Jasni se! (Po III. počitniškem pedagoškem tečaju Pedagoške centrale v Mariboru) (Konec.) »Mogoče se kdo čudi, da zavzemam danes drugačno stališče do strnjenega pouka in računstva v sodobni šoli, kakor sem ga pred leti. Človek se razvija in dobiva drugačne poglede,« je nekako zaključil ravnatelj Franjo Fink svoja temdjita izvajanja o »novih poieh v začetnem računskem pouku«. Postavil se je na stališče, da je strnjeni pouk podlaga sodobnemu računskemu pouku. Računsko pojmovanje in razumevanje je graditi na zakladu, ki ga učenec prinese s seboj. Za mar&ikoga je bila nova trditev, da dobi otrok prej in laže pojem števil 2 in 3. pojem 1 šele pozneje kot podatek kontrasta. Otrok šteje smiselno in ne abstraktno. Tudi ne sega njegova številčna vrsta le do gotove meje, n. pr. 20, temveč mnogo delj, kakor daleč pač zna šteti (v čeških poskusnih šolah računajo do 100 in preko, a brez prehodov preko desetic). Predavatelj navaja po dr. Kollerju (Der neue Weg im ersten Rechenunterricht), ki je razširil delo Kiihnela (Neubau des Rechenunterrichts), napake sedanjega računskega pouka: Ne ponazorujmo z umetnimi nazorili (simboli), temveč z resničnimi in stvarnimi predmeti! Pozabljamo, da je v otrocih neka 6ila, samoddavnost, ki jo je treba sprostiti, pozabljamo pa tudi, da otroci že poznajo številno vrsto. Najtežja je pa napaka, da združujemo preveč težkoč v eno časovno obdobje: pojem števila, obrazec in še operacije s formulami. Te posamezne težkoče treba razčleniti, dati možnost razvoja. (Pojem enačbe, n. pr. 4 + 2 = 6, šele v 4. mesecu). Sodobno šolsko delo zahteva razumevanje, ne le dril, a danes ni v naših šolah ne drila in ne razumevanja. Učitelj mešč. šole Janko Pirc je govoril o uporabi projektov v računskem pouku in o geometrijskem predočavanju kot nazorilu pri računskih operacijah. V prvem delu je vzporedil metodo problemov in metodo projektov. Metoda prdblemov se n,aslanja na miselno delo, znajti se v situaciji, naučiti otroka misliti, samostojno rešiti dano nalogo. Pobudo k mišljenju damo z vprašanjem, problemom. Računske uganke! Sumiranje raznih izkušenj usposablja učenca za računsko mišljenje. Nasprotno je pa metodavprojektov produktivno delo. Delo organizirati, pričeti z uporabo in slediti produktivnosti šolskega dela. Ves pouk je skoncentriran na gotov objekt, zajame večje učne enote, a se v delu drobi prav za prav v posamezne probleme. Zanimiva so bila izvajanja o uporabi geometrijskih oblik v računskem pouku kot ponazorilu. V stvarnih primerih je predavatelj prikazal, kako se ponazori velikost števil, razmerja, ulomke in posamezne operacije. Dajmo našemu šalskemu delu čim večjo pestrost in olajšajmo s tem delo učencem. Nova gledanja v zemljepisnem pouku je prikazal učitelj mešč šole Albert Žerjav s predavanjem Problemi goSpodarske geografije ter njena didaktika. S svojimi izvajanji je naznačil bežen pregled šolske in znanstvene geogralije. Dosedanje statično gledanje v zemljepisnem pouku se mora umakniti sodobnemu dinamičnemu dogajanju. Učitelj mora poznati strukturne posebnosti predmeta ter pravce ljudskih potreb, ki poudarjajo razne panoge iz področja geografije. Predavatelj je podal celoten sistem zemljepisne znanosti: od nauka o zemlji preko fizične geografije in biogeografije do antropogeografije (geopolitika, politična geografija, gospodarska in vojaška geografija). Posebej se je pomudil prr naših zemljepisnih učbenikih, kjer najdemo v veliki meri pokrajinopisje in nekaj suhoparnih podatkov. Manjkajo objektivni potopisi, gospodarski položaji, življenjske, politične in kulturne razmere, trgovina, nova raziskovanja in odkritja. Razni problemi, n. pr. problem gostote prebivalstva, notranja in zunanja emigracija našega naroda, itd., naj bi bili bolj poudarjeni. Podrobno je prikazal probleme gospodarske in ekonomske geogratije z navedbo literature — posebno slovenske. Gospodarski zemljepis naj dobi v ljudski šoli, posebno v višji, svojv poudarjenejšo noto. Predavatelj prikaže razne delovne enote za pouk zemljepisja, n. pr.: Naša obleka: odkod dobivajo naše. tvornice bombaž, zakaj se ljudje ne oblačijo več v domačo obleko, zakaj propada naša nar. noša, itd. Dvorana učiteljske šole se je napolnila poslušalcev, ko so podajali poročila o »svojem poizkusnem delu in njegovih rezultatih« naši učitelji praktiki. Vsak dela v svojem pravcu v različnih danih pogojih. Eden s hribovske dvorazrednlce ž natrpanimi razredi, drugi z višje oroanizirane podeželske šole, a tretji s predmestne šole. Slučaj je nanesel da so vsi podali Sliko iz višjih razredov. Mogoče bi bilo tu potrebno, pokazati delo vseh stopenj. Poročila so bila zanimiva zaradi tega, ker so predavatelji podali rezultate iz različnih krajev z različnimi prilikami, še interesantnejše pa je bilo osebno gledanje teh treh posameznikov na sodobno šolsko delo v duhu Gaudigove delovne šole, šolski upravitelj Jurančič Josip se zavzema za priložnostno svobodni strnjeni pouk, a učitelj Ledinek Miloš se bolj ogreva za vezan strnjeni pouk — življenjska okrožja. Pričakovati je bilo, da se bo kdo oglasil in vzporedil tri različne struje ter skušal prikazane rezultate razčleniti in prikazati različnost poti in pojmovanja sodobne šole, a obenem pri vseh treh prikazati edinstven cilj: pomagati mladini v sodobnem kaosu.1 Prof. Gustav Šilih je na svojstven in pregleden način razvil »teorijo učnega postopka«, in to od učnih slik do strnjenega pouka. Razčlenjajoč bistvo in potrebo zgradbe pouka je rekel: notranja zgradba učne enote nekako sliči zgradbi drame, metoda je notranja nujnost. V delu lahko prevladuje eden izmed treh bistvenih momentov: psihologizem, logicizem ali sociologizem. Kateri naj prevladuje? Predavatelj stavi zahtevo, da »pravi pouk zahteva zgradbo, ki ustreza logični zgradbi snovi in šele v drugi vrsti ozir na otroka«! Predavatelj je na primerih prikazal zgradbo učne enote pri vaznejših zastopnikih smeri učnega dela: I. Herbartovci (Hefbart-Zeller-Rein) so postavili štiri, oz. pet stopenj dela (formalne 1 Podrobno poročilo izide predvidoma v »Popotniku«. stopnje) na osnovi asociacijske psihologije. Herbartovci so psihologisti. II. Scharrelmann (ca. 1912) normira svoje delo v smislu umetnostne struje v treh stopnjah oz. načelih: detajliranje, motiviranje in moderniziranje. Tudi psihologizem. III. Gaudig poudarja v skupinskem delu svobodno duhovno dejavnost, kjer učitelj stavlja delovne cilje pouka. Gaudig in naslednik Scheibner poudarjata stvarno-logični moment učnega dela, kar kaže nekako oddaIjevanje od čistega psihologizma. IV. Dalton-plan poudarja svobodo dela v izbiri dela v okviru tedenske ali mesečne naloSe s podrobnimi metodičnimi navodili. Delo se vrši v šolskih delavnicah-laboratorijih. Hiba Gaudigovcev je, da je socialni moment zapostavljen, a individualizacija pritirana do viška. Češki reformator Pfihoda pa nasproti temu stavlja zahtevo: individualizacija pouka in kolektivizacija vzgoje. V. Od naših domačih je omenil prof. Demarina in učitelja Paviča kot izrazita psihologista. Pri našem pedagogu E. Vrancu je pa povedal: Psihologizma ni, upošteva stvarnologiški moment in psihološko stran. Nastopa nevarnost sociologizma. O strnjenem pouku iznaša mišljenje, da to ne more biti metoda, temveč le gola razporeditev snovi. — »V vseh naših stremljenjih in iskanjih nam mora biti vodilo, da spravimo v sklad stvarno-zakonitost snovi in vprašanje dece.« Iz svojega dolgoletnega intenzivnega študija podeželja nam je podal šolski upravitelj Josip Jurančič vzroke »obubožanja širokih ljudskih plasti ter njega posledice za vzgojo.« Predavanje je prikazalo sliko današnjega podeželja — gospodarsko, socialno in etično — ter kako se ta izraža pri šolskem delu. Po karakterni označitvi kmetskih prebivalcev poskuša predavatelj prikazati vzroke. Dotakne se zgodovinskega razvoja človekovega gospodarstva: prehod od lovca do kmeta, življmje v srenjah(pTakolektivu), nastanek podložništva, razvoj individualizma po franc. revoluciji, gospodarski liberalizem. Industrija se je zracionalizirala, mala kmetska posest se ni mogla. Iz dobe zadrug in sren j kaže srbska narodna poezija visok ljudski etos. Neprestano nižanje cen kmetskih proizvodov in nemožnost človeku primernega življenja silijo kmetskega človeka v nepoštenost, postaja spekulant in konjunkturist. Delo iz noči v noč ovira vzgojo otrok. Propadanje in obubožanje širokih kmetskih plasti traja že 100 let in daje svojo noto karakterju, čustvu in morali kmetskega človeka. Glavni vzrok je rastoče in danes do vrhunca pretirano nesorazmerje med visoko zracionalizirano industrijo in skrajno nerentabilno izrabo male kmetije. Iz vrst tcčajnikov se je iznesla želja, da bi naj bili bodoči tečaji zaokrožena celota tako, da bi se vsa predavanja stikala v neki osrednji točki, oz. izhajala iz osrednjega problema. V tem primeru bi bilo tudi idealno, da bi posamezni predavatelji prisostvovali celotnemu tečaju. Upamo, da bo do četrtega tečaja postala marsikatera misel, ki je bila izrečena na tečaju, v naši vzgojni in učni praksi tudi meso, oziroma vodilo in pomoč pri delu. M. Ledinek.