ČESA 
NIMAMO 
STR. 6 


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 

Monošter, 19. novembra 2009 • Leto XIX, št. 47 
Števanovska rejč, porabski plesi, naute Sombotelčark 

Slovenska manjšinska samo


vesi kaj godi. Na programi na uprava na Gorenjom Siniki 
Gorenjom Siniki so nutpokamá šagau vsikšo leto pozvati 
zali rovačko fašensko šego števanovsko gledališko sku
tö, »poberanje raužmarina«. pino Veseli pajdaši, ka aj 
Inda svejta je dekla tak pojbi nutpokaže svojo nauvo igro. 
pokazala, ka ga je odebrala, Letos so organizatori brodili, 
ka je za fašenek raužmarin aj se zvün domanje rejči na 
na njegov klabük djala. Podje odri čüje slovenska pesem 
so na fašenski torek vküper pa vidijo porabski plesi tö. 8. 
ojdli k deklam, pa se tak vesenovembra po svetoj meši so se 
lili. Šega živé skoro eške samo Sinčarge zbrali v kulturnom 
v Čatari. »Trnok važno bi domi na Slovenskom dnevi. 
bilau materin gezik gordr-
Takšo ime so programi na Si
žati, ka ga mlajši več komaj 
niki eške nikdar nej dali. 

gučijo. Zdaj, gda v folklori »Geseni lüstvo bole vküppri
plešejo, vsikder bole škejo de, pa smo mislili, aj tau 
gučati rejč svoji starcov,« - je našo domanjo rejč, ka tü gu
pravla Anna Polyák Saller, čimo, vsikdar večkrat čüjejo 
voditelica skupine, štera se 
naši mladi tö, aj gorostane. 
je pred dvajsetimi lejtami slo-
Mlajšov je zatok tö dosta priš
venski tö včila na Viskoj šauli 
lo, ka smo nji tö pozvali. 
v Somboteli. 
Starejši so pa sploj radi, ka 

Prejk polonje članic Sombočüjejo materno rejč, ka rej
telski spominčic má svoje san kamakoli dejo, v Varaši 
korenjé v najvekšoj porabskoj 
pa gekoli, bole vogrski guči

vesnici. Na Siniki pa so dun jo,« - je povödala Eva Lazar, 
eške nikdar nej gorstaupile. predsednica slovenske samo-
Vesele so bile pozvanja na uprave v najvekšoj porabskoj 
Slovenski den, gde so lüstvi vesnici. Organizacija má več škonik. Števanovski Veseli zali, zavolo toga, ka smo dva mladiva muzikanta, štere nutpokazale vesele pa žalost-programov v ednom leti. Zač-pajdaši so eške itak nej gor-že duga-duga lejta nej ple-včási vči malo starejši fudaš iz ne naute, tak s Porabja kak s nejo se z balom na fašenski prišli, što je kriv, depa s svojov sali tü na Gorenjom Siniki Prekmurja tö. Slovenije. torek, držijo družinski zad-igrov, štero je napiso škonik naše prave porabske plese. Slovenski den je malo narod-Na konci so vsi navzauči vküvečerak v šauli (letos je 180 Laci Kovač, so pripelali ve-Mislili smo, ka bi že pravi nostni den tö grato. Sinčarska per zaspejvali pesem »Mi se lüdi vküpprišlo). Lidgé so se seldje pa žmano števanovsko cajt biu, ka bi našim lidam folklora je že večkrat vküper mamo radi«. Kulturni dom letos zbrali na pohodi tö, na rejč na Gorenji Sinik. naše prve koreografije nut-plesala s Folklorno skupino je biu puni z lidami, več je šterom je lüstvo ojdlo po Go-Folklorna skupina s té vesi pokazali, ka so rejsan naši Hrvaškoga kulturnoga drü-je moglo stati tö. Slovenska renjom Siniki. Od Meleknoga má gnes 25 članov. Njini vo-stari starci plesali v vesi,« -štva »Čatarci« z Gornjoga samouprava na Gorenjom vreja so šli na Grebenjšček, po ditel, Andraš Sukič je daubo je pravo voditel od programa Čatara. Plesati so začnili pred Siniki pa šké na konci leta skoro nutzraščeni poštijaj pa obečanje, ka de eške več ples-na slovenskom dnevi. Mladi trejmi lejtami, ka bi gordr-vküperpozvati vse skupine iz mimo stari ramov. cov emo od tisti, šteri konča-so prej lübezen do plesa vidli žali stare rovačke šege, stare vesi, pa tak slobaud vzeti od Pri ednom deteti je samo mati jo osnovno šaulo. »Mi smo pri svoji starišaj, šteri so ranč gradiščanske plese. Plesci so staroga leta. gvüšna. Oča je leko poštaš, v našom programi gnes v etoj skupini plesali. Plesce stari od15 do 30 lejt, pa dosta plebanoš, žipan, policaj ali samo porabske plese poka-sprevajata na fude pa klarinet delajo na tem, ka se v njinoj -dm
2 

Nove knjige: Monografija Göntér 


ZASTAVLJALEC USODNIH VPRAŠANJ 

Pisali smo o pregledni razstavi del slikarja Endreja Göntérja ob njegovi 60-letnici v Galeriji-muzeju Lendava in sočasnem izidu obsežne monografije z esejema mag. Franca Obala in dr. Lászla Kostyála. Na zavihku je še tekst Ferija Geriča, posvečen slikarjevi šestdesetletnici, v monografiji pa pesem Lajosa Benceja Odlomki iz zgodovine naših kavkarij. Vsi teksti so v slovenskem, madžarskem in angleškem jeziku, monografi
jo, ki je izšla v 500 izvodih, pa je oblikoval Dubravko Baumgartner. 
»Slikarska misel Endreja Göntérja vzpostavlja most med preteklostjo in sedanjostjo, je merilo za prihodnost iz skupnih vrednot preteklosti in išče novo enotnost iz razbitosti našega časa,« ocenjuje Franc Obal pod naslovom Simbolika iskanja lastne identitete. Göntérjevo slikarstvo, ilustracija, karikatura, oprema in oblikovanje knjig ne pozna ne deželnih in ne jezikovnih meja, saj raste iz izravnavanja razlik, zakonov skupnega bivanja in doživljanja ter iz geografskih, gospodarskih in socialnih dejavnikov. Endre Göntér je v slikarstvo vstopil sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja, in sicer leta 1976, ko je bila v Murski Soboti ustanovljena skupina Grupa 
676. Ob podrobni analizi Göntérjevega ustvarjalnega opusa se Franc Obal ustavi tudi ob sliki z naslovom Prilet -1993/94 
-»diptih z motiviko stepskega sveta, sveta pradomovine daljne Azije, od koder izvirajo Madžari. V sliki Praprelet podoba štorklje simbolizira prihod v panonsko nižino.« 
V nadaljnem razvoju sledimo 
slikam, ki vsaka na svoj način obravnava prihod, ustalitev in začetek življenja Madžarov v novi domovini. Prepoznavnost slikarjevega motivnega sveta dopolnjuje 
»njemu lasten kontrastni kolorit toplih, rdeče-oranžnih barv, s katerim identificira čustveno vznesenost, ponos in navdušenje (v takšnem ekspresivnem občutju barve je najbližji žarečemu koloritu slikarstva Lajčija Pandurja) ter hladnih, zeleno-modrih barv, ki odražajo melanholično elegičnost.« 
Za dr. Lászla Kostyála pa je Endre Göntér Zastavljalec usodnih vprašanj, kakor je naslovil razpravo v monografiji in ugotovil: »Posamezna ustvarjalna obdobja se pri njem sorazmerno redko izmenjujejo, 

in ker si nenehno zastavlja vprašanja, da bi razrešil temeljne dileme, postane še posebej prepričljiv.« Uporablja svojevrstne, individualne simbole, ki imajo v njegovih stvaritvah fiksiran pomen in se v bistvu navezujejo na katerega prejšnjih ciklov. Med tovrstne simbole sodijo gnezdo, jabolko, ptica s povezanimi krili, dogorevajoč taborni ogenj ali v tla zabit kol. Slikar tudi išče odgovor na vprašanji, »kdo smo in od kod prihajamo, s tem pa se poskuša s svojo, že znano temeljitostjo dokopati vse do svojih najglobjih korenin. Göntér si je tudi tukaj - kot je mogoče zaznati še v številnih drugih primerih njegove ustvarjalnosti -zastavil nasprotja: Azija -Evropa, popotovanje 
-naselitev, šamanizem, krščanstvo, vera -brezverje,« 
ugotavlja dr. László Kostyál in poudari: »Umetnik namenja izredno veliko pozornosti verovanju madžarskega ljudstva v času popotovanja v novo domovino, in sicer ritualom in rekvizitom šamanskih verovanj. Obredi so velikokrat povezani z ognjem.« In za konec eseja: En-dre Göntér ne more pustiti za seboj nedokončanih zadev. S posameznim ciklusom prehodi vse postaje miselnega kroga in poišče odgovore na vprašanja, ki si jih je zastavil. S čutom odgovornosti intelektualca ponudi opazovalcu svojih stvaritev zgled, ki je prepričljiv in zato vreden, da bi mu sledili. Čeprav nam barvne reprodukcije razgrnejo dobršen del Göntérjevega slikarskega opusa, moramo za razumevanje njegovega dela slike videti, jih doživeti, če ne v nastajanju, potlej na veliki, pregledni razstavi. Razmišljanja umetnostnih zgodovinarjev in listanje monografije so nam zgolj za dopolnilo, da poizkusimo spoznati in razumeti slikarjevo sporočilo. 
Ernest Ružič 


3 



O srečanji gledališčnikov v kejpaj pa besedi 

8. novembra so se v varaškom gledališči srečale gledališke skupine iz Porabja pa Goričkoga, kak smo tau že pisali v prejšnji novinaj. Nedeljski zadvečerek je bijo svetek domanje besede. 

4 



Srečno-žalosten dühovnik iz Vojvodine 


Nej tak dugo nazaj sam štejla v vogrski cerkveni novinaj srečno-žalostno zgodbo (történet) ednoga župnika iz Vojvodine (Vajdaság), stera se mi je tak povidla, ka sam si mislila, ka go dolobrnem na slovensko rejč. Iz zgodbe žitka popa, steri se je rodiu v ciganjskoj familiji, vsi leko najdemo kakšen navuk za svojo živlenje tö. Dühovnik József Bogdán, steri je pesnik tö, je tak pripovejdo o sebi. 
»12. januara 1956. leta sam se naraudo v Zenti (Senta) v Vojvodini. Trno žalostna pa nesrečna mlašeča lejta sam emo. Kuman sam štiri lejta star bijo, gda sam mater zgübo. Tak malo mi je v spomini ostalo, gda smo na cintor šli na njeni sprevod. Kak dejte, sam ranč nej mogo goriprijati, ka se je z mojo materjo zgodilo. Samo gda so škrinjo dolapistili v grob pa so go zakopali, te se mi je oprla moja mala pamet, ka več nigdar nemo vido svojo mater. Pa te se je začnila moja kalvarija. Oče se je nej brigo za nas, dau nas je k edni familiji, steri so se vzeli za nas, ka do nas goraranili. Dapa samo za-toga volo, ka so od Rdečoga križa pejneze dobili za nas. Nikšo lübezen smo nej dobili od nji. Gda sam eštje dejte bijo, sam se že navčo, ka je s praznim želaudcom spat titi, nej odejvko meti, zmrzavati, drgetati v posteli, pa čakati, aj zranjek bau, ka se v künji malo segrejem. Gde smo spali, tam je vzima nišče nej nalago, malo smo nej zmrznili. Oni so samo tau gledali, kelko pejnez leko prišparajo na naši kauži, zato so nam gesti tö poskaupoma davali. Dvakrat sam tak prišo, ka sam od gladi skurok nej mrau. Baugi sam se priporaučo, za steroga sam tistoga ipa eštje nej znau, če je ali ga nejga. Kak malo dejte, sam cejli den po varaša ojdo od ulice do ulice, pa sam si s svojo malo pametjov brodo, leko se pa dun najde kakšna ženska, stera se vzeme zamé pa de me tak lübila kak moja mati. Tak so minaula tri lejta, te sam začno v prvi klas v šaulo ojti. Gnauk sam se srečo s svojim šaularskim padašom, ka se je ranč paščo na katekizmuš (verouk) pa sam z njim išo. Tista vöra je meni čüdovitna bila, vse, ka sam tam čüjo od Boga, Jezuša, sam v srcé zapro. Vsigdar sam isko priliko, naj pá leko ta pridem. Vsigdar sam v povsakden išo, gda sam samo par starejši žensk srečo. Gnauk je ena apatica (nuna) prišla do méne pa me je pitala, ka mi je imé pa če se znam prekrižiti. Sprvoga sam se bojo z njauv na gunč staniti, liki gda sam vido v njeni očaj pa na njenom obrazi, ka je dobra ženska, te sam se več nej bojo. Kak se je brigala zamé, tau je meni nauvo bilau, takšno sam v mojom kratkom živlenji eštje ne doživo. Njena briga zamé pa njena lübezen, ka go je pokazala do méne, mi je pokazala paut do vere. Večkrat se je zgodilo, ka mi je rejna mati (nevelőanya) papír pa klabajs v roke dala, pa sam mogo mojomi oči pisati. Tau sam mogo napisati, ka mi je ona diktéjrala. Ka ga težko čakamo, ka ga fejst radi mamo, ka bi radi z njim živali. Če sam nej sto pisati, ka je pravla, te me je tak za vüje spokala, ka sam dva dni nej čüjo. Po varaša pa žlati je pa tau gunčala, ka mi sami po svoji voli delamo, pa štjemo z očov živati. Dapa tau je laž bijo. Oni so nas tapošilali, zatok ka so več nej pejneze dobili za nas. S tistim gvantom smo mogli kraj od rama titi, ka smo ga ranč na sebi meli. Nika smo nej smeli s sebov vzeti. Čisto vardjam tanazaj, ka gda smo slobaud vzeli, so djaukati začnili, dapa dja tak mislim, ka je tau samo nazlük bilau, nej iz srca. Dapa človek nigdar ne vej, leko, ka so obžalüvali, ka so nas den do dneva tak strašno bíli pa na gladi držali. Rejna mati, gda nas je bíla, je vsigdar kričala, zakoj vas je pa Hitler nej vse zapravo. Po tistom smo se šli k oči držat v en putri (podrtija). Tisti den, gda smo prišli, smo eštje dobili kaj za gesti, dapa drugi den se je pa začno glad. Vsigdar smo lačni bili pa grintavi. Oča se je v völkom varaši držo, gde smo mi trno boječi pa zgübleni bili. Dostafart sam na panaufi (železniška postaja) sejdo, ka sam se tam malo segrejvo, če rejsan sam lačen pa žeden bijo. Vsigdar sam tak delo, kak če bi vöro gledo na rokej, stero sam nej emo. Če bi me stoj pito, zakoj tak dugo tam sedim, te bi pravo, ka se mi s cugom brat pripela pa ga čakam. Znau sam, ka je tau laž, pa je laž grej, dapa ka sam si vedo, na panaufi sam dun na toplom bijo.« 

(se nadaljuje) 

E. Sukič 


5 




»Ge se eške spomnim na dimnatno künjo« 

Od dimnatne künje do dimnatne künje, tak bi leko na kratki tapravo živlenje Micke Bajzekove z Židove. Ka se je med tejm z njmi godilo, od tauga sam je malo v varaškom muzeji spitavo, gde zdaj delajo. 
• Micka Bajzek, vi ste se na Gorenjom Seniki naraudili. Kak ste te na Židovo prišli? 
»Ge sam tak na Židovo prišla, ka sva sedemdesetpetoga tü ram küpla z možaum, pa od tistoga mau tü živem.« 
• Zaka ste se tak odlaučili? 
»Ge sam nej mogla vöpriti s taščov, kuča je tö mala pa stara bila, pa za volo tauga sva te bola tak bila, ka odideva. Eden čas smo iskali, pa te tak smo prišli na Židovo. Srečo sam mejla, zato ka včasin sam slüžbo tö najšla v kosni fabriki. Tam sam delala štiri lejta, pa od tistec sam te prejküšla na pošto.« 
• V kosni fabriki ka leko edna ženska dela? 
»Vejš, ka smo delali? Tiste šrajfe za konjske potkauve, v šrajfe smo mi vod (menet) notrarezali. Tau smo na normo mogli delati. Če si menje napravo, je tö nej baja bila, samo te si nej emo penez. Tau je na den prejk mejter moglo vagati, zato ka je norma nej na falate šla, liki na kile. Za brane zobce smo tö delali, na štere smo ranč tak vod rezali. Tau je eden velki mašin biu, pa je te zobce tak na nauto trbelo klasti. Če si kaj nej dobro delo, te je vse vragaum odletelo. Ge sam rada delala tam, pa se mi je vidlo tö.« 
• Tau je zato nej žensko delo bilau, kak ste vi taprišli? 
»Tak sam taprišla, ka tistoga reda je samo tam bilau delo, kama so delavce goravzeli.« 
• Gde ste delali pred kosnoj fabriki? 
»Delala sam v ciglencaj. Dapa tam samo edno leto, zato ka tisto je rejsan nej za ženske bilau. Gda sam eške doma bila na Seniki, te sam pa na Vogrsko odla okapat, na žetvo, ka ranč je trbelo. Gda sam se pa oženila, te sam doma bila s trejmi detetami. Potistim sam pa tak v kosno fabriko üšla.« 
• Na konci kak ste te na pošto prišli? 
»Sto je pri nas poštaš biu, tisti je mena pravo, ka bi zdaj bila prilika, če bi stejla poštaš biti, zato ka iščejo človeka. Ge sam se na tau že malo razmejla, 

zato ka doma na Seniki sam večkrat delala tašo, gda so poštarge na dopust šli. Tak sam te na pošto prišla.« 
• Vidlo se je vam na pošti? 
»Meni se je sploj vidlo, zato ka sam rada bila med lüstvom. Vzimi je malo lagvo bilau, dapa vleti je fajn bilau. Vsigdar sam vanej bila, kakšnokoli vrejmen je bilau, dapa hvala baugi, betežna sam rejdko bila. Šestnajset lejt sam delala tam, pa odtistec sam üšla v penzijo.« 
• Kak je leko tau, ka ste v penzijo šli, pa te ešče itak delate v muzeji? 
»Zdaj sprtulejt sam začnila delati. Zato, ka me je Mici Svetec, s šterov vküper spejvava, zvala po telefoni, naj dem nut v muzej, gde ona dela, ka si nika morava pogučati. Ka pa te zdaj gé, sam zmišlavala. Gda sam nut üšla, te mi je prajla, ka njena kolegica betežna gratala pa v bolnico mogla titi. Ka bi bilau, če bi ge üšla na njeno mesto. Najprvin sam si brodila, pa te sam itak vzela, zato ka tau je samo štiri vör na den, pa nej osem. Tak sam te v muzeji začnila delati.« 

• Kak mate delavne vöre? 

»Vsakši den od edenajste do tretje smo oprejti, v nedelo pa pondejlek smo pa zaprejti. Če se kakšna skupina zglasi, ka 
pridejo, te edna nut pride pa odpre, vseedno kakšni den je.« 
• Kak je bilau najprvi den, gda ste delat prišli? 
»Tau ranč ne pitaj. Nika drugo sam se nej bojala, samo tau, gda se je te pilatuš alarm zglaso. Toga sam se tak težko navčila. Vrag nej znau, štero 
gombo trbej klačiti.« 

• Tü v muzeji, dja tak mislim, dostavse tašoga je vöpostavleno, ka ste vi ešče nücali, gda ste doma na Gorenjom Seniki bili. 
»Dosta tašo vse vidim tü, ka smo doma nücali. Ge se eške spomnim, ka smo doma dimnatno künjo meli, ge sam se eške v taši künji naraudila. Eške na tau se spomnim, kak smo v tauj künji küjali.« 
• Gda ste küjali, tašoga reda je vse v dima bilau? 
»Nej, zato, ka dim je samo vrkar biu, pa pomalek po lese-nom rauri vöodišo.« 
• Po rauri je nej šlau notra mrzlo, zato ka tam je velka lüknja bila? 
»Nej, zato, ka so bile edne lesene dverice, pa te smo tiste zaprli, gda se je že nej kadilo. Pa kale so tö segrejvale, štere smo iz künje nalagali za ižo. Če so pa pečti škeli, te so pa v tiste kale naložili, gde so reglinge bili. Tak ka na tri tala se je nalagalo v dimnatni künji.« 
• Gvant je nej vonjo od dima? 
»Tau vejš, ka tau pozno, dapa če smo kama šli, te smo tisti gvant vzeli gor, šteri je v iži biu, zato je tam nej bilau dima. V künji je bola samo tisti gvant biu, šteroga smo vsikši den nücali.« 
• Kak dugo ste v tašom rami bili, gde je dimnatna künja bila? 
»Ge sam se štirdesetdrugoga narodila, pa petdesetausmoga sam üšla najprvin na Vogrsko na žetvo. Tam sam telko prislüžila, ka sam leko küpla en špajert, dapa tau se je stari materi nej vidlo. Zaka nam špajert, je pravla. Ge sam se tü naraudila, če je meni tak dobro bilau, te de vam tö dobro, ka trbej vse tašo moderno nutklasti v ram, je pravla.« 
• Gde ste vi doma bili na Gorejnjom Seniki? 
»Ge sam s Sobote (Sobota je del Gornjega Senika, op. pisca) bila.« 
• Nejste tau pravli, ka ste se na Seniki narodili? 
»Tau je tak na Seniki, tau je tisti tau, šteroma zdaj pravijo, ka Hampo.« 
• Ka ste v zimi delali v dimnatni künji? 
»Mi mlajši smo samo sejdli, segrejvali smo se, pa boga smo molili, zazranka pa večer. Mati so vzimi preli, tau njino delo bilau. Oča so tö vse znali naredti, leko, ka so dva kedna delali, dapa naprajli so vse. Pa ka so sami naprajli, za tisto je nej trbelo plačati. Časa so meli, zato ka so vzimi drugo tak nej mogli delati. Tistoga reda smo eške s skalinov svejtili v künji. Drugi svejt je biu kak zdaj. Ka je zdaj tü v muzeji vösklajeno za pogledat, tau smo mi eške vse nücali.« 

Karel Holec 



Porabje, 19. novembra 2009 

6 





KAJ V PORABJU IMAMO 
IN ČESA NIMAMO 

V slovenskih medijih in med ljudmi, ki kot turisti ali s kakršnimi koli drugimi nameni in cilji v zadnjem letu ali dveh obiskujejo Porabje, se pojavljajo do-ločeni stereotipi, ki Porabskim Slovencem velikokrat škodujejo ali jih celo žalijo. Vesti o revščini, 
o revnih otrocih, ki še nikoli niso videli morja, o tem, da Porabci nimajo slovenskih knjig, da tu vlada vsesplošna beda, so čiste laži, rekla bi celo žaljivke. Ker je pred kratkim minilo že 17 let, odkar sem prišla v Porabje, pa ne le občasno in na prireditve, ampak sem vsakodnevno med porabskimi ljudmi – tu delam in živim – sem ob takem odnosu velikokrat zgrožena; zgrožena nad slovenskimi mediji, ki določene bizarnosti objavljajo, še bolj pa nad tistimi, ki jih v medije lansirajo. Verjamem, da vsi tisti, ki prinašajo v Porabje karkoli, to počnejo z dobrimi nameni, ampak malo več premisleka, intimnosti in tankočutnosti ne bi bilo nikoli odveč. Kaj Porabci imajo in česa nimajo? Največkrat beremo in poslušamo o strašnem pomanjkanju slovenskih knjig. To preprosto ni res! Jasno, da šolske in vaške knjižnice ne morejo imeti vseh slovenskih knjižnih izdaj, ki jih imajo knjižnice v Sloveniji, imajo pa jih zelo veliko in le kakšnih 10 odstotkov teh naslovov je v uporabi. Desetletja je tekla izmenjava knjižničnega gradiva, nekaj sto naslovov letno, med osrednjima murskosoboško in sombotelsko knjižnico. Tisoče teh knjig je prišlo tudi v porabske knjižnice. Slovensko šolsko ministrstvo prav tako že dve desetletji namenja vsako leto precejšnjo vsoto denarja za nakup strokovne in leposlovne literature, predvsem po izboru porabskih pedagoških delavcev. Vsak prvi ponedeljek v mesecu obišče porabske kraje in vse narodnostne inštitucije bibliobus osrednje murskosoboške knjižnice. Porabci si brezplačno lahko izposodijo prav vse knjižno, avdio- in video gradivo, ki je na voljo v bogati soboški knjižnici. Če knjižničarji nimajo pri sebi želenega naslova, ga prinesejo naslednjič. Dostopnost do slovenskih knjig je v Porabju prav taka kot na slovenski strani administrativne meje, zato ni nobenega razloga, da tarnamo 
o pomanjkanju. V zadnjem času so nekateri posamezniki in predstavniki političnih ali drugih združenj podarili Porabcem večje število knjig, posebej zanimive in vse zahvale vredne so bile 3 donacije, o katerih smo v Porabju že pisali. Po tehtnem premisleku smo se odločili, da knjige, ki jih še nimamo, obdržimo v slovenski knjižnici v Monoštru, slikanice za otroke razdelimo vrtcem, kjer jih naj vzgojiteljice podarijo otrokom, leposlovje pa smo v veliki meri razdelili posameznikom, ki radi berejo slovenske knjige (vesela sem, da jih v Porabju imamo kar nekaj). Nekaj naslovov pa smo dali tudi šolam. Velikokrat pa se zgodi, da razni obiskovalci tako na šole kot v slovensko knjižnico prinesejo knjige, ki so sicer v slovenskem jeziku, vsebinsko pa več kot neprimerne. Pred nekaj tedni sem bila prisotna, ko so obiskovalci iz Slovenije prinesli šoli v dar knjige (spet z obrazložitvijo, da so slišali, da tu ni slovenskih knjig), od katerih bi bilo veliko več koristi, če bi jih dali v recikliranje. Čutila sem, da so obdarovanci bili užaljeni. Upravičeno, saj razne kronike partijskih kongresov izpred trideset let, zborniki x-srečanj, združenj in podobno gradivo spadajo zgolj v arhive ne pa za darila porabskim šolam. Takih in podobnih zgodb poznam kar nekaj, pa ne le s knjigami. Zato dobronamerno svetujem vsem, ki želite Porabcem podariti knjige ali kaj drugega – premislite in se pozanimajte, kaj je primerno in korektno. Še nekaj besed o drugem, prav tako lažnem stereotipu v zvezi s porabskim vsakdanjikom, namreč o socialnem položaju v Porabju. Zagotavljam vam, da Porabci ne živijo v nič slabšem socialnem položaju kot večina Prekmurcev. Gospodarski položaj Porabja je res težek (to poslušam že 17 let), in se s simpoziji, forumi, domišljijskimi spisi in virtualnimi sanjarjenji gotovo ne bo rešil. Porabski ljudje so pridni, vztrajni in iznajdljivi, po-primejo za vsako delo, tudi čez mejo, naredijo vse za dobro svojih družin, predvsem otrok. In to jih rešuje, ne pa prej našteto. Matična država Slovenija po svojih zmožnostih in pristojnostih pomaga, za narodnostne šole in vrtce je izrednega pomena pomoč slovenskega šolskega ministrstva (pišem le o tej pomoči, ker jo najbolje poznam). Skoraj vsi porabski šolarji, če se učijo slovensko in če želijo, lahko vidijo in uživajo morje, pozimi smučajo – vsako leto, in to brezplačno, gredo na ekskurzije in v tabore, prav tako brezplačno. Starši se veliko trudijo v skrbi za svoje otroke, ena od porabskih odlik pa je tudi skromnost. Povsem naravno je, da bi skoraj vsak izmed nas želel imeti več, kot ima. Eno so želje, drugo je resničnost. Revščina je relativna. Nekdo se počuti revnega, če nima vile in jahte, drugemu zadostuje skromno bivališče in srečni medsebojni odnosi v njem. Porabska resničnost ni dosti drugačna od npr. prekmurske. Sama imam raje srečne medsebojne odnose, optimizem in vero v vse lepo ter dobro, zato si iskreno želim, da bi vsi, ki želite Porabcem na kakršen koli način pomagati, to delali tenkočutno in etično, brez medijskih negativizmov in bizarnosti. Kaj Porabci imajo in česa nimajo? Prepričana sem, da imajo mnogo več, kot nimajo. Imajo sebe, svoj porabskoslovenski mali svet, na katerega nimamo pravice lepiti svojih obsedenosti z materialnim in s tem ustvarjati škodljivih stereotipov. Velikokrat je največja pomoč iskrena pozitivna misel in beseda… 

Valerija Perger 

Lüblene moje, dragi moji brez nji nikak néde. Nej brez nji néde nej ovak pa nej tak. Gučim vam od tisti svecov, s sterimi smo najbaukši pa najvekši pajdaši. Ja, za takše smo si je napravili. Moj varaš Sobota ma bar tri trno velke pajdaše. Gda se gesen začne, Sobočanci kuman čakamo, naj Trejzino vövdari. Na té den je po cejloj Soboti senje. Rejsan, ka je senje vsigdar zatoga volo bilau, ka si je človek leko kaj küpo. Gnesden si na Trejzovom senji vsikši kaj küpi tö. Depa vse menje se odavle tisto, ka človeki trbej, vse več pa se oda pijače pa gestija. Po dnevi naše Trejzike se čaka na den sv. Martina. Vej se, ka je un tisti, ka vino dela iz mladoga vina. Tau je trno naprej valaun den! Brezi njega nika ne moremo. Pa mamo zatoga volo vse od Trejze pa do Martina nekše fele treninge. Trenejrati pa trbej piti. Tau pa zato, ka mo na Martinov den rejsan v najvekšoj formi, gda de trbelo probati krščeno vino. Že v dnevi vinskoga kume se pogučavamo od toga, kak naskori pride Nikolaj. Té je gé patron Sobote. Za njegov den trbej eške bole trenejrati. Vej pa če takšo ne delamo, leko kakša baja pride na Soboto. Na njegovom senji je eške več vsega, kak pa na Trejzinom. Depa največ prislüžijo krčmari z gestijom pa pitijom. Če steri kaj ne pidjé, tistoga vsikši vzeme, ka je nej normalen. Ranč tak kak pri Trejzi pa pri Martini. Za tejmi trejmi velkimi svecami pa se tak ali ovak samo eške čaka na svetke, gda leto začne mirati. V tej dnevaj moja tašča Regina, trno čedna ženska, grata vcejlak ovakša. Na, vej njoj Trejza, Martin pa Nikolaj tö trno dobro dejejo. Na Trejzinom senji si vsigdar telko mekel küpi, kak bi v kakšom velkom hoteli pucanje prejk vzela. Na Martinovo se njoj oči tak svejtijo, kak bi škela nauč za den naprajti. Pri Nikolaji pa se ne more pa ne more vönagesti kol-basi. Kak bi brezi gestija pa pitija bila tri mejsece vküper. V dnevaj do novoga leta, kak že povejdano, vcejlak ovakša grata. Vcejlak se vömini. Kak bi trbelo živeti samo za tiste dneve, kak za njimi več nika nej bi bilau. Nagnouk njoj trbej lejtati od edne padaškinje do druge. Vsikši den mora biti kauli nje vse več pa več lidi pa se tejm vse več pa več gestija pa pitija dati. Pa tau je tö, ka se njoj ne šté, če gestejo pejnezi pri rami ali pa nej. Vej go pa poznate, ka nej? »Uaaaaaaaj, kak si škrklivi! Nika si neškeš vzeti! Vej so pa gnes tej veseli dnevi, v steraj se človek ne smej nazaj držati,« mi tumači, gda neškem tak delati, kak bi una rada. Na, moram prajti tau tö, ka je nej samo moja tašča Regina, trno čedna ženska, takšo šego prejk vzela. »Vö si vzemi, ka se šparaš! Vej pa ne ’š s seuv v grob neso!« me je eto na red gemau eden moj padaš, gda sam nej emo vole Martina doj piti. »Nikši sam betežen gé,« sam njemi tumačo. »Gvüšno, ka si betežen, če pa nika ne pigéš pa samo nikšno takšo gesti gejš, ka nika v sebi nema,« me je k sebi vlejko. Ka naj povejm po vsejm tejm? Nika, samo od toga si brodim, kak na nas gledajo tej naši svetniki; Trejza, Martin, Nikolaj pa vsi drugi. Leko, ka so veseli, ka je tak svetimo. Leko pa ka so trno lagve vole. Zakoj lagve? Zatoga volo, ka ji eške premalo svetimo. Depa ne vejm, če se leko eške bole sveti, kak se tau gnesden dela. Ja, lüblene moje, dragi moji, svetek je lepa stvar, depa ka tou meni znamenüje. Kak naj svetim kak vsi drugi, če pa me po vsikšom takšnom svetki tak nebesko glava boli pa mi je tak lagvo, ka sam sebi obečavam, kak nigdar več nemo svetijo nej ednoga sveca nej. 


Miki 

Porabje, 19. novembra 2009 

7 



SRAKINO GNEJZDO SRAKE ČRNEMLAKE 
Na starom oreji si je mlada sraka v lüknji naprajla gnezdo. Istina, ka je una mlada sraka gé, depa ranč tak vej kradnoti, kak tou delajo velke srake. Ja, kakšna sraka pa bi bila, če bi 

tistoga dneva, gda je najšla… 



MLADE SRAKE ČRNEMLAKE 
Sraka Črnamlaka pa njeni mouž Marjetica sta že trno dugo bila oženjeniva. Ja, dugo, dugo. Zatoga volo so njiva druge srake že tak malo čüdno gledale. Kak bi pa nej, vej pa v svojom gnejzdi sta nej segrejvala eške ranč eno djajce nej. Djajce pa se segrejvle, ka vö iz nji mladi ftiči pridejo. Na, mlade srake, ka nej? »Vej pa na nikoj pridemo, če bi se vse srake tak ravnale. Na nikoj pridemo brezi naši mladi srak,« so si brodile stare srake. »Ja, zakoj bi leko samo Marjetica pa sraka Črnamlaka živela brezi vsej brig. Vsi pa vejmo, kakše brige so gé z našimi mladimi srakami. Trbej je navčiti, kak so leko najbole gizdave. Tadale ji trbej včiti srakati pa raščati. Ka od toga, kak se morajo včiti lejtati, ranč ne pripovejdamo,« so bile tak malo čemeraste mlade srake z držinami. Zaprav so bile nevoškene, ka sta sraka Črnamlaka pa njeni Marjetica leko cejle dneve langala koulivrat. Depa nika je nej na veke gnako. Pa se je dun zgodilo tau tö, ka je sraka Črnamlaka znesla tri kusta djajca. Samo tak ji je znesla pa se čüdivala, od kejc so dun prišle. 

»Moje so nej! Vsikši vej, ka moški ftič ne more nika znesti,« je gledo v tista tri bejla čüda nut v gnejzdi Marjetica. »Vej pa vejm, ka so vö iz méne prišle. Depa kak tau? Kak pri vsej črni peraj so zdaj tü nut v gnejzdi?« se je spitavala sraka Črnamlaka. Brodila sta samo malo pa se eden drugomi zalübleno nasmejala. »Kak bi pa ovak bilau, če pa se tak radiva mava,« sta prajla v eden glas. Pa ka se rejsan radiva mata, se je brž pokazalo. Začnola sta segrejvati gnezdo s trejmi djajcami. Oba vküper sta je segrejvala. Na, gnauk eden, pa za njim drugi. Vej pa ovak nikak néde. Gda je eden segrejvo, je drugi gizdavo raščo kaulivrat. Ovak ranč ne more biti, ka je tau gé takša srakina šega. Trbej pa prajti, ka so s tejm druge srake nej klüne doj zaprle. Nej, sploj nej! »Dun me miga, ka pride vö iz tej djajc. Brodim si, ka nika dobroga,« so srakale mlade srake z držinami. »Leko, ka de tou vsevküper vredi, leko pa, ka nej,« so modrüvale stare srake. Pa je dun prišo tisti čas, gda so mladi klüni načnoli djajcino luščinje. Najprva prva mlada sraka, po tej druga, tretja pa najbole slejdnja. Marjetica pa sraka Črnamlaka sta tak srečniva gratala, ka sta začnola srakati tak na glas, ka se je čülo eške dale kak do Lublane pa eške dale kak do Pešte. Tak sta se zaganjala es pa ta, ka sta vcejlak pozabila, ka trbej lačnim klünom nika za gesti spraviti. Pa so zato mlade srake Črnemlake začnole eške bole raščati. Eške bole na glas kak pa od nji ata pa mama. »Baug moj, tak mlade pa že tak raščijo. Kak de eške, gda vözrastejo?« so si doj držale vüje stare srake. »Ja, ja, ja, vejdle smo. Nika dobroga nede. Raščijo pa samo raščijo, kak bi bile brezi pameti. Brž so si peldo po starišaj dole vzele,« so se čemerile mlade džine. Marjetica pa sraka Črnamlaka sta kuman za eden čas gor prišla, ka mlajšom gesti trbej. Depa dun prekesno. Prekesno, ka bi nej mlade Črnemlake nej gratale najbole glasne srake v krajini. Aj so bile lačne ali nej, srakale pa raščale so dneve pa noči. Depa tak tau mora biti, vej so pa srake, ka nej? Pa se tou tö vej, sto sta njim ata pa mama, ka nej? 
Miki Roš 
Nesrečna družina 

Nekoč je živela revna družina. Bila je res zelo revna in pa tudi nesrečna. Preživljali so se z izkopavanjem različnih stvari, ki so jih nato prodajali. Nekega dne je sin te družine izkopal velik sod. Odnesel ga je domov, da bi ga počistili in nato prodali. Vendar pa so bili zelo presenečeni, ko so začeli čistiti sod. Ko so segli v sod s krtačo, je sod postal poln samih krtač. Te krtače so nato prodajali in nikoli jih ni zmanjkalo. Zaradi tega so zelo obogateli. Potem pa se je zgodilo, da je v sod padel zlatnik. Izginile 
so vse krtače in sod je bil 
ga niso 

so še bolj bogati, vendar pa jim tudi to ni bilo dovolj. Bogastvo jih je naredilo zelo prevzetne in ošabne. Za jemanje zlatnikov so zadolžili starega deda, ki pa je to počel z naj-večjo težavo saj je bil zelo star in tudi zelo bolan, vendar pa so ga vseeno prisiljevali, da je opravljal to delo. Pa se je zgodilo, da je ded nekega dne padel v sod in umrl. Sod je postal poln mrtvih dedov. Družina je morala vse mrtve dede pokopati in to jih je veliko stalo. Ko so iz soda potegnili zadnjega deda in ga pokopali so bili spet brez denarja, pa tudi sod je počil. Tako je bogata družina zopet postala revna družina. Če družina ne bi bila tako prevzetna in pogoltna, bi lahko lepo živela do konca svojih dni. Tako pa so zaradi lakomnosti spet obubožali in bili še bolj revni kot prej. 

(www.otroci.org) 
ALI STE VEDELI ... 




ZAKAJ JE JASNA 
NOČ HLADNEJŠA 
OD OBLAČNE? 

OBLAKI IMAJO PODOBEN UČINEK KOT POKROV TOPLE 
GREDE. 
Oblaki ulovijo del toplote, ki jo Zemlja oddaja v ozračje, in 
jo nekaj vrnejo na površje Zemlje. 

Slovarček: 
učinek – hatás topla greda - melegágy uloviti – elfog ozračje – légkör 
površje – felszín 



zlatnike ven iz soda, 
vendar 
mogli sprazniti. 

poln zlatnikov. Jemali so 


(Vir: www.h-e.si) 
Postali 


Porabje, 19. novembra 2009 

PETEK, 20.11.2009, I. SPORED TVS 

6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, 
DOBRO JUTRO, 9.10 SREBRNOGRIVI KONJIČ, RIS., 9.35 RISANKA, 9.45 IZ MESTA NA VAS, DOK. FILM EBU S CIPRA, 10.00 ENAJSTA ŠOLA, 10.35 JASNO IN GLASNO, 11.30 TO BO MOJ POKLIC, 12.20 OSMI DAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ZGODBA O INDIJI, DOK. SER., 14.10 ZACHERLOVA HIŠA NA DUNAJU, 14.25 SLOVENSKI UTRINKI, 
15.00 
POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 DOKTOR PES, RIS., 

16.00 
MIHEC IN MAJA: BABICA, OTR. SER., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: KONJ, 16.25 SLOVENSKI VODNI KROG: RINŽA, DOK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.40 GLEDAMO NAPREJ, 17.50 DUHOVNI UTRIP, 18.05 ANICA IN ŠPORTNI DAN, OTR. NAN., 18.35 VIPO, RIS., 18.45 ZAKAJ?, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.40 EUTRINKI, 20.00 PROSLAVA OB DNEVU RUDOLFA MAISTRA, 


22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 POLNOČNI KLUB, 
0.15 DUHOVNI UTRIP, 0.30 STRASTI, TV NAD., 1.00 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 20.11.1991, 1.25 DNEVNIK, 1.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 
2.20 INFOKANAL 
PETEK, 20.11.2009, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, 11.20 TV PRODAJA, 11.50 GLASNIK, 12.15 PODOBA PODOBE, 12.45 EVROPSKI MAGAZIN, 13.15 ČRNO BELI ČASI, 13.30 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 20.11.1991, 14.00 ŠPORT ŠPAS, 14.30 CITY FOLK, DOK. ODD., 14.55 NA UTRIP SRCA, 15.15 TV PRODAJA, 15.45 CIRCOM REGIONAL, 16.15 MINUTE ZA ..., 16.45 MOSTOVI -HIDAK, 17.20 BRAT BRATU, HUM. NAN., 17.50 V DOBRI DRUŽBI Z BLAŽEM, 18.50 ZLATA ŠESTDESETA, 20.00 APOLLO 11: NERAZKRITA ZGODBA, AM. DOK. ODD., 
20.50 ZAKON V MODREM, IT. NAD., 21.50 REVOLUCIJA IN STRAST, AM. FILM, 0.00 VSTOP PREPOVEDAN!, FR. FILM, 1.25 JASNOVIDKA, AM. NAD., 
2.10 ZABAVNI INFOKANAL * * * 
SOBOTA, 21.11.2009, I. SPORED TVS 
6.15 KULTURA, ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 7.30 PRGIŠČE PRIBLJUBLJENIH PRAVLJIC: OSTRŽEK; MIHEC IN MAJA: VRANA, OTR. ODD.; NOTKOTI: OPERA, LUTK. SER.; RIBIČ PEPE: NOVO MESTO, OTR. NAD., 9.15 SKAKALEC, ŠVED. FILM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 
13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.20 HUBERT IN PES, FR. FILM, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 
16.10 ZDRAVJE, 16.30 USODA, 16.35 ALTERNATIVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.25 ZAKAJ PA NE, 17.40 NA VRTU, 18.05 NAGRADNA IGRA, 18.10 Z DAMIJANOM, 18.40 POZABLJENI IGRAČI, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.05 JEFFERSON V PARIZU, AM.-FR. FILM, 22.35 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.10 HRI-BAR, 0.15 USODNA NESREČA, AM. NAD., 1.10 STRASTI, TV NAD., 1.40 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 21.11.1991, 2.05 DNEVNIK, 2.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 
2.50 INFOKANAL 
SOBOTA, 21.11.2009, II. SPORED TVS 
6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 6.50 TV PRODAJA, 7.20 SKOZI ČAS, 7.30 PROSLAVA OB DNEVU RUDOLFA MAISTRA, 8.30 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 21.11.1991, 9.00 POSEBNA PONUDBA, 9.20 CIRCOM REGIONAL, 
9.50 MINUTE ZA ..., 10.50 APOLLO 11: NERAZKRITA ZGODBA, DOK. ODD., 
11.40 SAMO BEDAKI IN KONJI, ANG. HUM. NAD., 12.30 ZGNZ - BIG FATHER/2, 
13.00 TV PRODAJA, 13.40 NOGOMET, TEKMA ANGLEŠKE LIGE: LIVERPOOL 
-MANCHESTER CITY, 15.40 NOGOMET, DODATNE KVALIFIKACIJE ZA SV. PRVENSTVO 2010: SLOVENIJA - RUSIJA, 17.35 NOGOMETNI MAGAZIN NZS, 
18.00 SLOVENSKI VODNI KROG: RINŽA, 18.25 ČRNI LEV, AVST. FILM, 20.00 SOVJETSKA ZGODBA, DOK. ODD., 21.30 BLEŠČICA, 22.00 ALPE-DONAVAJADRAN, 22.30 MANHATTAN, AM. FILM, 0.05 ŠTEVILKE, AM. NAD., 0.45 TRANZISTOR, 1.25 ZABAVNI INFOKANAL 
* * * 
NEDELJA, 22.11.2009, I. SPORED TVS 

7.00 TELEBAJSKI, OTR. NAN.; COFKO COF, RIS.; MARČI HLAČEK, RIS., 
9.50 
ŠPORT ŠPAS, 10.20 ISKANJE IZUMRLIH LJUDSTEV, DOK. NAN., 

10.50 
PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 ALFI NIPIČ -45 LET, KONCERT Z VRANSKEGA, 14.30 PRVI IN DRUGI, 15.00 NLP, 15.00 GLASBENI TROBOJ, 15.15 ŠPORTNE NOVICE, 15.20 GLASBENI TROBOJ, 


15.40 NEDELJSKO OKO Z MARJANOM JERMANOM, 15.50 ŠPORT, 16.00 DRUŽABNA, 16.25 KUHARSKA ODDAJA Z NIGELLO LAWSON, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, 17.15 NAGLAS!, 17.30 FOKUS, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.35 PRIHAJA NODI, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 SPET DOMA, 21.45 PORTRET ZORE STANČIČ, 22.45 POROČILA, VREME, ŠPORT, 
23.10 SAMOSEŽIG, ANG.-KAN. NAD., 0.45 STRASTI, TV NAD., 1.15 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 22.11.1991, 1.40 DNEVNIK, 2.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.30 INFOKANAL 
NEDELJA, 22.11.2009, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, 8.20 TV PRODAJA, 8.50 SKOZI ČAS, 9.00 TV DNEVNIK 22.11.1991, 9.25 GLOBUS, 9.55 39. MEDNARODNI FESTIVAL BELTINCI, 
10.15 TV PRODAJA, 10.50 TRANZISTOR, 11.25 MED VALOVI, 11.55 ALPEDONAVA-JADRAN, 12.25 RAD IGRAM NOGOMET, 12.55 TV PRODAJA, 13.25 TURBULENCA, 14.15 ŠEPET MED OBLAKI, MLAD. FILM, 15.15 ROKOMET, TEKMA LIGE PRVAKOV: GORENJE -RHEIN, 17.10 MAGAZIN V ALPSKEM SMIČANJU, 17.35 VELIKA LAŽ, FR. FILM, 19.00 VELIKI ROCK’N’ROLL KONCERT GIMNAZIJE KRANJ 2009, 20.00 KNEŽJI ZAKLADI -SAGA O RODBINI LIECHTENSTEIN, DOK. ODD., 20.50 KLAN PASQUIER, FR. NAD., 
22.30 NA UTRIP SRCA, 22.30 OB 70-LETNICI AKADEMIJE ZA GLASBO V LJUBLJANI, 22.50 R. WAGNER: TRISTAN IN IZOLDA, 0.15 DEADWOOD, AM. NAD., 1.10 ZABAVNI INFOKANAL 
* * * 
PONEDELJEK, 23.11.2009, I. SPORED TVS 
6.30 UTRIP, 6.40 ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 
9.10 SMRKCI, RIS., 9.35 ANIMALIJA, RIS., 10.00 RISANKA, 10.10 ŠPORT ŠPAS, 10.40 IZ POPOTNE TORBE: KONJ, 11.05 DAULAGIRI, DOK. ODD., 11.55LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 MAISTROVA NAJDALJŠA MARIBORSKA NOČ, TV IGRA, 15.00 POROČILA, 
15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 BINE, ČUVAJ PARKA, RIS., 16.10 AJKEC PRI RESTAVRATORJIH, 16.30 RIBIČ PEPE: NOVO MESTO, OTR. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 HUPKO, TROBILKA IN PIHEC, RIS., 18.45 TONI IN BONI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 PODELITEV ZOISOVIH NAGRAD IN PRIZNANJ, 21.00 UMAZANI PLES, AM. NAD., 21.25 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 PISAVE, 23.25 GLASBENI VEČER, 1.00 STRASTI, TV NAD., 1.30 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 23.11.1991, 1.55 DNEVNIK, 2.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.00 INFOKANAL 

PONEDELJEK, 23.11.2009, II. SPORED TVS 

6.30 INFOKANAL, 10.00 TV PRODAJA, 10.30 TO BO MOJ POKLIC, 10.55 SOBOTNO POPOLDNE, 13.40 SLOVENSKI UTRINKI, 14.05 POSEBNA PONUDBA, 14.25 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 23.11.1991, 14.50 39. MEDNARODNI FESTIVAL BELTINCI, 15.15 OSMI DAN, 16.05 ALPE-DONAVAJADRAN, 16.35 RAD IGRAM NOGOMET, 17.05 PRVI IN DRUGI, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: VZDRŽEVALEC TEKSTILIJ, 18.00 JESENIN, RUS. NAD., 18.50 DERREN BROWN, MISELNI TRIKI, 19.00 ZDRAVJE, USODA, ALTERNATIVA, 
20.00 JUŽNI TIHI OCEAN, ANG. DOK. SER., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 POZDRAV AFRIKI, NOGOMETNA ODDAJA, 22.30 KNJIGA MENE BRIGA, 
22.50 CITY FOLK, 23.15 VRNITEV DOMOV, AM. FILM, 1.15 JUŽNI TIHI 
OCEAN, DOK. SER., 2.10 ZABAVNI INFOKANAL * * * 
TOREK, 24.11.2009, I. SPORED TVS 

6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 MOJA ENCIKLOPEDIJA ŽIVALI, 9.20 O PAJKU IN PAMETI, 9.30 DEKLICA Z VŽIGALICAMI, 9.40 RIBIČ PEPE: NOVO MESTO, OTR. NAD., 10.05 ODDAJA ZA OTROKE, 10.20 AJKEC PRI RESTAVRATORJIH, 10.35 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 11.10 JUŽNI TIHI OCEAN, DOK. SER., 12.05 VEČERNI GOST, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.40 PISAVE, 14.05 DUHOVNI UTRIP, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MARČI HLAČEK, RIS., 16.10 OPERA, LUTK. SER., 16.25 NA KRILIH PUSTOLOVŠČINE, 
17.00 
NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 POGLED NA ..., 

18.00 
ZGNZ - BIG FATHER/2, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 FLETNI GAJI, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 

19.55 
PIRAMIDA, 21.00 PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 UBIJALSKA KUPČIJA, DOK. ODD., 


23.55 PRAVA IDEJA!, 0.20 POGLED NA ..., 0.50 STRASTI, TV NAD., 1.20 TV DNEVNIK 24.11.1991, 1.45 DNEVNIK, 2.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 
2.45 INFOKANAL 
TOREK, 24.11.2009, II. SPORED TVS 

6.30 INFOKANAL, 7.00 TV PRODAJA, 7.30 TO BO MOJ POKLIC, 7.55 DOBER DAN, KOROŠKA, 8.25 NA LEPŠE, 8.50 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 9.45 NLP, 12.45 BLEŠČICA, 13.15 STUDIO CITY, 
14.10 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 24.11.1991, 14.30 POZDRAV AFRIKI, NOGOMETNA ODDAJA, 15.00 PRISLUHNIMO TIŠINI, 15.30 TV PRODAJA, 
16.00 KOŠ, MAGAZINSKA ODDAJA, 16.25 GLASNIK, 16.50 MOSTOVI 
– HIDAK, 17.25 BRAT BRATU, HUM. NAN., 18.00 V DOBRI DRUŽBI S SMILJANOM, 19.00 VEČERNI GOST: JOC PEČEČNIK, 20.00 MUZIKAJETO: PUNK, 20.35 GLOBUS, 21.05 PRAVA IDEJA!, 21.30 OBRAZI DRUGAČNOSTI, DOK. SER., 22.00 FIGARO, FR. FILM, 23.45 GOSPODINJA, 49, ANG. FILM, 
1.15 DERREN BROWN, MISELNI TRIKI, 1.30 INFOKANAL * * * 
SREDA, 25.11.2009, I. SPORED TVS 

6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 MARČI HLAČEK, RIS., 9.35 BINE, ČUVAJ PARKA, RIS., 10.00 NOTKOTI: OPERA, LUTK. SER., 10.15 SLOVENSKI VODNI KROG: BLEJSKO JEZERO, 
10.40 ZGNZ -BIG FATHER/2, 11.05 KNJIGA MENE BRIGA, 11.25 POGLED NA ..., 12.00 PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 
13.15 PODELITEV ZOISOVIH NAGRAD IN PRIZNANJ, 14.20 ALPE-DONAVAJADRAN, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 SKRIVNI SVET MEDVEDKA BENJAMINA, RIS., 16.10 POD KLOBUKOM, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 ROBOTKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 
20.00 KLIC DOBROTE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OMIZJE, 0.20 TURBULENCA, 1.10 STRASTI, TV NAD., 1.40 TV DNEVNIK 25.11.1991, 2.00 DNEVNIK, 2.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.05 INFOKANAL 
SREDA, 25.11.2009, II. SPORED TVS 

6.30 INFOKANAL, 10.35 TV PRODAJA, 11.05 TO BO MOJ POKLIC: MIZAR, 
11.30 SPET DOMA, 13.15 HRI-BAR, 14.15 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 25.11.1991, 14.35 PRAVA IDEJA!, 15.00 GLASBENI VEČER, 16.40 TV PRODAJA, 17.10 MOSTOVI -HIDAK, 17.40 ČRNO BELI ČASI, 18.00 SAMO BEDAKI IN KONJI, ANG. HUM. NAD., 18.45 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 19.00 NA VRTU, 19.25 Z DAMIJANOM, 20.00 BLIŽAJOČA SE VIHRA, ANG. FILM, 21.30 MATJAŽ ZUPANČIČ-MARKO NABERŠNIK: HODNIK, 23.30 SLOVENSKA JAZZ SCENA: THE FOOL COOL JAZZ ORCHESTRA, 0.20 ZABAVNI INFOKANAL
 * * * 
ČETRTEK, 26.11.2009, I. SPORED TVS 

6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 TELEBAJSKI: IGRAMO SE V DEŽJU, OTR. ODD., 9.40 POD KLOBUKOM, 10.15 BERLIN, BERLIN: NIKOLI DOVOLJ, NEMŠ. NAN., 10.45 TURBULENCA, 11.35 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 A. P. ČEHOV: SNUBAČ, 13.50 PIRAMIDA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ANIMALIJA, RIS., 16.05 NAZAJ V ŠOLO, KRATKI DOK. FILM, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 DOLGCAJT, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 SIMFONORIJE, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 
19.55 TEDNIK, 21.00 20 LET PO PADCU ŽELEZNE ZAVESE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.35 GLOBUS, 0.05 STRASTI, TV NAD., 0.35 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 26.11.1991, 1.00 DNEVNIK, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFOKANAL 
ČETRTEK, 26.11.2009, II. SPORED TVS 



6.30 INFOKANAL, 10.35 TV PRODAJA, 11.05 TO BO MOJ POKLIC: MIZAR, 
11.30 GLOBUS, 12.00 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 26.11.1991, 12.30 NEFRETETINA ODISEJADA, NEMŠ. DOK. ODD., 13.20 KNEŽJI ZAKLADI 
-SAGA O RODBINI LIECHTENSTEIN, DOK. ODD., 14.15 NA LEPŠE, 14.40 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 15.30 TV PRODAJA, 16.00 EVROPSKI MAGAZIN, 
16.30 POMAGAJMO SI, ODDAJA TV KOPER CAPODISTRIA, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: MESAR, 18.00 SLOVENSKI VODNI KROG: RINŽA, 18.25 POTEPANJA: DENAR, DENAR, DENAR, 19.00 DRUŽINSKE ZGODBE: DRUŽINA LAH, 20.00 NOVEMBRSKI MOŽ, NEMŠKI FILM, 21.30 TRANZISTOR, 22.05 GOVORI Z MANO, ANG. NAD., 22.50 GOSPOD LEON, FR. TV FILM, 0.30 ZABAVNI INFOKANAL 

Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada
Naslov uredništva: 
RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
H-9970 Monošter, 
ter Javnega sklada za narodne in etnične
Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, 
manjšine na Madžarskem.
tel.: 94/380-767; 
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600
e-mail: porabje@mail.datanet.hu 
HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale 
ISSN 1218-7062
ČASOPIS
države 52 EUR ali 52 USD.
Tisk: 
 SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 
TISKARNA KLAR d.o.o. 
Številka bančnega računa: HU15 1174 
Izhaja vsak četrtek Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; 
7068 2000 1357,
Glavna in odgovorna urednica Slovenija 
SWIFT koda: OTPVHUHB 
Marijana Sukič 



VABILO 

Župnija Gornji Senik vas vljudno vabi na BLAGOSLOVITEV OBNOVLJENIH ORGEL, ki bo v nedeljo, 22. novembra ob 10.00 uri v cerkvi na Gornjem Seniku. Blagoslovitev bo vodil dr. Áment Ferenc Lukács OSB 



MEGHÍVÓ 
A Felsőszölnöki Plébánia szeretettel hívja 
Önt és családját 
a FELÚJÍTOTT ORGONA SZENTELÉSÉRE, 
amely november 22-én 10.00 órakor lesz a 
felsőszölnöki templomban. 
Az orgona felszentelését dr. Áment Ferenc 
Lukács OSB 
orgonaművész végzi. 


Praktične informacije/Információ 
Brezplačni avtobus bo peljal: 
ob 9.15 iz Števanovec, ob 9.30 iz Monoštra (restavracija 
Tromejnik), ob 9.35 iz Slovenske vesi, ob 9.40 iz Sakalovec, ob 
9.45 z Dolnjega Senika. 
Odhod avtobusa z Gornjega Senika: ob 12.30. 

Ingyenes autóbusz indul: 
Apátistvánfalváról 9.15-kor, Szentgotthárdról (Hármashatár 
Étterem) 9.30-kor, Rábatótfaluból 9.35-kor, Szekonyfaluból 
9.40-kor, Alsószölnökről 9.45-kor. 
Felsőszölnökről az autóbusz 12.30-kor indul vissza.