil enkrat peti, enako mesto pa sem zasedel kot B reprezentant na dirki po Jugoslaviji. V skupni uvrstitvi te dirke sem bil osemintri-deseti. Bil sem kandidat za reprezentanco za olimpijske igre. Kdor je dirkal na Dirki miru, je bil praktično že potnik za Seul. Možnosti sem imel nato še na dirki Alpe-Adria, a tu sem že v prvi etapi zbolel in ni mi bilo več pomoči za nadaljevanje dirke. Novo možnost sem nato imel na mednarodni dirki po Jugoslaviji. Na tej dirki je bilo geslo zveznega kapetana in trenerja Cvitka Biliča tako, da nihče iz B reprezentance ne sme zmagovati. Vsi sme morali garati za zmago Sandija Papeža. To je bila hkrati pika na i, da sem odpadel od potnikov za letne olimpijske igre.« ^ rlumer Foto: F. Perdan Na obisku pri naših smučarskih tekačih, ki se pripravljajo na Rogli Tereni na Rogli so primerni za športno vadbj Rogla, 20. julija - Izredni tereni, hotel Planja, telovadnica, teniška igrišča in bazen so pravi raj za priprave športnikov. Na Rogli se zdaj pripravlja boksarska članska reprezentanca za dvaindvajsete letne olimpijske igre, pa mladinska boksarska reprezentanca, ki trenira za svetovno mladinsko prvenstvo, tu so nogometaši zveznega ligaša Dinama iz Vinkovcev, vsem tem športnikom pa so se že drugič pridružili naši smučarski tekači in tekačice vseh kategorij. Z zveznima in klubskimi trenerji je tu na pripravah šestinštirideset tekmovalcev in tekmovalk. Med njimi ni le tistih, ki služijo vojaški rok. Izjema je le vojak Robi Kerštajn iz tekaškega kluba Kranjska gora. Pri vojakih so razen Kerštajna še Kordež, Nunar, Ra-išp, Slivnik, Kavalar in Vodušek, torej skoraj celotna naša najboljša reprezentanca. Na Rogli je med vsemi tekači tudi naš najboljši, Jani Kršinar. Tekače so med pripravami že obiskali predsednik za teke pri SZ Jugoslavije Peter Petriček, dr. Uroš Mencinger, Franci Rutar in drugi. Gre za pravo tovariško srečanje vseh, ki skrbijo za naš smučarski tekaški šport. Za nameček pa so klubski in zvezni trenerji končno našli skupni jezik o pripravah, smučarskem teku in vzgoji tekmovalcev. Jože Raišp, zvezni glavni trener za vse reprezentance: »Tu na Rogli je celotna planiška tekaška šola, ženska reprezentanca, mladinci, mladinke in člani. Planiška šola je tu že drugič, v avgustu pa bodo tu že tretjič na skupnih pripravah. S to selekcijo se bomo nato preselili na sneg.Tu so še trenerji, ki delajo pri klubih. Moj pomočnik je zvezni trener Jure Žerjav iz Kranjske gore in Marko Gracer ter klubski trenerji. To so Vaupotič in Ažbe iz Kokrice, Curk iz Brda, Brezovšek iz Olimpije, Pumpaš iz Črne, Dornik iz Logatca, Gomilar iz Gorij. To je novi pristop klubskih trenerjev, ki imajo svoje reprezentante, kar naj bi bil hkrati enoten skupen pristop do treninga in vzgojo ter delo z vsemi smučarskimi tekači in tekačicami. Zal pa tu že drugič ni tekmovalcev in tekmovalk smučarskega kluba Bohinj in ne njihovega trenerja Pavline. Kje so vzroki, da jih ni, naj v klubu sami razčistijo. Tekmovalke in tekmovalci trenirajo dopoldne z rolkami, poudarek pa dajemo tudi tehniki teka klasike in prostega teka, popoldne pa je tek v krosu. Rogla je res tudi v celoti pravi center za letne priprave. V tem sklopu priprav bomo testirali tekmovalce na 5 km z rolkami, 5 km v krosu in 500 m z rolkami in poganjanjem z rokami.« Jure Žerjav, prav jutri, 27. julija, praznuje svoj sedemindvajseti rojstni dan. Že drugo leto je poklicni trener pri SZ Slovenije:»Za to sezono smo s pripravami za smučarski tek obrnili list naprej. Končno smo našli skupni jezik s trenerji, da v klubih delajo po istih metodah kot v vseh reprezentancah. Pričakujem, da bo tako delo rodilo sadove še posebno s sedanjo generacijo tekmovalcev in tekmovalk. Velik del priprav je namenjen športni vzgoji. Vsi naj bi s tem pridobili splošno osnovo za delo.« Roman Vitas (smučarska tekaška sel ja pri ŠD Koltf ca):»Priprave na H gli mi veliko pom^ jo za tekme na & gu. Tu pridobivaj splošno telesno F pravljenost in s ta* mi pripravami boj dobro pripravlja? pričakali sneg in *e movanja.« Robi KeršW (vojak, sicer Čl*1 STK Kranjska ra):»Že drugič s« kot vojak na R°l, Ko smo bili v PosM ni, ni bilo časa zatrt niranje. Imeli s j *y vojaške obvezno^ £g Ko smo prišli v U bljano, sem la** odšel na skupne ^ven prezentančne pripr no ve, ki mi bodo vel'*1 koristile pri prehodu na sneg.« , dru D. Hufl>e na, Slike: G. Sin1' Uspeh lokostrelcev Kranj, 24. julija — V italijanskem mestu Nevegal se je pravkar končalo III. tekmovanje lokostrelcev v hunter field slogu. Tokrat je jugoslovanska reprezentanca dosegla največji uspeh doslej. Ekipno se je uvrstila na drugo mesto /.a Italijo in pied Avstrijo. Od naših sta se najbolje uvrstila zakonca Podr-žaj. Marjan Podržaj je bil drugi v posamični kategoriji članov — prosti slog, v enakem slogu pa je bila pri članicah Ksenija Podržaj tretja. Nastopilo je nad dvesto lokostrelcev in lokostrelk iz petih evropskih držav. Rezultati — člani — prosto— 1. Bossi (Italija 942, 2. Podržaj (Jugoslavija) 938, članice— 1. Buffa 850, 2. Tromconi (obe Italija) 841, 3. K. Podržaj (Jugoslavija) 835. Finalno tekmovanje bo 27. in 28. avgusta v Bernu v Švici. D. H. Druga zvezna vaterpolska liga Visoka zmaga proti Delfinu Kranj, 24. julija - II. ZVL Triglav: Delfin 19 :10 (4 :4,2 : 4,5 :2,8 :0), letni bazen, gledalcev 200, sodnika Magazin (Opatija), Štamparija (Šibenik). Triglav— Naglic, B. Hajdinjak 1, Brinovec 2, Sirk 1, Troppan, Jambrovič 2, Jerman 1, R. Hajdinjak 2, Marinič 5, Štirn 2, Cvitkovič, Štromajer 3, Homo- vec. Delfin — Petrič, Kosanovič, Matošević 3, Rocco 2, Šorič 3, Zivič 2. Koša ra, Ban, Kalačić, Mavrović, Iskra / Vse do tretje četrtine SO bili gostje iz Rovinja enakovreden nasprotnik Triglavu. Dokazali so, da jim dobra vaterpolska igra ni tuja. Na začetku tretje četrtine je sodnik Magazin s pravico zamenjave izključil iz igre Mavrovića, ki je hlmil poškodbo. A tudi v tej četrtini in nato zadnji je Triglav pokazal, da je mogoče s hitrim plavanjem in nasprotnimi napadi premagati še tako žilavega nasprotnika. Kot po receptu so tresli gol vratarja Delfina. D. H. Koprčani pokazali dobro igro Kranj, 25. julija - II. ZVL Triglav : Koper 9:6 (4:1, 3:1, 1:1, 1:3), letni bazen, gledalcev 200, sodnika Štamparija (Šibenik), Magazin (Opatija). Triglav- Naglic, B. Hajdinjak, Brinovec, Sirk 1, Troppan, Jambrovič 2, Jerman 1, R. Hajdinjak, Marinič 2, Štirn 1, Rihter, Štromajer 1, Ho- movec. Koper- Lončar, Vodopivec, Jurkovič, Pečar 1, Godec 1, Stopar, Ko-vačič, Bojanič, Četni, Balčič, Spende, Stanišič 1, Družejić 2. Že v prvi četrtini se je pokazalo, da bodo Koprčani v slovenskem derbiju enakovreden nasprotnik Triglavu. Sama igra je bila hitra in borbena. Za Koprčane so bili usodni trije kazenski streli, ki SO jih Kranjčani izkoristili. Nato se je igra prevesila v korist domačinov in nato Koprčanov. Kazenski strel Koprčanov je obranil domači vratr-r Naglic, na drugi strani pa je Lončar branil izvrstno. Zmaga Triglava je zaslužena. Jutri, v sredo, Triglav gostuje v Opatiji pri tekmecu, ki enako kot Triglav bori za vstop v prvo B zvezno ligo. ____ D. H. Drugi vaterpolski turnir za člansko republiško prvenstvo Za prvaka se bodo borila štiri moštva Kranj, 25. julija - Letni bazen v Kranju je od petka do nedelje gostil osem članskih vaterpolskih moštev, ki so se merila za letošnjega republiškega prvaka. Nastopilo je osem moštev, medtem ko se je Kamnik pr- venstvu odpovedal. Najboljšo igro so pokazali mladi vaterpolisti Trigl** II, ki so zasluženo premagali vse nasprotnike. Izidi- Vodovodni stolp: Triglav II 5:15, Kokra : Neptun 17 : 7, Vod', vodni stolp : Partizan (Renče) 23:7, Triglav II : Neptun 14:8, Partizani Neptun 14:8, Kokra : Žusterna 10:8, Portorož : Žusterna 9:12, PartiflH Kokra 4:17. Vrstni red - 1. Triglav II, 2. Vodovodni stolp, 3. Kokra, 4. Žusterna-I Portorož, 6. Neptun, 7. Partizan Renče, 8. Koper II. Finalni turnir prve četverice za prvaka in za peto do osmo mesto" 6. in 7. avgusta v Kopru ali Kranju. p jj, Enaindvajseta mednarodna kolesarska dirka za Veliko nagrado Kranja Za občinski praznik tri dirke Kranj, 25. julija — Za letošnji občinski praznik Kranj, 1. f'. 1 gust, bodo kolesarski klub Sava to soboto in nedeljo pripra^* tri mednarodne kolesarske dirke po ulicah Kranja. V sobot0 {'e cestna hitrostna dirka za ekipe s startom in ciljem na L*" >orah, zvečer bo mednarodna dirka Kranja, v nedeljo pa Že tradicionalna enaindvajseta mednarodna dirka za Veliko na' grado Kranja* Na vseh treh tekmah bo sodelovalo nad sto tekmovalcev iz Avstrije, Italije, ZRN, Madžarske, ČSSR in seveda vsi najboljši iz jugoslovanskih kolesarskih klubov. Kolesarski praznik v Kranju v počastitev občinskega praznika se bo začel že v soboto. Ob 15.30, ko bo na Laborah pred Savo start ekip za cestno hitrostno dirko. Proga je tokrat spremenjena: start bona Laborah, odtod bodo krenili v Britof, tu bo obrat, nato v Bitnje, Žabnico, nazaj v Britof, kjer bodo obrnili in nato nadaljevali do cilja na Laborah. Nastopile bodo ekipe Avstrije, Italije, Jugoslavije — člani in mladinci. Ob 18. uri bo pred gimnazijo Kranj start osmega večernega kriterija. Dolžina proge je 600 m in gre po Koroški cesti, Trgu Revolucije if1 nato po Gregorčičevi. Prvi bodo startali pionirji, nato mlajši mladinci, za njimi starejši mladinci in ob 19.30 člani. V nedeljo bo še mednarodna dirka za veliko nagrado Kranja. To bo krožna vožnja za zmago posameznikov v vseh kategorijah. Dolžina enega kroga vožnje po ulicah Kranja je 3.250 metrov. V tem pa je tudi 450 metrov dolg vzpon po Jelenovem klancu. Prvi start pred Gimnazi; jo bo v nedeljo ob 9. uri za pionirje B, tri minute za njimi bodo startali pionirji A. Ob 9.20 bo start mlajših mladincev ob 10.30 bodo na petinšestdeset kilometrov dolgo krožno pot krenili starejši mladinci. Ob 12-uri bo start članov kategorije A in B. Ti bodo prevozili 40 krogov oz-130 kilometrov. D. Humer SLi SI i de] zn; taji po ur-ju fh; D, m Vsi »>< Pr( ka *i< in *d: to, Se de tuj Pr ka m, ri v IV Mednarodni uspehi kolesarjev Save v AvstflJ1 Kranj, 25. julija- V petek, soboto in nedeljo so kolesarji Save iz ^\ nja gostovali v Avstriji, kjer so dosegli imenitne mednarodne uvrsti ^jl V Voitsbergu SO vozili kriterij. Zmagal je Avstrijec Traxl, Pagon je sedmi, Polanc osmi. V soboto je bilo državno prvenstvo Avstrije. Na tem prvenstvu je ga. Pred njim je bila le ekipa Look Latella, medtem ko je bil Rog Pet\o lj nedeljo je izvrsten uspeh dosegel Savčan Cvijetičanin, ki je bil vso d'!-« s, v skupini štirih ubežnikov, na koncu pa je bil odličen drugi. Zmag3 y, ^ Avstrijec Kogler, Sovine je bil peti, Brtoncelj pa osmi. V kategoriji m.1 pi ših mladincev se je ponovno izkazal mladi Franci Piler, ki je bil Petljj. Cj Bazen v Železnikih Bazenu kvari ugled slaba streha Železniki, 25. julija - Že od leta 1976 deluje v Železnikih bazen /imsko-letnega tipa, ki skupaj z drugimi športnimi objekti, daje idealne možnosti za rekreacijo tako pozimi kot poleti. Kljub čistoči in veliki ponudbi pa obiskovalce moti slaba streha, ki pušča. O ponudbi in težavah bazena je spregovoril vodja bazena Jože Rakovec: Bazeil je odprt vsak dan, tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. Kljub majhnemu številu zaposlenih, saj nas je vseh skupaj šest, s tem da smo štirje v bazenu, dva pa v bifeju zraven bazena, nam uspeva obdržati Čistočo in redno delovanje bazena. Za čistočo vode skrbijo peščeni filtri, skozi katere se stalno čisti. Poleg tega dnevno dodajamo tudi od 11 - 20 kubičnih metrov čiste vode. Dvakrat do trikrat letno imamo »generalno čiščenje«, ko bazen izpraznemo in očistimo. Poleg uživanja v vodi imajo v poletnih mesecih obiskovalci možnost uporabe terase, ki nudi prijetno sončenje na ležalnikih. Vsi tisti, ki radi igrajo tenis in plavajo, imajo tukaj idealne monosti za to kombinacije), sja sta v sklopu bazena teniški igrišči: peščeno in asfaltno. V spodnjih prostorih so urejene mize za namizni tenis in tudi strelišče. Pred dvema letoma pa smo povečali dohodek z izgradnjo savne, za katero je med obiskovalci veliko zanimanje. Podobo bazena pa kvari slaba streha, ki pušča, kai je |)i»cuuu v —- ^ mesecih in deževnih dneh dokaj očitno. Vzrok temu je streha, ki baZ^ev9' svojimi posebnostmi, ne odgovarja, saj bi glede na to morala biti prezrac fj/ na, pa ni. To napako je zakrivil arhitekt, ki je bazen načrtoval, kar smo0' f li šele po 10 letih. Prej smo iskali napako drugje in smo zato že dvakrat ^ njali pločevinaste obrobe, ker smo menili, da je z njimi nekaj narobe- v streha ni prezračevana, pride do prevelike temperaturne razlike med o > njo temperaturo, pod stropom, kjer je 50 stopinj Celzija in zunanjo, npr- rj^ mi - 10 stopinj Celzija. Na stropu se pojavi »kondenz«, ki povzroča gnitj«'■ ^ in odpadanje fasade. Zaradi tega načrtujemo obnovo strehe v prvi faz' 1 večanje bifeja v drugi, saj bi brez gostinskih dejavnosti bazen lahko zap prvo leto. (jot* Vseh 12 let je bazen posloval pozitivno, ker je odprt vse leto, vse so . j nedelje in praznike. Trenutno pa smo delavci bazena zelo nezadovoJ ^ osebnimi dohodki, tako da nameravamo, če se stanje v krajšem času ne meni, bazen ob nedeljah in praznikih zapirati. jjji* Za konec bi dodal, da glede na novi zakon, ki zahteva, da imajo kop ^ reševalca iz vode, že opravljam tečaj, tako da bo tudi za varnost v baze Ije poskrbljeno.« Tadeja Lotrič torek, 26. julija 1988 Prvovrstno maslo V Kranjskih mlekarnah so me pred nedavnim razveselili z novim, ličnim ovitkom za surovo maslo. Dve rožici zaljšata napis proizvajalca in obetata dehtečo vsebino njegovega izdelka. A, glej ga šmfenta! Komaj sem odvil ovoj, že je moj občutljiv smrček zaznal žarek duh. Čeprav lačen, sem odtacal po drugo maslo v trgovino. Toda, spet sem ostal razočaran; izdelek z datumom iz druge polovice junija ni bil nič bolj omamen! Začetek julija sem poskusil znova. Presenetila me je marljivost kranjskih mlekarjev, saj so maslo izdelali na o boji« praznik' če datum na ovitku drži. Maslo je bilo tokrat res nekoli-ovitku 06 Pa PrVe VfSte' kot t0 srarnež,i'vo napovedujejo drobne črke m 9. stran rtsmssmoiAB se' Politični oglas 'ntern k"10 mdiv'dualnega poslovodnega organa, direktorja iev iz , anke Integrala. Kandidat mora poleg splošnih pogo-brazh <^eVa*' ^e naslednje pogoje: da ima visokošolsko izo-Politi*' 'etdelovnih izkušenj in da ima ustrezne moralno-t'ruil»i,e vr'*nf» ki se izražajo v odnosu do samoupravne čeVa . net ureditve v sposobnosti in pripravljenosti za u resni-v nc»ke.Ci^ev združenega dela v čutu odgovornosti do dela in Poštenosti...« tako u6'-^3 so slednje kriterije našteli brez sleherne vejice, moral" °^ V en' saP*- nas sun0 zanima, kako bodo preverjali direktno"pont^ne kvalitete in pripravljenost potenicalnega zdru" °r^a Za "uresničevanje ciljev združenega dela«. Cilji vla(j ^ne§a dela so na naši vsakdanji borzi ukrepov zvezne Pošt .uda spremenljivka... Da pa za direktorja banke iščejo že ze^i Je Pa Ja samo od sebe umevno, razen, če se jim ni r°par ^a Se ^e za direktorja prijavil kakšen bivši bančni L|ža volane lastnih avtomobilov! e ^vem do kateri uporabniki državnih službenih avtomobilov so po no-ipf}no vožrf°VOru' da se vozu nikakor ne sme vec uporabljati za zaseb-eli* v^fnJo iz službe domov, kar precej prizadeti. ^ružben Fe^:- - ODi'ici družbeno koristnega in vsevprek nujnega ^Napravii0??'!*^"^*1 garanja in izgorevanja niso imeli časa, da bi Zaradi petkovega praznika oddajamo pričujoči tekst prej kot ponavadi, torej v času, ko še poteka »Roški procese. Zadnje čase se vedno pogosteje dogaja, da glasba spremlja aktualne politične dogodke. S tem seveda ne mislimo glasbenikov zahodnega sveta, ki so to dojeli že dolgo tega, marveč naše, domače. Naj ob tem navedemo samo tri takšne primere - Bora Djorjević, Zabranjeno pušenje, Jani Kovačič - trije različni konci Jugoslavije, a gledano z enakega zornega kota - enakih sporočilnih vrednosti. Prenekatero sporočilo je preko glasbe prišlo do ljudskih množic in (zaradi svoje vsebine, ki ni šla v korak z vladajočo strukturo) večkrat tudi prepovedano. Med razlogi za prepovedi smo velikokrat našli tudi povsem mizerne razlage... V_ B. / NOVE MELODIJE Z OBMORSKIH k Ansambel Brajko, Don Juan in Big ben 5in AMD 2h ; Clst° navaden šoferski izpit. J Pričakujemo dodatni naval v že tako prepolne klopi naših jev. PRIJAZEN _ gorenjski NASMEH jjjMjMJA, PRIJAZNA DEŽELA NA SONČNI STRANI ALP1JEVEDNO STANKA HLEBČAK Jeseni se bo preselila med štu-ente in se začela "spopadati" z panjem na pravni fakulteti. Do nji prehodni gostje, ki tudi ostanejo za nekaj dni, Nizozemci, Nemci, Danci, Belgijci, Francozi. Zdaj se v kampu pripravljajo, takrat — 1—* "* '»nuncu. l/u poletjiv *en vročih dneh, pa je uredila nJen°- Ve°dar si ga ni julija n ahek način- Že od 1. ma v £preJ se vsak dan od do-Drao-. .bojah poda v bližnjo in ]A CaJno, v recepcijo znanega vsenf0 UreJene8a. sicer pa pred-Drehodnega, avtokampa. Se^ jesenečena sem bila, saj feCeD Prvič v avtokampu v PreisS kohko tujcev že iz kako i H,et P°zna ta kamp in ^ori* f PrihaJaJo na poti na §> zad^f^H- Zelo sem vesela *<*aj čp?° J?a' da ,ahk<> delam to> tako V? etje tukaJ- Zame Je Seveda i °\pravimo. "superca". de,neaa Sekako, poleg vsaj tui'h k,fLan,a er|ega ali dveh Pr'jazen c •* P°»"emben tudi kaJ jSV**- Vendar, če ne-^•nbno."' t0sP,oh ni več po- PoleBn . reJših do^ aterih stalnih in stanov, ki srf\C,h pa tudi tuJin tu" V kajnpu s po nekaJ tednov ' 50 najpogostejši letoš- da bodo uredili igrišče za tenis, imajo pa že balinišče. Tudi preskrba z živili je urejena in Sava za kopanje v teh vročih dneh je ravno pravšnja za ohladitev. Neverjetno zanimanje domačih in tujih gostov pa je tudi za naturistični del kampa, pravi Stanka, in z neponarejenim nasmehom še enkrat potitdi, da ji je delo tukaj zares všeč', y\ % Naj kar v uvodu zapišemo: na drugem festivalu Morska viža Bernardina '88 je v narodnozabavnem delu zmagal ansambe I Ottavia Brajka, v zabavnem delu pa skupina Don Juan, na 11. festivalu Melodije morja in sočna '88 v Portorožu pa skupina Big ben. Torej v teh dopustniških dneh, so na obali pripravili dve glasbeni prireditvi lah-kotnejšega, komercialnega tipa. Laksa ideja Vinka širne ka o rojstvu festivala Morska viža Bernardina se je letos drugič potrdila. Fe-stiva je združil narodnozabavno in zabavno glasbo pod eno streho, z vsakega področja po šest skladb. Zmagovalca sta dva, vsak za svoj stil, v narodnozabavnih vižah je prvo nagrado dobil ansambel Ottavia Brajka iz Izole za skladbo Zaljubljen v ta kraj, z dvema točkama prednosti pred Marelo s skladbo Barka, moja barka. Nastopili pa so še ansambel Štajerskih 7, Fantje treh dolin, CIK. V zabavnem delu je občinstvo nagradilo skupino Don Juan za skladbo Aj, aj, aj, strokovna komisija pa skupino Bolero za pesem Modro morje. Nastopile pa so še skupine Veter, Faraoni, čudežna polja in Bazar. Na 11. festivalu Melodije morja in sonca v portoroškem Avditoriju so nastopili kar trije gorenjski predstavniki. Z Norim ritmom je poskakovala in igrala skupina MELOS, z zanimivim scenskim nastopom in Krasno Jasno so se predstavili POP DESIGN, tretjič pa je nastopil in tudi slavil Stane Vidmar, in ob ponovnem nastopu skladbe Nocoj kozarec draga mi nalij, ki je bila nagrajena s 3. mestom občinstva, kar obsul gledalce v portoroškem avditoriju z rožami z odra. Nagrado za najobetavnejšega izvajalca je dobila Marta Zore za skladbo Ti, nagrado strokovne žirije je dobila splitska skupina Top ekspress za skladbo V tebi postoji snaga. Nagrado za najboljše besedilo je prejela Rossana Brajko za besedilo pesmi Ritrovarsi, ki pa jo je zapela v duetu Rossana - Vili in sta zanjo prejela tudi drugo nagrado občinstva. Prvo nagrado občinstva pa je osvojila novogoriška skupina BIG BEN za pesem Mladi Joža, ki jo bomo preko poletja še zanesljivo velikokrat slišali v radijskih programih. Zapišimo še to, da sta tako z druge Morske viže Bernardina '88, kot z 11. festivala Melodije morja in sonca '88 izšli pri Produkciji k?oet in plošč RTV Ljubljana festivalski kaseti, ki sta že v prodaji, prva z 12 skladbami, druga pa s 16 novimi melodijami. Drago Papler ALENKA PIRC -MIHELIČ Plavanje ima v Kranju že staro tradicijo.Čeprav imajo le stari letni bazen in že dotrajanega zimskega, se ta vodni šport razvija naprej. Vsako leto pridejo iz vrst eksperimentalne plavalne šole, ki so jo ustanovili prav v Kranju, v klub Triglav izvrstni plavalci in plavalke, ki nato s trdim delom dosežejo sam vrh jugoslovanskega plavanja. Plavanje je bolj individualen šport, ki dodela pravega vrhunskega športnika. Že v otroških letih je potrebno veliko samoodrekanja in vztrajnosti. Vsak dan morajo ti športniki in športnice preplavati ničkoliko kilometrov, da pridejo v vrsto vrhunskih tekmovalcev in tekmovalk. Tu so tudi trenerji in trenerke, ki iz dneva v dan skrbijo za vadbo svojih varovancev v klubu, in ki so hkrati vzgojitelji, psihologi, mentorji in seveda tudi starši, da prav najmlajše tekmovalce pripeljejo na pravo športno pot. Pri tem ni pomembno samo njihovo trenersko delo, temveč tudi prava vzgoja za življenje športnika in za nadaljnjo pot. Med vzgojitelji mladega plavalnega rodu je tudi bivša plavalka Triglava, Branka Pirc-Mi-helič. Sicer je Branka stara ena-inštirideset let, je tekstilni tehnik, svoje delovno mesto pa ima v Zdravstvenem domu v Kranju. »Kot plavalka sem se leta 1956 vključila v vrste PK Triglava. To je bila generacija, v kateri so že plavale in tekmovale za klub Triglav Anka Čolnar, Danica Bogataj, Tatjana Kobi, na višku je bila Barbara Koncilija, Nuša Pudgar, Slavka Jurman, Cirila Gabron, Nadja Senica in druge. Potem sem plavala še z mladimi. To so bile Lidija Švarc, Judita Mandeljc, Romi Pajntar, Re-beka Porenta in druge. Sama sem bila v svoji štirindvajsetle-tni tekmovalni karieri (tekmo- vati sem prenehala leta 1970), sem bila leta 1967 republiška prvakinja na 800 m kravi. S časom 12:44,0 sem bila tudi republiška rekorderka. Ko sem prenehala tekmovati, sem leta 1970 s 1. aprilom za eno leto dobila delo poklicne trenerke pri PK Triglav. Takrat sem vodila tudi eksperimentalno plavalno šolo in bila hkrati tudi trenerka mladih plavalcev in plavalk. Sistem treninga v našem klubu je pač tak, da vzgajam mladi plavalni rod do dvanajstega leta starosti, potem pa gredo vsi, ki sem jih vzgojila, k drugim trenerjem v klubu. Sama pa spet dobim novo najmlajšo generacijo bodočih tekmovalk in tekmovalcev.« In kakšen je vaš moto pri treningih in vzgoji najmlajšega rodu v klubu Triglav? »Pri vzgoji mladih športnikov in športnic za individualnega tekmovalca, kakor tudi za kolektivne igre, je moj moto, da morajo vsi imeti prirojene delovne sposobnosti, veselje do dela, do treninga in samega tekmovanja. Imeti morajo pri tem še vztrajnost, da si hkrati pridobijo vse sposobnosti, s pravim pristopom, da postanejo vrhunski športniki. Če si tega ne pridobijo že na začetku svoje športne poti, potem kaj kmalu odnehajo in se ne ukvarjajo več z nobeno športno dejavnostjo.« D. Humer Foto: F. Perdam Čvek • Kakšen dolgčas! Vrh dvanajsteriee v Hannovru je spremljalo 1.200 novinarjev, med njimi tudi 11-letni Alexander Blume, ovinur nekega domačega šolskega lista. Redakcija ga je poslala zato, da bi napisal poročilo o ekoloških prizadevanjih, a deček je po srečanju izjavil: »Pravzaprav se prav ničesar pametnega ni zgodilo, vendar kot politični poročevalec našega časopisa moram nekaj napisati. Sam način organizacije vrha je bil za novinarje prav ponižujoč, saj nisem mogel videti niti tega, ko se je dvanajsterica fotografirala...« Vprašali so ga tudi, če je bila vlada v Bonnu kaj presenečena, ko je dobila njegOvo akre-ditacijo. Lakonsko je zmignil z rameni: »Poskusili smo pač in uspelo je...« VIDEO STUDIO BLED NAGRAJUJE V zadnji lestvici Video studia Bled smo posivili vprašanje: koliko filmov Rambo je bilo doslej posnetih? Pravilni odgovor se glasi: štirje filmi. Žreb je takole odločil: kaseto s filmom z lestvice prejme Francka Sedlar, Britof 87 iz Kranja; v Benetke bo z Globtourjem potovala Zdenka Mihovec iz Samove 24 Ljubljana; z ladjo Buro v Lim Fjord pa Igor Rener, Golnik 12, Golnik; kosilo za dve osebi v gostišču Posavec na Posavcu dobi Sanja Mlvec s Kidričeve 16 v Kranju; svečnik Maja Alenka Mirtič, Veliki breg 26 iz Mojstrane; denarno nagrado 10.000 dinarjev pa Vlasta Mencinger iz Bokalove 15 z Jesenic. ale gorenjske vasi Žabja vas Piše: D. Dolenc rt u*itkiobvodi za^e 550 časi poštnih kočij, si£ravljivčkov, ki so po beli cesti in t? Jonsko dolino, ob bistri Ija^Pu Sori vozili ob lepih nede-sp£ m praznikih ljubljanske go-Loo m gospodične. Najprej do Sa ln do sv. Volbenka k maši, Cj ""la Videm ali do Anžonov-pQl^ Srednjo vas na kosilo, po-sen* pa ^e nežni sPo1 odložil se n lke in oblačila z volanci in sJ^dajal užitkom ob vodi. Iz Potk ^e vasi se danes vodi bela šatim proti vodi. k3er se za k0" Zdi dreviem skriva Žabja vas. sVoi t6 -mi- da je včasih imela duu.KaziPot, danes o njem ni ne p0 a ln sluha in le tisti, ki vas va.s 0d nekdaj, ve za Žabjo stirj i ^ sicer ne poznam iz ti-neka- n starih časov, pač pa iz desetuPrvih Počitnic okrog pet-v0 o, h let, ko sva se z Monterje-Po stog0 sPustile kar iz Vinharij PribH?1Cah do Sore v žabJi vasi-poWno enako daleč je bilo v WreJe ali Pa v Žabjo vas. No, Preflv SVa še srečali kakšno od skušailmh gospodičen, ki so sv0jih* nadaljevati tradicijo lo k ot i?ih let- A na3več ie bi-~~-^>^^k. ki so vsako prosto minuto izkoristili za igre ob vodi. Najbolj pogumni fantiči so ob visoki vodi skakali z mostu z vodo. Dekleta smo se v vodo poganjala navadno s stopnic pod Za-garjevo hišo. Najmanj pogumne s spodnje, pogumnejše z višje stopnice. Globoka, zelena voda je bila pod stopnicami, tu je voda zavila in bila speljana na kolesje velike žage, ki je od jutra do pozne noči pela svojo pesem. Bo Jakove še kdaj postavil kopalne kabine? Čudetov Tone je bil Žagar, daleč znan, od vseh bregov sok njemu vlekli les na žago. Kakšne velike »kaste« je razkladal, se spominjajo domačini. Žaga še dela, le Toneta ni več. Žagarjev Marjan še zase kaj malega pre-žaga, sicer pa je žaga utihnila. Z njo, pa se zdi, je utihnil tudi kraj. Le traktorji, ki vozijo danes sem od Srednje vasi čez most in v višje ležeče travnike in gozd, kjer imajo zemljo Srejdnci, motijo mir tu ob vodi. Dolga leta, ko je uranski rudnik Idilična, skrita vasica je Žabja vas, tik pod bregom, na desni strani Sore, med Poljanami in Dobravo, nasproti Srednje vasi. mazal vodo v Sori, tudi otroci niso imeli več veselja prihajati k vodi, zdaj je spet čistejša. Morda bo kdaj spet oživela, če se bomo dovolj potrudili za naše okolje. Morda bodo Jakovčevi spet postavili kopalne kabine ob vodi. Včasih so bile na njihovem, še danes jih nekaj stoji, pa tudi deske za sončenje so imeli. Lepo bi bilo. Človek si ne more kaj, da ga ne obide žalost ob vsem tem, kaj smo storili z našimi rekami. Prav Poljanska Sora je lep primer, kako neusmiljeni smo z naravo. Zdaj se nemočno sprašujemo, ali je bilo vsega tega res treba... Becencove mame ni več Pred šestimi leti mi je Žabja vas spet prišla živo v spomin. V Kranju sem namreč srečala Be-ceneovo mamo. Zdaj je že pokojna, menda je umrla že leto po najinem srečanju. Ona mi je povedala za drugačno Žabjo vas, kot sem jo poznala jaz, z razigranimi otroki ob vodi. Njena je bila vas bajtarjev in dnine, tabr-ha zdaj pri Anžonovcu, zdaj pri Jakovcu, zdaj pri Čudetu. Kolikokrat je vsa sključena prehodila to belo potko od mostu do Srednje vasi, se zvečer vračala z dvajsetimi soldi, če je ves dan plela, s petindvajsetimi, če je žela. Vse njeno življenje, je tedaj dejala, je bilo en sam koruzni močnik, pa zelje, z lojem zabe-ljeno in tabrhi od rane spomladi Hišica Becencove mame še spominja na garaško ženo, ki je vsakemu »po pravic povedala in se nobenga ni šonala«. Spomladi jo bodo podrli in Žabja vas bo spet izgubila del svoje prave podobe. - Foto: D. Dolenc do pozne jeseni, do zadnjega spravila repe. A se je vsaj najedla. Zjutraj in zvečer sok ali krompirjevi krhlji, za dopoldansko malico pa kava, prežganka, popoldne mošt, kakšen fižol in kos kruha pa kuhano sadje v kanglici. Za južino so bili navadno žganci, ajdovi ali koruzni, kaša, štruklji, oparjeni mlinci... A veliko je bilo vredno, da se je najedla sama, da ji je morda dobra gospodinja stisnila v naročje krajec kruha, žaklčk moke ali kaše, da ni prišla prazna k otrokom. Doma je bilo za kozo sveta okrog bajte, če je imela kravico ali prašiča, je svet najela in tudi zanj se je potem mučila pri kmetu. Pozimi je ves čas presedela pri špicah. Na koše jih je naredila. Poleti je z otroki nabirala borovnice, gobe. Ko je sama že slabo videla, je hodila z njimi, da jih je priganjala k nabiranju. Morala je, če je hotela, da so preživeli. Ni več Becencove mame, le njena hiška je še tu. Ljubka, majhna. Pol zidana, pol lesena. Nikogar ni v njej. Drugo leto, pravijo, jo bodo domači podrli in tu zgradili novo hišo. Kaj bo potem še spominjalo na to drobno, upognjeno, izžeto ženico, ki pa je vsa skromna in zgarana vendarle doživela preko devetdeset let? ureja DARINKA SEDE] r-\ MARIJA PRIMC vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Cesta na Klanec 3, Kranj (v bližini Blažuna) Od 18.7. do 13.8. zaradi dopusta zaprto Cenjenim strankam in občanom občin Kranj, Jesenice, Radovljica in Tržič čestitamo za občinski praznik. V___J Pri razpisu prostih del in nalog Srednje tekstilne in obutvene šole Kranj je prišlo do napake in se pravilno glasi: prosta dela in naloge UČITELJA TELESNE VZGOJE se razpisuje od 1. 9. 1988 dalje in prosta dela in naloge KNJIGOVODJE OD pa se objavljajo in ne razpisujejo kot je bilo po pomoti objavljeno. M MERKUR OBVEŠČAMO KUPCE 0 SPREMEMBI TELEFONSKIH ŠTEVILK V PRODAJALNAH KURIVO - NAKLO C. na Okroglo 8 VODJA PRODAJALNE 47-018 47-537 PRODAJALNA 47-000 47-465 DOM - NAKLO C. na Okroglo 8 vodja prodajalne 47-904 prodajalne 47-393 47-865 ALPETOUR Hotel CREINA Kranj Boste tudi vi prišli na KRANJSKO NOČ v petek, 29. julija. Dobrodošli v hotelu Creina, kjer vas bo zabavala priznana skupina 7 MLADIH Delavci hotela se bomo potrudili, da boste hitro in kvalitetno postreženi i== zavarovalna skupnost tnglav Gorenjska območna skupnost n.sol.o. 64001 KRANJ, Oldhamska 2 Odbor za medsebojna delovna razmerja pri delovni skupnosti Zavarovalne skupnosti Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj objavlja naslednja prosta dela in naloge: SKLEPANJE PREMOŽENJSKIH ZAVAROVANJ, ZBIRANJE PONUDB ZA SKLENITEV ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJ IN INKASIRANJE PREMIJ V ZASTOPU - KRANJ PLANINA Delovno razmerje bo sklenjeno s polnim delovnim časom za nedoločen čas, s poskusnim delom do 60 dni. Za opravljanje navedenih del in nalog mora delavec poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da ima srednjo in najmanj poklicno šolo neopredeljene smeri, 1 leto delovnih izkušenj, starost 18 let, (moški) od-skuženi vojaški rok, veselje do terenskega dela in do dela z ljudmi, ter da stanuje v zastopu oz. njegovi neposredni bližini. Kandidati za opravljanje navedenih del in nalog naj svoje prošnje, napisane lastnoročno pošljejo na naslov: Delovna skupnost Zavarovalne skupnosti Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj, sektor za samoupravno organiziranost in kadre. K prošnji je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo, kratek življenjepis z navedbo dosedanje zaposlitve in druga dokazila, ki so potrebna za ugotavljanje izpolnjevanja zahtevanih pogojev. Rok za oddajo prošenj poteče 15 dni po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po izteku objav nega roka. sozd zgp giposs ljubljana SGP GRADBINEC KRANJ n.sol.o. TOZD GO Jesenice razpisuje JAVNO LICITACIJO RABLJENIH OSNOVNIH SREDSTEV: inv. št. izklicna cena 1. električno kladivo Iskra 6044 250.000.- 2. električno kladivo Iskra 6156 250.000.- 3. elektro prev. kladivo Wacker 0725 150.000.- 4. črpalka vodna 0809 400.000.- 5. stroj za obmetavanje 0729 100.000.- 6. betonski mešalec 8499 5.000.- 7. betonski mešalec 8554 100.000.- 8. betonski mešalec 11866 50.000.- 9. betonski mešalec 8149 5.000.- 10. betonski mešalec 9450 50.000.- 11. pisalna miza 926 2.000.- 12. pisalna miza 920 2.000.- L3. pisalna miza 927 2.000.- Javna licitacija navedenih osnovnih sredstev bo v torek, 29.7.1988, ob 13. uri v prostorih skladišča Javornik, Kurirska pot 2/b Jesenice. Ogled osnovnih sredstev je možen 29.7.1988. od 10-13. ure. Licitira se ustno in po sistemu ogledano-kuplje-no. Udeleženci licitacije morajo vplačati akontacijo v višini 10 % od izklicne cene osnovnega sredstva. Prometni davek plača kupec. 'I____k, 26. julija 1988 11. stran (smssssasBssOLM 4 27960 jjf^gATl STROJI Ir^ja^n kombiniran, električni CU'LNIK (15 SM). Kličite tel.:75-987 5-.____11183 Jg^inskl BOJLER. Tiki RŽS. li-klje ker škrabar, Zalog 81, Cer- 504 s prikoli-Pavlin r°un P|u9om prodam. Marko p-^gg^vceja.Podnart 11091 wS8SknK*di« k G°ren)e 2 P"" 2 6lek- pg^!lM^. Begunje 161 11098 S NicchiV industr'Jska šivalna stroja Tel 3fi it?^ stopom, stara 5 let. •d8-7l1od18.do20.ure zvečer ____11103 68-665 Prodam barvni TV Iskra. Tel.. -----_11129 40-581"1 dvobot>ensko VITLO 6 t. Tel.: p^j------__11141 no-bel?-rvarVni ^ iskra montreal in čr-J uPravlianil9°^enie ET 106 na daljinsko ^42l08Jn,e- Robar' Dv°rje 83, tel.: __ pfer--------_11181 66-39« m°t0r BCS KOSILNICE. Tel.: mr 5 ckad2t|j^NIČ0: šušterš.č Fran-2 p^p^!^Jl222,Žabnica 11192 x^£j?°y° strižn° kosilnico za mo- # p^glgliphin^ka Bela 6 11198 it 20 crTs6!"? kombinirko, 4 operacije, ,'i Loka 01 Jože- Gaberk 23, Škofja • Pr__--__________11199 f' SEN^.T 0LJNI GORILEC THYS- vTu?_S^iz_______ * 21-317 DlSEL. L5 t, prodam. Tel.: i"----_____ 11226 Te^l6-858 m^~0PA2A 11 kvalitete. MOTNo^ARO KMEŠKO PEĆ in ŠA nik 60 upEKO 65 x 120 x 250. Sp. Br pro^r—_— 45-294 novo kopalno KAD. Tel.: P^p-____^ _11095 8m GARa?NA VRATA Voglje 93 —___________11115 01 smrekove in mecesnove PLO __>harjeva 45, Šenčur_11125 sfcj° 1 CEMENTA in 100 kv. m p^OPORA. Tel.: 74-375 11126 AinTs25 kv m LAC"JSKEGA PODA ijod^-^okalj, Gorice 20 11127 PL°ČEVlA£darn 6 kv m BAKRENE Ug_^!ll0.55. Tel.: 25-512 11134 VRata°, P^Tam dvižna GARAŽNA 64 * L|P Bled. Kogoj Marjan, Križe 11136 maha'11 BAROAKO 6 X 4 ter 5 novih p^g___j_VRAT Tel: 68-528 11138 n»2»S KL|NKER rjave barve, 15 kv. fi^2!_____marjeva 5, Kranj 11163 OPEKn ^ieno betonsko STREŠNO p7^-I______372 po 15. uri 11173 t0 Te|mRScmo^kovo OBLOGO I. kvalite-U^^r!!?___11186 Premera Pr,°ndam 24 m betonskih cevi, 46-490 cm Trstenik 53, tel: Sool^T-—___ 11191 kosov STRF6"e9a PESKA Zreče, 100 ^ Pot . xE 0PEKE čajanka pro P^J^^il-Kranj 11195 kuqam 7TI---—' ■■■^ 0pA2a Si,;«-'m suhega smrekovega Udalje nne 8 cm. Tel: 61-041 od 20 11208 Pr<>danTn ^^GoS^^ZlDNI ZIDAK. Čado-^a^g^_J 11219 2'5cm T^kKi«o; mit 17InVi *C _ ICUllllIll MV uii vldlVl, vsak bo s seboj vzel svojo malico, se pravi, da bo skrbel az vse sam, mi bomo le organizirali in preskrbeli vodstvo. Naš koordinator pri tem bo znani kranjski planinski vodnik in odličen poznavalec prelepih skritih kotičkov v naši gorah -Dušan Feldin. No, obenem bo to tudi naša prva akcija k praz- novanju visoke obletnice Planinskega društva Kranj, ki bo drugo leto imelo že 90-letnico. Kam vas bomo peljali? Predvsem ne zelo visoki, tudi mučili vas ne bomo s prehudimi vzponi. Vsaj za začetek ne, proti k-^ncu poletja, ko si bomo nabrali moči, boste pa že sami zahtevali kaj višjega. Za prvi izlet v soboto, 30. julija, predlagamo pohod z Zatr-nika do Pokljuške soteske, Krnica, Zgornje Gorje, Mala Osojnica nad Bledom in Bled. Pot ni zahtevna, opravili bi jo v 4-5 urah. Z drugim izletom v soboto, 20. avgusta, bi vas popeljali na Vršič z avtobusom od tod pa čez oiGiTis in dolino Pišnice v Kranjsko goro. Tu bo hoje 5 do 6 ur. Tretji izlet bo na vrsti v soboto, 3. septembra, in sicer na Ermanovec. Do Kladja se bomo peljali z avtobusom ,od tod pa po grebenih šli do vrha Erma-novca (1026 m), se spustili na Slajko in v Hotavljah stopili na avtobus. Tudi ta tura ni zahtevna; hodili bomo 4 do 5 ur. Četrti izlet v nedeljo, 11. septembra, ne bo le naš, temveč se bomo priključili gorenjskim planincem in se udeležili 20. dneva slovenskih planincev na Jančah. Do Jevnice se bomo peljali z vlakom, potem pa se povzpeli na Janče. Približno 4 ure bomo hodili. Na peti izlet vas bomo peljali v soboto, 24. septembra, in sicer na Dolenjsko. Do Višnje gore se bomo peljali z avtobusom ali z vlakom, od tod se bomo potrudili na Polževo, se spustili v Grosuplje in odpeljali domov. 5 do 6 ur bomo hodili. Šesti, zadnji letošnji izlet bo sei pa v neznano. Le to vam povemo, da bo zmerne hoje približno 3 ure. O vsakem izletu vas bomo nekaj dni prej podrobno obvestili. Vi zberite le korajžo. Nobenih prijav ni treba. Če boste prišli na zbirno mesto, boste, če ne, pa ne. Vaša stvar. Mi bomo zagotovo šli! D. Dolenc Na blejski noči obiskovalcev kot še nikoli Blesk jajčnih lupinic in ognjemeta Bled, 23. juBja - Za letošnjo blejsko noč lahko zapišemo, da je bilo toliko obiskovalcev, kolikor jih lahko v enem večeru in noči pride na Bled. Mnogi pa so menda v koloni čakali vse do Radovljice. Lepo vreme in sloves preteklih blejskih noči skoraj niso dali, da bi Gorenjci ostali doma. Poleg gostov, ki jih je te dni polno v vseh hotelih in tudi večini zasebnih sob, so na Bled prišli obiskovalci iz Ljubljane, Primorske, Štajerske, videli smo tudi zagrebške registrske številke in avtomobile iz drugih krajev Jugoslavije. Nekateri so ocenili, da je bilo med štirideset in petdeset tisoč obiskovalcev, drugi, da jih je bilo še več. Na vsak način je pivo ob vročini teklo neprenehoma, proste mize in stolov na terasah hotelov ni bilo moč najti, gostinci so prodali vse, kar so imeli pripravljene- Čeprav je bil vrhunec večera čudovit ognjemet, ob katerem je navdušenim obiskovalcem kar zastajal dih, so tudi mnoge druge posebnosti blejske noči požele veliko občudovanja in ploskanja. Spet se je na jezeru prižgalo preko šestnajst tisoč jajčnih lupinic, otroci so risali na asfalt, pred hotel Park so prileteli padalci po jezeru je vozil avto. Vmes pa je bilo veliko glasbe, pripravljene so bile domače spe-cialitete... tisto, po čemer pa si bomo še posebno zapomnili letošnjo blejsko noč, pa je bila velika, velika gneča... V. Stanovnik Te dni je bil Bled oblegan kot le kaj. Podnevi so se številni kopalci skušali vsaj malo ohladiti v sicer kar toplem jezeru, pa tudi ob vrčku piva in osvežilnih pijačah. Za pivo je bilo treba odšteti od 2500 do 3000 dinarjev, za sok od 1500 do 2000 dinarjev, deset centimetrov sendviča pa je stalo 3000 dinarjev... Največ občudovanja so tudi letos požele jajčne lupinice plavajoče na jezeru in ognjemet. Foto: G. Šinik Prek dvesto tekmovalcev na taborniškem teku - Kljub poletni pripeki je Taborniški tek okrog Bohinjskega jezera privabil na letošnji dan vstaje 220 tabornikov, rekreativnih in športnih tekačev. Zadnjih nekaj let se udeleži te privlačne prireditve, tokrat je bila že štirinajsta zapored, približno enako število tekmovalcev. Na letošnji tekmi, ki so jo tabornikom iz Domžal pomagali organizirati domači turistični delavci, se je domačim tekačem pridružilo tudi nekaj tujih turistov. Po slovesni razglasitvi rezultatov, med katero so najboljšim trem tekmovalcem v skupinah podelili medalje in zmagovalcem izročili pokale, je sledil družabni popoldan. Zmagovalci na teku so bili: pri tabornicah do 30 let domačinka Katarina Stare, pri starejših tabornicah Anica Kvas, pri tabornikih istih kategorij Beno Ravnak in Zvone Kemperl; pri ženskah do 24 let Mateja Kregar, pri ženskah od 25 do 34 let Ada Antonin, pri starejših vrstnicah Olga Grm; med moškimi do 29 let Branko Kranjc, v skupini do 39 let Borut Podgornik, v skupini do 49 let Vinko Fortuna in med starejšimi moškimi Rok Št ros; med kategoriziranimi tekači Veronika Bohinc in Albin Gaber, ki je z dobrimi 35 minutami postal tudi absolutni zmagovalec teka. (S) - Foto: S. Saje Turistične prireditve v Kranjski gori Kranjska gora, 25. julija - Tako kot vsako poletje so tudi letos pri Turističnem društvu v Kranjski gori pripravili pester program kulturnih, družabnih in športnih prireditev, ki se jih radi udeležujejo gostje iz hotelov ter domačini iz Kranjske gore in zgornjesavske doline. Po hotelih imajo redni družabni in zabavni program, enkrat tedensko je v hotelu Lek folklorni večer. Na piknik in na kon- cert so minulo nedeljo povabili Muženičev ansambel, medtem ko je koncert ansambla Avsenik zaradi dežja odpadel in ga načrtujejo po 20. septembru. Poleg rednih promenadnih koncertov bo v nedeljo, 30. julija, nastopil folklorni ansambel Abraševič. V Kranjski gori pričakujejo tudi večjo skupino mi-kologov iz Ancone, 31. julija pa bo že po tradiciji zadušnica pri ruski kapeli, ki jo redno zadnjo nedeljo julija pripravlja ruska pravoslavna skupnost v Sloveniji- 13. avgusta bo kolesarska dirka na Vršič. Letos bo svečani zaključek za Larixom. 11. septembra bo srečanje na tromeji. Potem pa se bodo že pripravljali na Pokal Vitranc, ki bo 16. in 17. decembra, na skakalno turnejo treh dežel, na tekme evropskega pokala, na zimske igre Alpe-Adria in na Tek treh dežel. D. S. 7 GLASOVA ANKETA Oh, te cene! Ste že kdaj kupili kak artikel in kasneje ugotovili, da je enaka stvar veliko cenejša v sosednji trgovini? Več telefonskih klicev na naše uredništvo, naj si enkrat vzamemo čas tudi za to, tokrat spravljamo v življenje... Še ne dolgo tega je veljalo, da so velike razlike v cenah enakih proizvodov predvsem lastne kapitalističnim državam, da pa pri nas do tega ne sme prihajati, kajti naše gospodarstvo in naš trg sta enotna in vse, kar sodi k temu zraven . . . Da so cene lahko različne, kar se seveda v žepu še posebej pozna, če posamezen artikel kupujemo v velikih količinah, smo se prepričali tokrat tudi v naši telefonski anketi, na katero so se nekateri izredno prijazno odzvali, seveda pa se najdejo tudi takšni, ki...sicer pa preberite si sledečih nekaj vrstic. Najprej smo povprašali po ceni modularnega bloka("opeke modularc") in bili na dveh krajih prijazno sprejeti: Janez Globočnik, poslovodja Merkur Grad-binka Kranj: »Pri nas stane kos 1.501 din, poznamo samo eno ceno, se pravi to pomeni takojšnjo revalorizacijo cen posameznih artiklov. Nasploh gradbenega materiala veliko prodamo, očitno je šel marsikdo na dopust in dela doma.« Metod Grašič, poslovodja Mercator-KŽK, skladišče gradbenega materiala: »Kos stane 1.480 din, tudi pri nas imamo samo eno ceno. Ljudje v glavnem prihajajo z naročilnicami stanovanjske zadruge, gotovine skoraj ni, gradi pa se še vedno dosti. Drugo primerjavo pomeni lepilo za klasični parket - Parketolit. V Astri Kranj smo za informacijo povprašali Blaža Vidmarja, oddelko-vodjo: »Resda ga trenutno nimamo na zalogi, vendar pride kmalu spet na police. Cena? 9. za 3 kg. Opažamo manj prodaje, očitno ljudj*j vedno več delajo sami.« Drago Šmid, Lesnina - Les Kranj: »1 kg bi Prl nas prišel 6.477 din. Imamo dve cene? Da, noV8 cena velja za novo zalogo, medtem ko star" prodamo po "stari" ceni. Prodajamo v bistvi enako kot prej, kajti kdor gradbeno robo poti*" buje, gre pa seveda v glavnem za naročilnice.« Mojca Cvetek, Murka Lesce: »Lamelno lepi; lo je 5.627 din za 3 kg, imamo v bistvu dve cefl1 (stara in nova zaloga). Na našem oddelku "bar ve-laki" še vedno beležimo dokaj dobro proda' jo« I Na povsem neprijazno tovarišico, ki se tu«*1 predstaviti ni hotela, pa smo naleteli v kranj' skem Chemu. Povedala nam je samo, da pfl njih stane Parketolit z oznako 1513 2.802 din il> z oznako 1514 2.129 din. Kaj reči v zaključku? To, v kar ste se mnogi med vami tudi sami prepričali. Prede" greste v nakup posameznega artikla, predvsei" v večji količini, najprej povprašajte različne tr govine za ceno, splačalo se bo! V. B. Foto: G. Šini* Poldrugo leto nepoštenega življenja Ogoljufal petinštirideset občanov Škofja Loka, 21. julija - V škofjeloški enoti Temeljnega sodišča Kranj so obsodili 22-letnega Marka Miklavca iz Škofje Loke na pet let zapora, ker je ogoljufal petinštirideset občanov za skupno več kot 8,6 milijona dinarjev. Sodba še ni pravnomočna. Miklavc je najbolj "povlekel za nos" nekdanjega sodelavca iz EGP Škofja Loka, ki mu je več kot leto dni posojal denar v dinarjih in devizah in mu skupno posodil 2,25 milijona dinarjev; denarja pa mu kljub večkratnim obljubam ni vrnil. Kar nekajkrat je ponovil "zgodbo o avtomobilu": dogovoril se je za prodajo svoje katrce, zahteval predplačilo; ko pa bi avto moral pripeljati na dogovorjeno mesto, pa ga ni bilo od nikoder in se je tudi potlej izmikal kupcem. Večkrat je natvezil ljudem, da jim lahko preskrbi devize, zvočnike in druge predmete, pobral denar - in ga zapravil. Z izgovorom, da je v stiski (pokvaril se mu je avto, oženil se je...) si je sposojal denar, ki pa ga potem ni vrnil. Nekajkrat je ogoljufal tudi trgovce, ki so mu verjeli, da bo prišel plačat kupljeno blago naslednji dan, kot je obljubljal, a ga ni bilo. Denar si je sposojal tudi pri svojem dekletu. Miličniki s škofjeloške postaje so prvo kazensko ovadbo zoper Miklavca napisali julija lani, 19. februarja letos so ga priprli, pred kratkim pa se je zagovarjal na zatožni klopi škofjeloške enote Temeljnega sodišča Kranj, kjer so ga za 45 kaznivih dejanj goljufije obsodili na pet let z8j ra, prigoljufani denar pa bo> ral vrniti z obrestmi vred-prav je odraščal v neureje^ družinskih razmerah in im9, mnenju sodnega izvedenca-P". hiatra značajske posebnosti, |J je bilo mogoče šteti kot eo^i olajševalno okoliščino to, da' prva kazniva dejanja storil * mlajši polnoletnik. Na gja^ obravnavi se je sicer opraviči I in obljubljal povračilo, vendat ni odtehtalo prigoljufanega z* ska in velikega števila obča" ki jih je prevaral, tudi zato ker se je pred škofjeloški^, %i diščem enkrat že zagovatia u neP* krajo aparatov v Iskri Denar, ki ga je dobil na šten način, je zapravljal P° ~. stilnah, se vozil s taksijem in™ dobno. 1 Utrujenost botrovala hudi nesreči Podljubelj, 23. julija - 25-letni Peter Franz Keller iz Stuttgarta je v soboto ob pol enih ponoči med vožnjo od Tržiča proti mejnemu prehodu Ljubelj zaradi utrujenosti zapeljal na nasprotni vozni pas, po katerem je pravilno pripeljal kombi 24-letni Branko Božič iz Brčkega. Po trčenju je Kellerjev opel kadet odbilo še v avtomobil, ki ga je za Božičem vozil 34-letni Ilija Mi-trovič, začasno na delu v Avstriji. Kellerjev sopotnik, 17-letni Matthias Ralf Tury je ob štirih zjutraj umrl v Kliničnem centru, hudo ranjena Kellerja in Mitro-viča pa so iz objema pločevine rešili šele gasilci. Miličniki so zaradi nesreče na Podtaboru usmerjali promet proti mejnemu prehodu Korensko sedlo. Strela kriva za nesrečo? Vogel, 21. julija - Zasebni pleskar, 50-letni Milan Piber z Bleda, je pleskal notranjost transformatorske postaje žičnice Vogel in se pri tem z levo roko dotaknil trožilnega kabla, ki je bil pod napetostjo 10 kV. Čeprav je bil kabel izoliran, je prišlo do preboja in Pibra je močno opeklo. Piloti letalske enote milice Brnik so ga s helikopterjem odpeljali v ljubljanski Klinični center. Komisija UNZ Kranj domneva, da je kabel pred dnevi poškodovala strela, ki je treščila v postajo. Vagon se je iztiril Škofja Loka, 20. julija - Na stranskem tiru železniške postaje Škofja Loka se je v sredo iztiril službeni vagon, ker premikač pri premikanju vagona ni pravočasno odstranil raztirnika. Železniški promet ni bil oviran. Po eni uri že v bolnici Mojstrana, 23. julija - 36-letna Vlasta Kotnik iz Mojstrane je v soboto v zgodnjih jutranjih urah odšla s prijateljico iz doma na Kredarici proti domu Planika. Ko sta prečili snežni plaz pod skalami nad Peklom, je Kotni-kovi spodrsnilo in se je ustavila šele po dvajsetih metrih. Eno uro potem, ko je prijateljica obvestila o nesreči, je bila hudo poškodovana planinka že v jeseniški bolnici. V reševalni akciji je sodeloval helikopter RSNZ in gorska reševalca iz Mojstrane, ki sta bila tedaj v koči na Kreda- Smrt pod traktorjem Gorenja vas, 19. julija - 43-le-tni Matevž Košir iz Jazbin je prejšnji torek popoldne obračal traktor (z varnostnim lokom) na svojem travniku, kjer je nameraval za voz-lojtrnik, ki je bil pripet za traktor, naložiti seno. V strmini je traktor potegnilo navzdol in zaneslo, tako da se je prevrnil. Traktorist je pri tem z glavo udaril ob traktor in obležal nezavesten. Med prevozom v bolnico je umrl. S krajo do ozimnice Kranj, 23. julija - Kmet J; Tatinca nam je pred ned& nim potožil: »Nekdo mi je P noči na njivi, ki je blizu g' vne ceste Kokrica-Bela, iz* pal iz zemlje precej kromp1 ja. In ko je kradel, je kar kajkrat legel v bližnji je men, da se je skril pred av^ mobili, ki so vozili po ceS , Sicer pa: krompir sem Pr kratkim škropil in ne odi varjam, če bo (je) koga zar di tega zvijajo po trebuhu1. Da so kraje kmetijskihP*, i delkov v času splošne drae nje in padanja kupne moc> porastu, so nam povedali ™ di v KŽK-jevem tozdu tijstvo, kjer celo razmisli3^ o tem, da bi med izkop0 krompirja uvedli nočne st'v že. Pa ne gre le za krompi1^, družbenih gozdovih so tu vse pogostejše kraje lesa. tovi pridejo, posekajo in peljejo! Tisti, ki se pri P' te* m«" ujamejo, se potem ne bi sp^ li greti le od drv, temveč bl morali tudi od kazni. 330 kilogramov kave v kombiju Ljubelj, 20. julija - Ker je kava v tujini precej cenejša k°! pri nas, je spet postala vsakdanje tihotapsko blago. 38-lett\ Sladoje Bodul Jožo iz občine Travnik jo-je skušal, skrito stranicah kombija, v sedežih in med prtljago, pripeljati & mejni prehod Ljubelj 330 kilogramov, vendar mu to ni uspe'0' Zaslužek je šel po vodi. Nočni plen - 2,6 milijona dinarjev Lancovo, 18. julija - Neznanec, ki se je ponoči povzpel P° zunanjih stopnicah na teraso in v notranjost stanovanjske n še na Lancovem, je odnesel za 2,6 milijona dinarjev gotovi*1 in zlatnine.