--------,--F-------- DANAŠNJO ŠTEVILKO SAVINJSKEGA OBČANA POSVEČAMO OBČINSKEMU PRAZNIKU OBČINE ŽALEC - 7. JULIJU. POLEG UVODNIKA NA PRVI STRANI OBJAVLJAMO NA DODATNIH ŠTIRIH STRANEH SESTAVEK O SMERNICAH IN NALOGAH OBČINE ŽALEC V NASLEDNJEM SREDNJEROČNEM OBDOBJU, PRISPEVEK O TEM, KAKO /N KJE SO SE ZVRSTI/ / OBČINSKI PRAZNIKI V PRETEKLIH 20 LETIH IN KAJ SMO PRIDOBILI Z USTVARJALNIM DELOM. V OKVIRU PRAZNOVANJA OBČINSKEGA PRAZNIKA BO 4: JULIJA OSREDNJA PROSLAVA v • .,__________ 40—LETNICE VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA IN NAPADA NA RUDNIK ZA BUKO V ICO. PREBIVALCI PARTIZANSKIH DOBROVELJ SO V MINULI NARODNOOSVOBODILNI VOJNI AKTIVNO SODELOVALI, PRECEJ DOMAČINOV JE BILO V PARTIZANIH IN NEKATERI SO DALI TUDI SVOJA ŽIVLJENJA ZA SVOBODO. DELOVNA AKCIJA ŽALČANOV, KI POMAGAJO DOMAČINOM NA DOBROVLJAH GRADITI VODOVOD, Sl ZASLUŽI POHVALO, JE PA SKROMNO VRAČANJE DOLGA DOMAČINOM. O DELOVNI AKCIJI OBŠIRNEJE POROČAMO NA 2. STRANI. KONEC ŠOLSKEGA LETA JE ČAS, KO SE MLADI, KI SO KONČALI OSEMLETKO, ODLOČAJO OZIROMA USMERJAJO V POKLICE ALI V NADALJNJI ŠTUDIJ. SESTA VEK NAŠE SODELA VKE IRENE JELEN OBRA VN A VA PROBLEM USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA MLADIH IN PR! TEM NAVAJA NEKA TE RE ZANI Ml VE UGO TO VI TV E. OBJAVLJAMO GA HKRATI Z ANKETO UČENCEV IN UČENK OSNOVNE ŠOLE GRIŽE. Celje - skladišče D-Per III 5/1981 1119811173.6 5RJINJSKI OBČIN „Savinjski občan” izdaja Občinska konferenca Socialistične zveze J delovnega ljudstva Žalec. Ureja uredniški odbor: Jan Jože (glavni urednik), Trstenjak Lojze ^ (odgovorni urednik), Golob Elza, Ježovnik Franc, Lekše Zdenka, J Strnad Ida, Vidmar Marjan, Praprotnik Marta, Fric Dušan, Tap: Urbanci Barbka, Puncer Zdenko, Speglio Franc, Kotnik Anton. S J Naslov uredništva: Žalec - telefon 710-671 4 Grafična priprava: CZP Dolenjski list, Novo mesto J Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana. 4 Naklada: 11.000 izvodov ^ 4 < 4 Po sklepu republiškega sekretariata za informacije št. 421-1/72 ^ je časnik ..Savinjski občan” oproščen prometnega davka. Znano je, da občina Žalec slavi vsako leto v počastitev 7. julija, ko je bila leta 1941 velika propagandna akcija v Spodnji Savinjski dolini — občinski praznik. Letošnje- praznovanje ima še posebno obeležje, saj se odvija v letu, ko po vsej naši domovini praznujemo 40. ' lemico vstaje, v naši občini pa še posebej 40. letnico od napada na rudnik - Zabukovico. Zato bo 4. julija v okviru praznovanj občinskega praznika tudi osrednja proslava 40. letnice vstaje v Grižah. Tako kot vedno ob praznovanju posameznih jubilejev iz naše bližnje revolucionarne preteklosti, tudi tokrat ne moremo mimo velike vloge, ki jo je imelo pod vodstvom komunistične partije delavsko gibanje že celo desetletje pred drugo svetovno vojno, zlasti v rudarskih in delavskih centrih v Libojah, v Grižah z Zabukovico in v Preboldu. Zato kmalu po okupaciji prihaja do propagandnih in za tem tudi oboroženih akcij proti okupatorju. Naj omenim samo-ustanovitev Savinjske čete, prvo frontalno bitko na Štajerskem — na Čreti in znani brežiški pohod. Že prve akcije na tem območju so jasno dokazale, da je prebivalstvo pripravljeno pod vodstvom Partije storiti vse za svojo nacionalno svobodo in za uveljavitev svojih socialnih in razrednih pravic. Razmah narodnoosvobodilne borbe in močna povezanost med delavci in kmeti, številne žrtve in padli na območju Spodnje Savinjske doline dokazujejo neustavljivo odločnost prebivalstva, da stori vse za svojo svobodo. Zato danes tembolj ob znanih sovražnih in šovinističnih izpadih na Kosovu, ki so naperjeni proti socialistični in samoupravni Jugoslaviji, proti bratstvu in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, izjavljamo, da ne bomo popustili niti za korak, da bomo storili vse za nadaljnji razvoj TitoPe samoupravne socialistične Jugoslavije in da niti za hip ne bomo popustili pod pritiskom znanih sovražnih sil. Ogromno žrtev in naporov je bilo zato, da imamo svobodno, demokratično in samoupravno skupnost jugoslovanskih narodov in narodnosti in storili bomo vse, karkoli bo potrebno za obrambo naših revolucionarnih pridobitev. Gospodarski in družbeni razvoj občine je bil v preteklem srednjeročnem obdobju na območju žalske občine izredno hiter. Lahko rečemo, da smo dosegli vse osnovne cilje in naloge, ki smo si jih zastavili za to petletno obdobje. Posebno naj omenim to, da je bila realna rast družbenega proizvoda 8 do 10 odstotna, kar pomeni, da smo dosegli dvakrat hitrejšo realno rast od poprečne rasti v SR Sloveniji. Tudi rezultati gospodarjenja v lanskem letu in v prvih mesecih letošnjega leta kažejo na pravilno naravnanost stabilizacijske politike in na to, da so delovni ljudje in občani pripravljeni storiti vse, da dosežemo vse zastavljene smeri razvoja našega gospodarstva. Tako v lanskem, kakor tudi v letošnjem letu dosegamo ob enood-. stotnem povečanju zaposlenih izredno visoke rasti celotnega prihodka in družbenega proizvoda. Zelo ugodna so razmerja glede delitve dohodka, sàj se krepi materialna osnova za nadaljnji razvoj gospodarstva, uvoz je v upadanju, izredno hitra pa je rast izvoza. V lanskem letu smo za več kot 50 odstotkov presegli uvoz z izvozom. Posebno skrb posvečamo gospodarskim investicijam in investicijam s področja družbenih dejavnosti. • Ugotovimo lahko, da v tem času od vseh investicij-80 odstotkov izvajamo na področju gospodarstva in da so posamezne naložbe usklajene s sprejeto stabilizacijsko politiko. Splošno in skupno porabo smo omejili v dogovorjene okvirje. Vsi doseženi rezultati pa niso nastali sami od sebe, ampak so nastali predvsem na osnovi prizadevanj vseh naših delovnih ljudi. V predstojećem srednjeročnem obdobju nas prav tako čakajo zahtevne in odgovorne naloge. Predvideni cilji in naloge, ki smo si jih zastavili bodo od vseh nas zahtevali dosledno nadaljnje izvajanje stabilizacijskih ukrepov, predvsem pa bo potrebno še bolj dvigniti produktivnost dela, skrbeti za čim višji tehnološki nivo proizvodnje in razvijati tiste programe proizvodnje, ki omogočajo večji dohodek. Letos praznujemo občani žalske občine tudi 20. letnico občinskih praznikov. Sleherno praznovanje občinskega praznika je namreč bilo močno povezano z gospodarskim in družbenim razvojem občine, zlasti pa tiste krajevne skupnosti, kjer je posamezno leto bilo praznovanje. Morda danes še ne znamo v celoti oceniti vloge in pomena teh praznovanj. Gotovo pa je, da se je preko občinskih praznikov krepil policentrični razvoj občine, krepila se je solidarnost in enotnost delovnih ljudi in občanov, obujale so se tradicije NOB in močno povečala družbenopolitična aktivnost v kraju, kjer je bilo praznovanje in tudi na širšem območju. Vsem občanom in delovnim ljudem občine izrekam iskrene čestitke ob praznovanju letošnjega občinskega praznika z željo, da bi bili doseženi na področju gospodarskega in družbenega razvoja najmanj tolikšni rezultati kot v preteklih letih z osnovnim namenom, da bi bilo življenje slehernega občana lepše in bogatejše. Jože Jan Program praznovanj praznika občine Žalec Sobota, 27. junija 1981 ob 18. uri Otvoritev razstave akademskega slikarja RUDIJA ŠPANZLA v osnovni šoli Griže Nedelja, 28. junija 1981 od 8. — 12. ure Trim kolesarjenje v občini Žalec ob 9. uri — proslava 100-letnicè gasilskega društva Žalec v domu SLO Žalec — lovsko strelsko tekmovanje za prehodni pokal občine Žalec pri lovski koči LD Tabor ob 14. uri — podelitev prehodnega pokala Ponedeljek, 29. junija 1981 ob 16. uri Odbojkarski turnir članov v Šempetru Sreda, 1. julija 1981 ob 16. uri Nogometni turnir — mali nogomet v Grižah Četrtek, 2. julija 1981 ob 9. uri _ Pričetek izgradnje trgovskega objekta Savinjskega magazina Žalec v Vinski gori, Zgornja Crnova ob 11. uri pričetek izgradnje trgovskega objekta v Vrbju pri Žalcu ob 13. uri Otvoritev prodajalne avto delov in avtomobilov „AVTO CELJE“ v Žalcu, Cankarjeva 7 ob 17- uri Rokometni turnir članov v Grižah • ob 18. uri. Otvoritev slikarske razstave Leopolda Strnada v likovnem salonu v Žalcu Petek, 3. julija 1981 ob 11. uri T’ . Otvoritev novih obratov proizvodnje gradbenega materiala NIVO Celje in industrijskih con Žalec ob Savinji ob 16. uri Otvoritev nove tovarne SIP — Sèmpeter — TOZD Tovarna kmetijskih strojev v Šempetru ob 20. uri Razvitje prapora hortikulturnega društva Polzela v domu Svobode na Polzeli Sobota, 4. julija 1981 ob 6. uri Pričetek tekmovanja ribičev za pokal „Savinja“ v Preseijih ob 12. uri Zaključek tekmovanja s podelitvijo pokala ob 13. uri Pričetek pohoda občanov iz Griž po poteh NOB ob 14. uri Odkritje spominske plošče ob 40-letnici oboroženega napada na rudnik Zabukovica ob 16. uri- Osrednja proslava 40-letnice vstaje v Grižah (letno gledališče) „Svoboda“. Nedelja, 5. julija 1981 ob 6. uri Budnica godb na pihala iz Liboj, Zabukovice in Prebolda ob 8.30 uri ■ Promenadni koncert godbe na pihala iz Liboj pred domom SLO v Žalcu ob 9. uri Svečana seja zborov skupščine občine Žalec v domu SLO Žalec, po seji ogled filma o občini Žalec od 10. — 14. ure ' Dan športa v športnem centru Žalec ****-M+**-M*+******-Mt*****+**++********«*+**-r * Za. praznik občine Žalec 7. julij čestitajo občanom in delovnim ljudem Skupščina občine Žalec Izvršni svet Skupščine občine Žalec Občinski.odbor ZB NOV Žalec Občinska konferenca ZKS Žalec Občinska konferenca SZDL Žalec Občinski sindikalni svet ZSS Žalec Občinska konferenca ZSMS Žalec_ Samoupravne interesne skupnosti Žalec Uredništvo Savinjskega občana ÌmMÌMM*******************************^**™ OBČINSKI KOMITE ZKS: Del udeležencev slavja na Vrheh Bojan Klemenčič čestita novosprejetim komunistom. Simbol skupnega boja Na Vrheh je bila zadnjega dne maja osrednja proslava 40-letnice vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti, 40-letni-ca ustanovitve OF in praznika občine Trbovlje. Na njej se je zbralo več kot tri tisoč revirča-nov in Savinjčanov. Iz naše občine je odpeljalo na slavje več posebnih avtobusov, marsikdo pa se je odločil za lasten prevoz, zelo številni pa so bili gasilci iz naše občine, saj jih je bilo na slavju več kot dvesto. Slavnosti na Vrheh so se udeležili predsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher, član predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc, člana sveta federacije Miha Marinko in Lidija Sentjurc ter drugi. Slavnostni govornik predsednik republiškega odbora ZZB NOV Slovenije Janez Vipotnik je v svojem govoru dejal: „Čemšeniška planina, Šmohor, Mrzlica, Kal, kraji, vasi in zasel- PRAZNOVANJE OBČINSKEGA PRAZNIKA IN IZVEDBO OSREDNJE OBČINSKE PROSLAVE 40-LETNICE VSTAJE SO OMOGOČILE NASLEDNJE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA: MONTANA Žalec GRADNJA Žalec MINERVA Žalec Savinjski magazin Žalec GG TOZD GOZDNIK Žalec Tovarna nogavic Polzela SLOVAN Vransko Gozdno gospodarstvo Celje Gozdno gospodarstvo Vransko AGROS Šempeter JUTEKS Žalec SIGMA Žalec—Vransko SIGMA Zabukovica INDE Vransko MIK Prebold NAMA Žalec INGRAD TOZD GO Žalec TT Prebold Zavarovalna skupnost TRIGLAV ZARJA Žalec — Petrovče AERO Celje LIK Savinja TOZD Pohištvo Šempeter KIL Liboje BB—TB Ljubljana PTT promet Celje GARANT Polzela Cestno podjetje Celje DES TOZD ELEKTRO Celje SOZD HMEZAD Žalec SIP Šempeter ITC FERRALIT Žalec NIVO Celje AVTOPREVOZ Šempeter Ocena letošnjih gospodarskih rezultatov ki na njih in pod njimi so bili vedno napredni. Zato ni naključje, da se je na tem območju zvrstila vrsta pomembnih zgodovinskih dogodkov. Na Čebinah je bil ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije, na Vrheh posvet vodilnih delavcev Komunistične partije, pod Čemšeniško planino je bila ustanovljena Revirska partizanska četa, pri Šmiglovi zidanici je bila I. konferenca KPS.“ Na Vrheh pred domom, ki simbolizira skupen boj revirjev in Savinjske doline, je sledil bogat kulturni program. Že dan prej so odkrili spominski obeležji Revirski četi pri Ivanu Marku v Šmiklavžu nad Taborom in pri domačiji Pošebal, kjer je zimovala Revirska partizanska četa leta 1941. T. TAVČAR Na osnovi podatkov je komite ocenil, da so bila gospodarska gibanja v prvem četrtletju ugodna in da kažejo na nadaljnjo hitro in dinamično rast posameznih kategorij gospodarstva. To trditev potrjujejo naslednji podatki, ki jih primerjamo z enakim obdobjem preteklega leta: — celotni prihodek 151 %, porabljena sredstva 147 %, do-.hodek 160%, družbeni proizvod 157 %, čisti dohodek 150%, akumulacija 262 %, sredstva za reprodukcijo 213 %, rentabilnost 190 % ter zaposlenost 101 %. Za dosežene rezultate je občinski komite izrekel priznanje vsem delovnim ljudem z željo, da bi tudi v naslednjem obdobju obdržali dosežen trend rasti. Posebno pozornost morajo OZD v naslednjem obdobju posvfetiti izvozu, kjer so še možnosti za doseganje boljših rezultatov. Komite je obravnaval tudi samoupravne, družbenoekonomske in politične razmere v delovni organizaciji Montana in njenih TOZD-ih. Gospodarski rezultati TOZD, razen Profilir-ke, so že nekaj let na meji rentabilnosti in je prisotna stagnacija DO Montana. Razmere se v zadnjem času še zaostrujejo in slabšajo. Poleg objektivnih razlogov za razmere je prisotnih tudi vrsto subjektivnih. Vse premalo so prisotna prizadevanja znotraj Montane, ki so neučinkovita in neodgovorna. Komite je tudi ocenil, da sedanji odgovorni kadri niso v stanju realizirati srednjeročni program razvoja. Zato je komite predlagal, da se sestanejo vsi komunisti na problemski konferenci in ocenijo politične, samoupravne in ekonomske razmere v DO Montana ter se VEČ TELEFONSKIH PRI KLJUČKOV V žalski občini si že nekaj časa prizadevamo za večje število telefonskih priključkov. Dosedanje zmožnosti avtomatskih telefonskih central, z izjemo centrale na Vranskem, ki je bila razširjena v letu 1980, so izkoriščene. Zato bosta v letošnjem letu Izvršni svet skupščine občine Žalec in Samoupravna komunalna interesna skupnost namenila svoja sredstva za izgradnjo novih telefonskih omrežij. Nova omrežja naj bi se gradila predvsem v tistih področjih, ki so doslej imela zelo malo. telefonskih naročnikov ali pa krajani sploh niso imeli možnosti telefonskega komuniciranja. 600.000 din sta IS SO Žalec in SKIS namenila krajevni skupnosti Letuš za izgradnjo krajevnega telefonskega omrežja. V krajevni skupnosti Griže so porabili 800.000 din za izgradnjo omrežja v Založah, ki je bilo zgrajeno v prvem trimesečju letošnjega leta. Okrog 500.000 din pa sta IS SO in SKIS namenila krajevnima skupnostima Ponikvi in Galiciji. Novo telefonsko omrežje predvidevajo še v Andražu in Preboldu- V Nekaterih krajevnih skupnostih, zlasti v Preboldu, bodo tudi delovne organizacije prispevale sredstva za izgradnjo telefonskih omrežij. IJ V vrstah komunistov 48 novih članov V mesecu mladosti smo v Žalcu sprejeli v vrste komunistov 48 novih članov. Slovesnost je bila pri Šmiglovi zidanici, kjer je bila leta 1938 I. konferenca KPS. Mladim komunistom sta spregovorila o zgodovini Zveze komunistov Jugoslavije in o nalogah v sedanjem Času predvojni komunist^ in dogovorijo za nadaljnjo aktivnost. Komite je tudi zadolžil, da se 'za nadaljnji razvoj Montane angažira Izvršni svet SO Žalec. V nadaljevanju seje je bila podana ocena aktivnosti političnih sil v pripravah na III. kongres samoupravljalcev. J. K. Udarniški horuk na Dobrovljah Če ljudje dolga leta delajo po pisarnah in nasploh v administraciji, dobijo mehke dlani, ki niso najbolj pripravne za težaško delo, kot je recimo kopanje jarkov za vodovod. Vendar so Žalčani in Žalčanke minuli petek in soboto dc&azali, da še znajo ne le prijeti za kramp in lopato, marveč ju tudi krepko vihtijo. Sedemindevetdeset jih je udarniško kopalo vodovodne jarke na Dobrovljah in ko so odhajali vsi razigrani, ne meneč se za pekoče žulje na rokah, so domačini imeli kaj videti, kajti opravljenega je bilo veliko dela. Priznali so si, domačini namreč, da so se ušteli v napovedi, češ, s temi si ne bomo veliko pomagali. Občinarji (uslužbenci skupščine občine Žalec) so prvi dan izkopali kar 150 metrov jarkov, pa tudi v soboto, ko so delali delavci in delavke družbeno političnih organizacij, SIS—o v in mladi iz Gotovelj, so se v zemlji pokazali novi jarki. Škoda, da jih je nekaj pred 10. uro dopoldne pregnal dež, sicer bi naredili še več. Bilo je težko delo, zlasti na trd oreh je naletela skupina, ki je kopala jarek v hrib, sàj je na vsakem koraku zadevala ob skale in kamenje. Da so dlani manj skelele, so si pomagali z zelenko kačje sline, ki je romala iz roke v roko, skratka, o udarniški akciji na Dobrovljah- lahko zapišemo vse najboljše. Ing. Andrej Zakonjšek, ki „drži” strokovno roko nad deli in predsednik gradbenega odbora za izgradnjo vodovoda na Dobrovljah sta povedala, da' načrtujejo izgradnjo več manjših vodovodnih omrežij pač zato, ker bodo lahko izkoristili -vsa manjša zajetja. Za začetek bodo speljali vodo v dom borcev NOV in še v pet bližnjih kmetij, naslednji vodovod pa bo pri Jugovih in bo prav tako napajal več domačij. Računajo, da bi s petimi takimi vodovodnimi zajetji speljali vodo v vseh 30 domačij na Dobrovljah. Kaj pomeni ljudem voda v hiši, znajo ceniti le tisti, ki hodijo po vodo v grapo ali pa jo vlečejo iz studencev, ki v sušnih poletjih nemalokrat usahnejo. Rudi Žohar: „Cesta, ki jo sedaj širimo in bi jo naj v doglednem času tudi asfaltirali, bo dovolj široka, da se bosta zlahka srečala dva avtobusa, stara cesta pa je hudo ozka. Naši ljudje so med minulo vojno veliko pretrpeli, saj je naš kraj veljal za zibelko partizanstva na tem območju, zato je prav, da družba sedaj pomaga reševati najbolj pereče probleme kot sta voda in' cestna povezava. Takoj po vojni je odšlo nemalo mladih v dolino in tam so se za stalno naselili pač zato, Rudi Žohar, predsednik gradbenega odbora ker tu v hribih, odmaknjeni od doline in vsega drugega, niso videli bodočnosti. Danes so se stvari spremenile, marsikaj seje obrnilo na bolje in tako ne odhajajo več. Kmetije ne životarijo več iz rok v usta, marveč se usmerjajo v tržno proizvodnjo — predvsem prodajajo mleko in meso. Živinoreja je kmetov glavni dohodek, nekaj pa dobijo tudi s prodajo lesa. Žbiralnica mleka, ki smo jo odprli v domu borcev, nam je- prišla zelo prav, saj dnevno prevzame tudi do 700 litrov mleka. Ko bo na Dobrovlje stekla širša, asfaltirana cesta, bo prihajalo več turistov in takrat bo lahko pognal kmečki turizem. Sicer pa nekateri kmetje že računajo na to in ko gradijo hiše, prizidajo še sobo, dve, za potrebe turistov. To niso računi brez krčmarja, marveč zdrav razum, ki tipa za vsem, kar bi domačinom lahko v bodoče prinašalo večji dohodek. Dobrovlje so slikovite in tisti, ki si želijo svežega zraka, sonca in lepih sprehodov, bodo tu našli vse to v izobilja Naj naš reportažni zapis strnemo z napovedjo, da se bo na Dobrovljah letos še slišal udarniški horuk. Posnel in zapisal: LOJZE TRSTENJAK prvoborec Ivo Zupanc-Ludvik, nato pa še izvršni sekretar CK ZKS Bojan Klemenčič. Novo-sprejeti komunisti so prejeli člansko izkaznico, knjigo o Titu in rdeč nagelj, učenci Centra za usmerjeno izobraževanje iz Žalca pa so pripravili krajši kulturni program. T. TAVČAR Delovna akčijahaDobrOiJjafi -A % 'OJZKV. ************+*****+** I Dan borca bodo I slovesno proslavili pri I obnovljenem bunkerju ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ t ★ ★ * denšek, Blaž Arlič-Cero in fKtmstov jnuv vse Krajane ★ ★ drugi. Od tu so vodili razne ’n občane na proslavo dneva * ★ akcije, prav v tej sestavi pa je borca na Petelinjek. * * bila tudi prva krajevna upra- I. VODUŠEK * PROUČEVANJE PREDVOJNEGA PARTIJSKEGA IN DELAVSKEGA GIBANJA: Čaka jih veliko dela Na pobudo nekaterih organizacij v kraju je krajevna organizacija ZB v Vinski gori obnovila partizanski bunker na Petelinjeku. Misel na to pa se je porodila že na lanskoletnem pohodu obujanja tradicij NOB. ; Pri .izvajalskih delih gre pohvaliti člane društev TVD Partizana, osnovne organizacije ZSMS in Gasilskega društva v Vinski gori. Bunker je bil zgrajen v januarju 1945, služil pa je kot javka in obveščevalni center celjskega vojnega okrožja. V njem so našli varno zatočišče komandant obveščevalnega centra Mitja Fišer in njegova žena Mija, Metod Božnik, Alojz Koren, Polde, Dušan in Milan Videnšek, Blaž Arlič—Cero in drugi. Od tu so vodili razne akcije, prav v tej sestavi pa je bila tudi prva krajevna upra- va na Dobrni, kjer so predhodno razorožili preko 350 Nemcev. Sovražnik, kljub temeljitemu prečiščevanju terena, bunkerja ni odkril inje le-ta ostal nepoškodovan. Zob časa je potem naredil svoje, zato je bil potreben obnove. Osrednja krajevna proslava dneva borca bo letos prav pri tem bunkerju, kjer se bodo srečali še živeči borci in aktivisti NOB na tem področju. Kot pravi predsednik KO ZB v Vinski gori Milan Videmšek a bodo v to proslavo vključene tudi vse družbenopolitične organizacije v kraju. Tako torej KO ZB Vinska gora z ostalimi DPO vabijo poleg borcev in aktivistov NOV vse krajane in občane na proslavo dneva borca na Petelinjek. I. VODUŠEK ?,V; Stare zgradbe rudnika Zabukovica ■■piM PRAZNOVANJE BO V ZABUKOVICI IN GRIŽAH: Revolucionarni zabukovški rudarji V okviru Občinske konference ZK Žalec se je pred nedavnim sestala na svoji prvi seji komisija za proučevanje predvojnega partijskega in delavskega gibanja. Naloga komisije je, da zbere čimveč gràdiva o tem gibanju, ki je bilo v Savinjski dolini zelo razgibano. Na to temo je zbrano že več gradiva kot knjiga Antona Kotnika „Komunistična partija v revolucionarnem delavskem gibanju“, nadalje razne monografije posameznih krajevnih skupnosti in podobno, poleg katerih bo po- trebno zbrati razno drugo dokumentacijo, ki bo služila kot zgodovinski vir tega gibanja. Poiskati pa bo treba tudi najprimernejšo obliko in način zbiranje tega gradiva. Zato komisija pri Občinski konferenci ZK naproša vse, ki imajo kakršnokoli gradivo v zvezi tega gibanja, da jim posredujejo podatke, katere bodo vključili v arhiv in tako izpopolnili podobo tega gibanja v naši dolini. Čaka jih torej veliko dela, pričakujejo pa tudi vašo pomoč. F. J. m PRODAJNI CENTER nama V LEVCU KONČAN V JESENI V Levcu hitro napreduje izgradnja novega prodajnega centra NAMA ki bo pomenil nov korak k boljši in kvalitetnejši preskrbi prebivalstva širšega območja. Prodajni center Levec bo imel 4.500 m2 površine z 80 zaposlenimi. Objekt bo predvidoma zgrajen in predan namenu v oktobru letos. Prodajni program: SAMOPOSTREŽBA DISKONT (prodaja blaga v večjih količinah po nižjih cenahJ TEKSTILNI ODDELEK TEHNIČNI ODDELEK ŠPORTNI ODDELEK _ GOSTINSKI ODDELEK Naj zapišemo, da bo prodajni program vsklajen z Lesnino, tako, da bo možno dobiti vse blago na enem mestu (skupna ponudba). Kupci bodo lahko odvažali blago z vozički do avtomobilov na parkirnem prostoru, kjer bo prostora za cca 150 vozil. V PRODAJNEM CENTRU BO TUDI BANKA ZA POSLE Z OBČANI! V. V soboto, 4. julija, bodo v okviru prireditev ob letošnjem občinskem prazniku in obletnicah pomembnih dogodkov v krajevni skupnosti Griže odkrili v Zabukovici spominsko ploščo ob 40-letnici oboroženega napada na rudnik. V našem zapisu bomo strnili pomembnejše dogodke, ki kažejo, da je bilo to območje, ki spada sedaj pod krajevno skupnost Griže, delavsko napredno in razgibano že pred vojno, zlasti pa med narodnoosvobodilnim bojem. Vsekakor bo držalo, da je delavsko napredni, revolucionarni duh zabukovških rudarjev ugodno vplival na poznejše dogodke, ki so pokazali visoko zavest delavstva, ki seje z ramo ob rami s kmečkim prebivalstvom borilo ne le za delavske pravice, marveč tudi proti okupatorju v NOV. Začetki rudarjenja segajo v prvo polovico 19. stoletja. Že leta 1896 je bilo vključenih v Splošno delavsko izobraževalno pravovarstveno in podporno društvo na Štajerskem 80 rudarjev. Tega leta se je zastopnik zabukoviških rudarjev udeležil prve konference rudarjev avstrijskih alpskih dežel v Leob-nu. Močno delavsko gibanje je bilo opaziti tudi v obdobju po I. svetovni vojni in to gibanje je po letu 1930 vodila in usmerjala KP. V enotedenski stavki leta 1920 je sodeloval tudi poznejši španski borec Florjan Pohlin, ki je padel v Španiji leta 1936. Tri leta pozneje je bil množičen protestni shod proti ukinitvi osemurnega delavnika. REVIRSKA ČETA NAPADE RUDNIK Seme, ki ga je zasejala Partija, je že leta 1941 padlo na plodna tla. V juliju 1941. leta je bila na območju KS Griže ustanovljena I. savinjska četa, ki je skupaj z revirsko četo v avgustu tega leta napadla rudnik Zabu-kovico. Tu so zaplenili prvo okupatorjevo puško na Štajerskem. Iz Griž je I. Štajerski bataljon krenil na znani Brežiški pohod pod vodstvom narodnega heroja Staneta Rozmana. Leta okupacije so polna še drugih dohodkov, ki kažejo borbeno sposobnost in zavest prebivalstva. OBNOVA RUDNIKA, ŠOLA . .. Krajani so po osvoboditvi prijeli za delo na vseh koncih in krajih: obnavljali so požgane domačije, obnovili rudnik. Rudarji so obnovili šolo in tako omogočili, da se je začel pouk. Šola pa je postala kmalu pretesna in leta 1969 so dogradili novo šolo. Zavzelo bi preveč prostora, če bi našteli vsa dela, Odlikovanje - red dela s srebrnim vencem prejema iz rok Vere Orešnik—Juhart Franci Flajs. Odlikovanja predsedstva SFRJ V Žalcu so na priložnostni slovesnosti podelili odlikovanja predsedstvu SFRJ. Podelitve se je poleg odlikovancev udeležilo tudi več predstavnikov družbenopolitičnega življenja občine, zbranim pa je spregovorila pred-sednica Občinske konference ZKS Žalec Vera Orešnik-Ju-hart. V svojem govoru je poudarila pomen priznanj in zaslug tistih, ki so jih prejeli, obenem pa se jim je zahvalila za njihovo delo in jim čestitala. Odlikovanja so prejeli: red dela z zlatim vse pridobitve, ki so bila rezultat pridnih rok in velike volje po napredku. V teh letih so bile zgrajene (tudi asfaltirane) ceste, napeljana elektrika, urejena delna kanalizacija itd. Krajani so pridobili kulturni dom, letno gledališče, obnovili so gasilska domova, zgradili športna igrišča in ob vseh teh pridobitvah so ti kraji vidno spreminjali podobo. Rudnik Zabukovica je deloval do 1966. leta, ko gaje zalila voda. Naj zapišemo, da so v tem rudniku- leta 1956 nakopali še 101.570 ton premoga, pozneje pa je količina padala, tako da so leta 1966 nakopali le še 25.387 ton. Zanimivo je, daje rudnik tako po prvi, kot drugi vojni doživljal razvoj in končno so ga zaprli. Na rob našega zapisa velja omeniti, da so bili krajani, delavci, rudarji v teh krajih vedno v prvih vrstah, bodisi v predvojnem revolucionarnem delavskem gibanju pa tudi v NOV in slednjič tudi v povojni obnovi. Zato ni naključje.da bodona zgradbi nekdanjega rudnika Zabukovica v teh dneh odkrili ploščo v spomin na oboroženo akcijo partizanov 1941. leta. Kako je delovala griška „Svoboda” Rudarji so v zgodovini delavskega gibanja znani kot nosilci najbolj naprednih idej in najbolj predani revolucionarji. Da je takšna trditev pravilna in upravičena, nam dokazujejo številni primeri iz zgodovine. Med takšne sodijo tudi griški rudarji, ki so že leta 1919 organizirali sindikalno gibanje, najpomembnejši rezultat njihovega delovanja pa je ustanovitev delavsko kulturnega društva Svoboda leta 1920. Društva, katerega namen ni bil samo zabava, temveč tudi negovanje svobodomiselnosti in naprednih idej. „V začetku nismo bili komunisti, saj še prav vedeli nismo, kaj je to, čeprav smo prebirali marksistično literaturo,“ se spominja Ernest Levstik, rudar in eden najbolj aktivnih članov Svobode. Hkrati je društvo skrbelo za ohranjanje slovenske besede. To pa je bilo mogoče z ureditvijo knjižnice in širjenjem knjig med krajani. V začetku so na policah čakale na bralce le leposlovne knjige, kasneje so se jim pridružila tudi marksistična dela. „Knjižnico smo imeli v gostilni pri Jožefi Gominšek v Grižah, Iger smo uredili posebno zidno omaro,“ je ostalo v Levstikovem spominu. Pa ne samo to. Spominja se še, kako veliko je bilo zanimanje ljudi za knjige, kako hitro je zmanjkalo prvih prevodov Kapitala in kako so mu ljudje, nasprotni delu naprednih članov Svobode, ‘ včasih dejali: „Pazite se ga, ta ima ključ od pekla.” Kljub temu seje število bralcev večalo, prihajali so delavci in kasneje tudi kmetje. Po celjskem zletu so Svobodo razpustili, nadomestilo pajo je glasbeno društvo Zarja, kamor so se vključili tudi vsi člani Svobode. Griška Svoboda ni bila pomembna samo za razvijanje ’ novih, naprednih idej, širjenje slovenske besede. Tu so se kalili vsi naši prvoborci: Peter Šprajc, Albin Vipotnik, Franc Lapajne in številni drugi revolucionarji. Pohod k bolnišnici Celje vencem: Miljeva Kač in Janez Kranjc; red zaslug za narod s srebrno zvezdo: Hilda Premik, in Antonija Ramšak; red.dela s srebrnim vencem: Martina Bevc, Franc Flajs, Nežika Medved, Anton Pogačnik, Angela Rožič in Breda Verstovšek; red za vojaške zasluge s srebrnimi meči; Miloš Radelič; medaljo zaslug za narod: Štefka Avgu-stič, Slavica Kolenc, Cvetka Kronovšek, Karolina Mlakar, Vera Vučer, Antonija Zupanc in Jožica Žunter. T TAVČAR Letošnjega pohoda k Bolnišnici Celje, ki leži 1250 metrov visoko v osrčju Komna, se je udeležilo več kot 500 pohodnikov. Žal so se pohoda udeležili le planinci in pionirji Planinskega društva iz Zabukovice, Prebolda in Polzele, prav pa bi bilo, da bi si to bolnišnico ogledali pionirji naše občine, ki sedaj poznajo le bolnišnico Franjo. V Bolnišnici Celje in v njenem pomožnem objektu Podstrešku, zgrajena je bila leta 1944, evakuirana pa leta 1945, se je zdravilo preko 300 borcev, v njej pa je bilo 17 članov zdravniškega in strežnega osebja- Med vodilnim osebjem je bil dr. Peter Držaj, ki je pred okupacijo zdravil v Novem Celju, politkomisar Oblak—Sime in intendant Polde Travner iz Go-milskega. Bolnišnico pa so upravljali poleg dr. Petra Držaja še dr. Virgil Krasnik, dr. Dušan Šober in dr. Robert Kukovec. Proslave se je udeležilo tudi večje število bivšega osebja, pacientov in borcev NOB. Letošnja udeležba je zagotovilo, da Bolnišnica Celje ne bo tonila v pozabo, ravno tako pa tudi ne spomenika, postavljena v čast devetim borcem in dvem borkam XIV. divizije pod Robanom ter spomenik bolničarjema ja S Urošu Marčiču iz Braslovč in Jožetu Kuharju ter njunim štirim bolnikom, ki so jih Nemci pobili. Februarja 1945 je bila bolnišnica evakuirana, težko ranjene borce so evakuirali v podzemni bunker, pri njih pa so ostali bolničarji. O njihovi skupni usodi pripoveduje dr. Kukovec v svojem dnevniku: „Tudi po [arku z one strani planine so se Švabi spustili in bližali bunkerju. V zadnjem trenutku sta bolničarja Uroš Marčič in Jože Kuhar skočila iz bunkerja in hotela uteči. Rafal iz mitraljeza je oba pokosil. Tako sta padla dva izvrstna tovariša, ki sta se popolnoma posvetila izvrševanju partizanske dolžnosti. Ni bolničar Jože zaman trdil: „Kdor dočaka 15. marec, ta bo rešen. 11. marca je oba pokosilo. Švabi so se približali bunkerju in brez obotavljanja postrelili štiri nepokretne bolnike, med njimi Angleža Walterja iz Avstralije. Švabi so padle oropali in bunker zažgali, tako, da kasneje nismo mogli razločiti trupel posameznikov ...“ Tako je zapisal v dnevniku dr. Kukovec znan partizanski kirurg, ki so ga Nemci ujeli aprila 1945 in ubili v Ljubnem v Savinjski dolini. F. J. USMERJENO IZOBRAŽEVANJE Kaj bodo šole nudile letošnjo „Ena lastavica še ne prinese pomladi,” pravi star slovenski pregovor. Tega bi se morala držati naše šolstvo in združeno delo pri uvajanju reforme šolstva letošnjo jesen. Vzgojno-izobraževalnega procesa naše izobraževalne skupnosti ne bodo spremenile samo z uvajanjem novih metod, oblik-in organizacij dela, temveč bo treba poseči tudi v vsebino vzgojnoizobraže-valnega dela. Pogled v zgodovino Od prosvetljenstva naprej je v evropski zgodovini bila država tista, ki je določala, kaj in kako naj poučujejo ukaželjne ljudi. Za razvoj vzgoje in izobraževanja v meščanski družbi je bila značilna dvojnost v usposabljanju za fizično in intelektualno delo ter ločevanje splošne in strokovne izobrazbe. Strokovni delavci se izobražujejo v tistih organizacijah, kjer je delavec zaposlen. Takšen izobraževalni sistem je posledica družbene delitve dela in razredne slojevitosti. Kljub temu je meščanska družba naredila korak na prej v razvoju šolstva — uvedla je namreč obvezno in enotno osnovno šolo. Šolstvo pri nas V slovenskem in jugoslovanskem šolstu je v zadnjih letih prišlo do bistvenih sprememb: 1967 so bile naše poklicne šole opredeljene kot srednje, kar naj bi privedlo do poenotenja vsebine med posameznimi vrstami šol, uvedli smo celodnevno šolo . .. Doslej se je ohranjala večtirnost našega šolstva. Več-timost zato, ker je vsaka šola izobraževala precej po svoje, pri enakih predmetih na različnih šolah pa so učenci poslušali najrazličnejšo vsebino. Kaj pa bodo šole nudile letošnjo jesen? Ljudje ne vedo dovolj Samo še nekaj mesecev nas loči od takrat, ko bodo slovenske šole izobraževale po novih vzgojnoizobraževalnih programih. Pet minut pred dvanajsto torej, večina pe še vedno ne ve, kaj bo prineslo usmerjeno izobraževanje, kako se bodo izobraževali otroci in odrasli po novem, kaj pomeni cela vrsta novih pojmov, npr. program, smer in usmeritev in še bi lahko naštevala. Starši in otroci razmišljajo o letošnjem. vpisu po starem — odločajo se med šolami in ne med programi. Ljubljanska televizija je pred nekaj tedni sicer pripravila oddajo, ki je govorila o reformi šolstva, katere kvaliteta pa ni bila na najbolj zavidljivi ravni in je verjetno povzročila med gledalci še več zmede. Obstaja tudi cela vrsta gradiv za javne razprave, ki pa ne morejo nadomestiti preproste razlage o novi reformi. Izobraževalna skupnost Slovenije in Komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, kot glavna nosilca priprav na usmerjeno izobraževanje, bi morala poskrbeti za publikacijo, pisano v preprostem jeziku, ki bi starše slovenskem gospodarstvu, ki ima ozko specializirano kadrovsko strukturo. Končna rešitev je naslednja: 94 učnih programov, ki imajo skupno 216 smeri (prvotno je predvidenih 140 programov, ki bi imeli 370 smeri). Za prakso so v strokov- ni skupnosti srečali tudi v legpšnjem letu. Ker so potrebe družboslovaja po kadrih manjše kot v proizvodnji, je 69 odstotkov vseh mest namenjeno učencem, ki se bodo izobraževali na naravoslovnih in proizvodnih usmeritvah, le 21 od- in otroke seznanila z vzgojno-izobraževalnimi novostmi. Neusklajenost šolstva in združenega dela V pripravah na spreminjanje vsebine vzgojnoizobraževalnih programov so se že pred nekaj leti izoblikovala različna stališča: del „reformatorjev“ se je zavzemal za uvedbo splošno izobraževalnih ustanov, nasprotniki tega stališča pa so bili mnenja, da mora biti šolstvo organizirano tako, da bo zadovoljilo potrebe in interese združenega dela po kadrih. Doslej je bila šola tista, ki je odločala o tem, kaj je potrebno za določen poklic in kakšen učni načrt bo „dal“ najboljšega delavca. Zaradi tega so bila pogosta razhajanja med teorijo in prakso, po končanem šolanju pa učenci (zdaj že delavci) niso bili sposobni in „uporabni“ na delovnih mestih. • Da si šolstvo in združeno ■'delo pot do večjega znanja predstavljata vsak po svoje, kaže dejstvo, da bi šole rade povečale predvsem število ur splošnih družbenih predmetov, delovne organizacije pa se zavzemajo za večje strokovno znanje in večjo specializacijo. Takšne zahteve delovnih organizacij so posledica razmer v nem svetu SR Slovenije namenili 12 odstotkov ur (za skrajšane programe 20 odstotkov ur). Čeprav je ena temeljnih nalog usmerjenega izobraževanje odpravljanje diferenciacije med poklicnimi in srednjimi šolami, mreža šol kaže na nasproten interes — še naprej naj se ohranjajo razlike med obema vrstama. Zakaj takšno sklepanje? V sprejeti mreži šol je predvideno, da bodo šole, ki so doslej izobraževale za posamezne poklice (triletne poklicne šole), v prihodnjem šolskem letu izobraževale le do 4. stopnje zahtevnosti. 5. stopnja zahtev nosti ustreza dosedanjemu usposabljanju tehnikov, vendar takšnih programov v dosedanjih poklicnih šolah ni moč najti. Kje najti več učencev? V lanskem šolskem letu je bilo v Sloveniji 34.421 prostih mest, osnovno šolo pa je končalo 26.654 učencev. V letošnjem šolskem letu želijo vpisati 30.300 učencev, po podatkih pa bo v juniju končalo osnovno šolo kar nekaj tisoč učencev manj. Doslej je bilo vedno več zanimanja za družboslovne usmeritve in s podobno problematiko se bodo na izobraževal- stotkov pa je namenjeno družboslovcem. V tistih krajih, kjer je samo ena srednja šola, najbrž ne bo posebnih težav. Drugače pa bo v tistih krajih, Iger je večje število šol. Mreža šol namreč ni spremenila obstoječe strukture šol v slovenskem prostoru in njihovega števila po posameznih krajih. Prehodnost med programi Dosedanje raziskave kažejo, da se je približno polovica slovenske mladine šolala na poklicnih šolah. Mnogi so šolanje nadaljevali na srednjih in višjih oz. visokih šolah. Kako pa bo moč šolanje nadaljevati po uvedbi usmerjenega izobraževanja. O tem pravi Emil Rojc, predsednik družbenega sveta SR SLovenije, takole: „Problem prehodnosti v usmerjeno izobraževanje ne more biti postavljen zgolj kot pedagoško vprašanje, ampak kot vprašanje sistema samoupravnega družbenega usmerjanja vpisa, povezanega s sistemom samoupravnega planiranja, pri čemer mora posamezni učenec in zainteresirani ozdi ali sisi vedeti, ne — le v kakšno usmeritev se vključuje, ampak tudi v kateri program ter smer v okviru katerega se vpisuje in v kakšnih pogojih ga bo končal. Predhodno sodelujejo v pomoč učencu pri izbiri tega programa strokovne službe poklicnega svetovanja in usmer- jesen? janja, skupaj s strokovno pedagoško službo.” Vprašanje prehodnosti je bilo eno tistih vprašanj v razpravah o usmerjenem izobraževanju, na katerem so se lomila kopja razpravljalcev. V začetnih razpravah so se izvajalci in porabniki zavzemali za takoimenova-no horizontalno prehodnost. Učenci naj bi po končani osnovni šoli imeli enak dvoletni program, šele po dveletnem šolanju pa bi se odločili za poklic. Misel o horizontalni prehodnosti je kasneje zamenjala ideja o takojšnji izbiri programa in usmeritve. Kako bo v praksi uresničena vertikalna prehodnost, danes najbrž še nihče ne ve. Ni namreč jasno, ali bodo še obstojali sprejemni in diferencialni izpiti, kako bo mogoče iz enega programa in usmeritve prestopiti v drugega, se bodo učenci, ki bodo končali 4. stopnjo zahtevnosti, lahko vpisali v višje in visoke šole oz. kakšni bodo pogoji in še bi lahko naštevala. Ne gre namreč le za večje ali manjše spremembe v našem vzgojnoizobra-ževalnem sistemu, temveč za kadrovsko strukturo čez nekaj let. Kaj smo pozabili? Na republiškem komiteju za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo pravijo takole: „Štipenditorji in ozdi bodo štipendijske pogodbe in pogodbe o izobraževanju zaposle-, nifi sklepali za posamezno smer izobraževanja in poklic.“ V pripravah na uvedbo izobraževalne reforme sta njena glavna nosilca Republiška izobraževalna skupnost in Komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, pozabila na nekatera pomembna vprašanja, npr. štipendiranje. V praksi se namreč dogaja, da nekatere delovne organizacije, ki so doslej štipendirale učence v poklicnih šolah, ne razpisujejo štipendij, ker vse premalo poznajo sitem šolanja v naslednjem letu. Tudi občinske izobraževalne skupnosti ne nameravajo sprejeti obveznosti do učencev v poklicnih šolah, ker tega „doslej še niso nikoli storile in je vsaka delovna organizacija štipendirala svoje bodoče delavce.“ Večletne razprave so puščale ob strani vprašanja o izobraževanju odraslih, pripravi učbenikov za nove vzgojnoizobraževal-ne programe, usmerjenem izobraževanju na univerzi in še bi lahko naštevala. Številna vprašanja niso bila rešena v lanskem letu, ko naj bi po prvotnih načrtih začefi z reformo šolstva v Sloveniji, prav tako ne v letošnjem letu. Kdaj pa bodo? Kako se pripravljamo na usmerjeno izobraževanje v Žalcu? Tudi žalsko šolstvo in združeno delo se pripravljata na preizkušnjo v letošnjem šolskem letu. Doslej je v Žalcu obstajal Center za usmerjeno izobraževanje, ki je izobraževal učence v poklicni administrativni in tekstilni šoli ter v dislociranih oddelkih kmetijske in kovinarske usmeritve. Centra v sedanjem, pomenu v prihodnjem šolskem letu ne bo več, temveč je v mreži šol zapisan kot enota Tehniškega šolskega centra Celje z izobraževalno smeijo kovinar—strojnik. Po podatkih predvpisa se je za kovinarsko izobraževanje odločilo 97 učencev, kar pomeni, da so izpolnjeni pogoji za štiri oddel- ke. Med temi se je 31 učencev odločilo za oblikovalca kovin, 35 za preoblikovalca kovin, skrajšani program pa bo obiskovalo 31 učencev. Podatki iz predvpisa kažejo, da se je mladina odločila v razmerju 60:40 za proizvodno tehnične poklice. Po prvotnih predvidevanjih naj bi to razmerje bilo nekoliko drugačno in sicer: 70:30. Največji probemi nastajajo pri vključevanju ženske mladine v izobraževanje. V združenem delu je namreč zaradi sodobne tehnologije manj delovnih mest za ženske, poleg tega pa je tudi njihov interes za proizvodno tehnične poklice manjši kot pri fantih. Štipendijska politika v občini je naravnana tako, da se bo kar največ bodočih dijakov odločilo za deficitarne poklice v skladu s potrebami združenega dela. Po mnenju Odbora za razvoj usmerjenega izobraževanja je v občini bilo razpisanih dovolj potrebnih štipendij in da bo večina učencev lahko dobila štipendije. Kako so zagotovljene kadrovske in materialne potrebe za uvedbo usmerjenega izobraževanja? Zakon o usmerjenem izobraževanju je na področju kadrovske politike zelo zahteven, zato bo v novem šolskem letu prišlo do nekaterih kadrovskih sprememb. Da bi zagotovili ustrezno kadrovsko strukturo, so bila razpisana nekatera delovna mesta, nekaj več sodelovanja pa predvidevajo s predavatelji Delavske univerze. Materialne potrebe so v glavnem že zagotovljene. Odbor je mnenja, da prostorske možnosti s sedanjim obsegom izobraževanja ne bodo v celoti izkoriščene, zato razmišljajo o tem, da bi nekaj oddelkov kovinarske usmeritve iz Celja prišlo v Žalec, oziroma, da bi tudi v Žalcu uvedli V. stopnjo srednjega programa, ki usposablja za poklic tehnika. Določene so tudi delovne organizacije, Iger bodo učenci opravljali praktični pouk v usmerjenem izobraževanja To so: Tekstilna tovarna Prebold, SIP Šempeter, Ferralit Žalec ter Strojna v Žalca Skupno z njimi je izoblikovan vsebinski program izobraževanja, nekaj težav pa se pojavlja zaradi prepočasnega urejanja samoupravnih aktov in njihovega usklajevanja z zakonom o usmerjenem izobraževanja Priprave na reformo šolstva bi v žalski občini bile še bolj učinkovite, če bi celjski Tehniški šolski center nekoliko bolj odgovorno izvajal dogovorjene naloge in obveznosti do svoje nove enote. IRENA JELEN Naša anketa Med 62-imi osmošolci osnovne šole Nade Cilenšek v Grižah smo povprašali nekaj učencev, kam jih bo vodila pot po končani osnovni šoK: JEŽOVNIK ANDREJ, Migojnice: „Osnovno šolo sem končal z dobrim uspe-I hom in se odločil, da bom šolanje nadaljeval na Elektrotehnični šoli v Celju. Šolanje mi bodo omogočili starši, ker ne bom prejemal štipendije.“ " VIRANT EMIL, Zabuko-vica: „Po končani osnovni šoli se bom vpisal na Rudarsko tehnično šolo v Velenju. Poklic, za katerega sem se odločil, me veseli, upam tudi, da bom dobil štipendijo v delovni organizaciji REK Velenje. Osmi razred pa sem končal z odličnim uspehom.“ MENČAK ALEKSANDER, Pongrac: „Domov sem prinesi prav dobro spričevalo, v jeseni pa bom začel obiskovati Elektrotehnično šolo v Celju. Za ta poklic sem se odločil, ker me zanima takšno delo in poklic.“ MUR DANICA, Griže: „Veseli me poklic predmetne učiteljice, zato sem izbrala Pedagoško gimnazijo v Celja Upam, da bom dobila občinsko kadrovsko štipendijo. V zadnjem šolskem letu pa sem izdelala z odličnim uspehom.“ OKORN VERICA, Griže: „Letos sem končala šolo z prav dobrim uspehom. Želim postati tekstilni tehnik in se kasneje zaposliti v Tekstilni tovarni Prebold, zato sem izbrala Tekstilno tehnično šolo. Ker ne bom imela štipendije, me bodo šolali starši.” Živ žav v žalskem športnem parku „Zdrav duh v zdravem telesu,” pravi star pregovor. Tega se zavedamo tudi v žalski občini. Razmah telesnokulturne dejavnosti, cela vrsta športnih objektov in vsak dan večje število ljudi na športni rekreaciji in tekmovanjih nam dokazuje, da je postala telesna kultura v občini sestavni del našega življenja. Letos nova pridobitev Letošnji dan mladosti smo v žalski občini proslavili z novo pridobitvijo na področju telesno kulturne dejavnosti. 24. maja je bil svojemu namenu slovesno predan obnovljen športni park. Kaj vse je mogoče v obnovljenem parku početi, so dovolj nazorno pokazali sodelujoči na prireditvi. V svečanem mimohodu so se ob zvokih godbe na pihala žalske glasbene šole predstavili člani športnih društev, šolarji, člani žalskega telovadnega društva in naši najmlajši iz vzgojnovarstvenih zavodov. V pisanih oblačilih, s papirnatim cvetjem v rokah, športnimi rekviziti in drugimi pripomočki so mladi manifestirali svoje veselje in hkrati spoštovanje svojemu vzorniku in prijatelju tovarišu Titu. Odločenost, da stopamo po njegovi poti, je bila izražena tudi v besedah osrednjega govornika Jožeta Jana, predsednika Izvršnega sveta skupščine občine Žalec, ki je hkrati poudaril, da je „telesna kultura postala sestavni in enakovredni del našega življenja.” Ljubezen do Tita, radost, da živimo v svobodni domovini, pa so izrazili tudi najmlajši v svojem nastopu, kjer je sodelovalo okrog 1500 mal- čkov vseh žalskih vzgojno varstvenih zavodov. Kakšen je bil začetek? Ideja o tem, da bi v Žalcu zgradili športno središče, se je izoblikovala že okrog leta 1960. Takratno igrišče je bilo namenjeno potrebam tekstilne tovarne Juteks, stari sokolski dom pa prav tako ni več služil svojemu namenu. Telovadno društvo Partizan se je odločilo za izgradnjo novega nogometnega igrišča in atletske steze. S pomočjo inženirja Bloudka je bila izbrana današnja lokacija. Takrat sredi polj, danes v centru mesta. Nogometnemu igrišču in atletski stezi so sledila igrišča za rokomet, tenis in košarko, vzporedno z igrišči pa je na zahodnem delu zraslo štiristezno avtomatsko kegljišče, takrat eno najbolj sodobnih v celjski regiji. Danes je žal v nezavidljivem stanju. S tem je bila končana I. faza izgradnje. Po letu 1972 so se, igrišču pridružili klubski prostori, sledilo je urejanje okolice in preureditev ter obnovitev športnega parka. Kaj lahko počnemo v športnem parku? Obiskovalcu, ki ga pot slučajno ali načrtno zanese v športni park, ne more biti dolg čas. Tu je atletski stadion, igrišča za nogomet, rokomet, košarko, tenis, odbojko, športna dvorana, kotalkališče, naravno drsališče, društveni prostori in otroško trim igrišče. Igrišča so namenjena vsem sekcijam telovadnega društva Partizan (v žalski občini deluje 12 sekcij s 1550 člani), redni vadbi približno 700 šolarjev v Žalcu, sindikalnim organizacijam - vseh delovnih organizacij ter najmaljšim v vzgojnovarstvenih zavodih. Poleg tega je možna tudi brezplačna rekreacija vseh občanov (izjema je le teniško igrišče, kjer bodo občani plačali vstopnino zaradi potrebe po rednem vzdrževanju teniškega igrišča). Žalski športni center je eden redkih kompleksov v Sloveniji, ki i^na na enem mestu tako pestro ponudbo. Tu je namreč „na kupu” avtobusna postaja, hotel, ugodna prometna povezava. Prav zaradi tega so v športnem parku že bila organizirana številna ligaška, regijska in republiška tekmovanja. V Žalcu so se na primer odvijale igre kovinarjev, tekstilcev, veterinarjev in delavcev državne uprave. Marsikaj je k takšni vlogi parka pripomogla tudi bližina hotela. Medsebojno sodelovanje ni samo naključno. Hotel Golding—Rubin je namreč finančno podprl končno urejevanje športnega parka, hkrati pa je center tudi sestavni del hotelske ponudbe. Igrišč tako ni koristila samo mladinska košarkarska reprezentanca ter nogometaši I. in II. zvezne lige, temveč tudi številni hotelski gostje. Športni center se bo razvijal Z obnovitvijo športnega središča je zaključena II. faza v razvoju žalskega športnega parka. Med prvimi nalogami v prihodnje pa bo ureditev Titovega parka. Na prostoru med športnimi igrišči, med osnovnošolskim centrom in žalsko obvoznico bodo do 20. oktobra posadili 88 dreves, dreves, ki bodo simbolizirala Titovih 88 let. Z urejanjem bodo pričeli že v prvih dneh junija. Za naslednja leta telesnokul-turni delavci predvidevajo, da se bodo igriščem pridružile tribune, klubski prostori in okrepčevalnica, izposojevalnica športne opreme, prodajalna športnih rekvizitov in športna ambulanta. Že v letošnjem letu predvidevajo v sodelovanju z gostinskim podjetjem Hmezad obnovitev avtomatskega kegljišča. Želja vseh telesnokulturnih delavcev in občanov žalske občine je, da bi se obstoječim objektom pridružil še pokrit plavalni bazen. Le-ta je sicer projektiran v prizidku hotela, vendar bo uresničitev zamisli precej težavna zaradi predpisov, ki omejujejo gradnjo športnih objektov. IRENA JELEN Srečanje športnih novinarjev v Žalcu Nedavna konferenca združenja športnih novinaijev Jugoslavije v Žalcu je izzvenela kot prisrčno srečanje „sedme sile” z našimi občani, zlasti še z delavci na področju usmerjanja telesne vzgoje. Po uvodnem srečanju v skupščinski dvorani žalske občine sta predstavnika občinske skupščine in izvršnega sveta novinarje pozdravila in seznanila z značilnostmi naše občine. Novinarji so bili za tem gostje Tovarne nogavic Polzela, nato pa so si z zanimanjem ogledali smučarske vlečnice nad Braslovčami in se zadržali v braslovški osnovni šoli. Po prihodu v Žalec, kjer je bila tudi konferenca združenja športnih novinarjev Jugoslavije, so si gostje ogledali športni park v Žalcu, ki po njihovi splošni oceni velja za enega najlepših pri nas. O vlogi športnih novinarjev je na konferenci spregovoril tudi predsednik predsedstva ZTKJ Marjan Lenarčič. Po ugodni oceni dosedanjega dela so si novinarji zastavili nove naloge, obenem pa so izvolili tudi novo v odstvo — predsednik za enoletno mandatno obdobje je slovenski novinar Evgen Bergant. Tk. L. SA VINJSKI OBČAN - Junij 1981 5 Maijan Lenarčič, predsednik predsedstva ZTKJ: „Žalec je razmeroma majhno mesto z izredno lepim in funkcionalno urejenim športnim parkom, v katerem se razvijajo množične telesno vzgojne dejavnosti. Vse kaže, da odgovorni ljudje v vaši občini posvečajo razvo- Evgen Bergant, novinar, predsednik združenja šport- Marko Rožman Zdeno Vahtar bili veseli, če bi imeli takšno dvorano z vsemi ustreznimi napravami in. pripomočki, kot jo ima Žalec. Tu sem bil zadnjič leta 1979 in od takrat je nastalo veliko novega Čestitam!“ Mladen Delič, športni novinar, komentator Zagreb: „Ugodno ste me presenetili. Rekel bi, da je to najlepši kotiček, pravi raj za telesno kulturne dejavnosti ne le v Jugoslaviji marveč nasploh v svetu. Žalec je majhno mesto po številu prebivalstva, a veliko po dejanjih in to najlepše kaže vaš vzorno , ,Navdušen sem nad vašim športnim centrom. Vse je lepo in domiselno urejeno in prilagojeno potrebam razvoja in delovanja množične telesne kulture. Vsi objekti, ki smo jih videli, so vzorno vzdrževani, skratka o žalskem športnem parku vse najlepše.” Pavle Damjanov, novinar Skopje: „Vaš športni park in vse ostale objekte sem si Mladen Delič vzdževan in urejen športni park. Tu živijo ljudje, ki imajo veliko razumevanje za razvoj telesne kulture!” ogledal z velikim zanimanjem. Če primerjam Žalec z Valandovom, mestom, ki je po številu prebivalcev in narodnem dohodku enako Žalcu, šele vidim, kako daleč ste naprej, saj imamo v Valandovem vsega le nogometni klub in nekateri menijo, da je to dovolj. Žalec lahko primerjamo z našimi največjimi mesti, kar zadeva športne objekte, gospodarjenje in množičnost telesne kulture” LOJZE TRSTENJAK Evgen Bergant nih novinarjev Jugoslavije: „S tem, da smo pripravili konferenco naših športnih novinarjev iz vse Jugoslavije v Žalcu, smo hoteli kolegom pokazati, kaj je možno ustvariti in doseči, če so ljudje složni in imajo razu-ju telesne kulture veliko me vanje za razvoj telesne skrb. Vaši športni objekti so kulture. Vse od športnega tudi vzorno vzdrževani in parka do šole ste domiselno predstavljajo idealno mesto povezali v celoto in to za različne zvrsti športnega pogojuje uspešno delo.” udejstvovanja in nasploh Marko Rožman, novinar, množično rekreacijo delov- televizijski komentator: nih ljudi in občanov .” Zdeno Vahtar, športni novinar Večera: „Želo sem presenečen nad tem, kar sem tu videl. V Mariboru bi O našem športnem parku so rekli... O slikanu in grafiku Rudiju Spanzlu iz Zabukovice Rudi Španzel, ki spada med najvidnejše slovenske in jugoslovanske slikaije in grafike mlajše generacije, je bü rojen v Celju, doraščal pa je v Zabukovici pri Žalcu. Na ta kraj, zlasti še na življenje domačinov, med katerimi je največ rudniških delavcev, je povezan s posebno ljubeznijo in spoštovanjem Zato se tudi rad, kadarkoli je le mogoče, vrača iz Ijubijane, kjer stalno avi in dela, preko hribovitih Trojan in zelene Savinjske doline v domače okolje . . Doma pa vedno znova razmišlja o življenju, kakršno pogojuje v delavski sredini težaško delo in skuša še bolj spoznavati nekdanje in sedanje navade svojih rojakov. Rudi Španzel je talentiran in kultiviran umetnik. Končal je šolo za oblikovanje in akademijo za likovno umetnost, pa tudi obe specialki, za slikarstvo in grafiko, v Ljubljani. Posebej se je in se še zanima za umetnostne dosežke renesančnih mojstrov, za lepoto holandskega slikarstva 17. stoletja ter za slikarske vrednote klasicizma, realizma in nadrealizma. Rudi Španzel je doslej prikazal svoja dela javnosti na večih samostojnih in skupinskih razstavah, pri nas in na tujem. Za uspešnost so mu bila že večkrat dodeljena vidna priznanja. Dosedanji opus Rudija Španzla dokazuje, da si je s svojim vztrajnim delom izoblikoval svoj lastni slikarski svet. Ta svet predstavljajo portretne podobe, figuralne in druge kompozicije. V motiviko Rudija Španzla je izredno domiselno vključena cela vrsta izbranih posameznosti, izstopajo zlasti posebna oblačila, raznovrstna blaga, izbrano pohištvo in drugi, za njegovo slikarsko obdelavo vredni predmeti Ob tem lahko pomislimo, da gre za spomine iz slikarjevih otroških let. . . Pogosto slika ženske figure, ki so različno postavljene v prostor in imajo misteriozno odkrite ali pokrite, odlično naslikane dele telesa. Z različno mimiko in posebnimi gibi telesa poudarja razpoloženja modelov, njihovo radost, ponos, sanjavost in presenečenja. Pri portretih Rudija Španzla pa je upoštevana osebnost človeka in vsaka podrobnost zunanjega videza je usklajena s celoto . . . Španzlove upodobitve so ustvarjene s samosvojo umetnostno občutljivostjo in mojstrsko spretnostjo, predvsem pa z veliko mero discipline in natančnosti. Viden je smisel za skladnost uporabljene risbe, prefinjenih barv in igrivosti sence s svetlobo. Tudi v kvalitetnem grafičnem opusu Rudija Španzla je obravnavana ista motivika, kot na oljnatih slikah. Mojster se je odločil za določene grafične tehnike s katerimi lahko izkorišča odlične risarske in druge sposobnosti. Več grafičnih listov; katerih vsebina simbolizira zeleno bogastvo Savinjske doline, je posvetil delavcem hmeljarjem in svojim rojakom. Značilno za Rudija Španzla je, da se je v ustvarjanju naslonil na tisto smer novega realizma v sodobni likovni umetnosti, ki izhaja iz fotografske predloge kot delnega osnutka za samostojno uresničitev zamisli. Likovna dela Rudija Španzla so mikavne in dragocene umetnine. Ljudem pomenijo lepoto in jim prinašajo zadovoljstvo! . . . Umetnik sam pa o svojem ustvarjanju pravi, da jemlje slikarstvo kot katerokoli drugo delo, ki ga skuša opraviti kar najbolj pošteno in da je srečen ker je slikarstvo njegov poklic. MILENA MOŠKON Gostovanje v Bilčovsu Kulturno sodelovanje med KUD Svoboda Žalec in slovenskim kulturnim društvom „Bilka” iz Bilčovsa se vse bolj širi in poglablja. Pred dnevi so moški pevski zbor, oktet Savinja in recitatorska skupina občinske matične knjižnice pripravili v Bilčovsu kulturni večer. Predstavili so se s slovenskimi narodnimi in umetnimi pesmimi, poezijo in prozo domačih ustvarjalcev, Meta Reiner pa je za to gostovanje napisala pesem „Dragi bratje Karantanci”. Predsednik društva Gašper Ogris in župan Bilčovsa Hansi Ogris sta se nastopajočim zahvalila za prijeten kulturni večer in jih ponovno povabila v Bilčovs. Predstavniki društev pa so se dogovorili tudi za bodoče sodelovanje knjižnic in glasbenih šol. J. K. ^ —META REINERE~ ..... Dragi bratje Karantanci S pozdravom smo prišli med vas, da bratsko si roke podamo, da si pogledamo v obraz in po slovensko pokramljamo. Gorazd in Hotimir nekoč po tej deželi sta hodila, kjer njuno vojvodsko so moč koroška jezera pojila. In znamenja tu ob poteh po več stoletjih še so živa, naš rod na karantanskih tleh nezlomljen, boder še prebiva! Poganjki mladi zelene na starih deblih naše lipe; umoriti slana jih ne sme, ne src utišati utripe. Nemilosti današnjih dni vas tarejo in žalostijo, a vsak od vas trdno stoji za jezik svoj in domačijo! Triglava večni sneg in led, ne Karavank visoke stene za nas ne danes ne popred imeli niso mejne cene! Porekla svojih korenin mladičju moči ni izdati: golči kot oče tudi sin in poje, kot je pela mati Potreben pa mu je pogum, odpoved in zavest globoka in trdna volja, zdrav razum, v pomoč pa topla bratska roka. Dokler smo mi, bodite vi! Naj volja vaša bo jeklena! Sovražne sile take ni, ki bi upognila nam ramena! S pozdravom smo prišli med vas, da bratske si roke podamo. Težak je dandanašnji čas, — Slovenci pa se ne prodamo! Mešani pevski zbor Vransko Uspel nastop zbora Odkar so z novim kulturnim domom na Vranskem dani boljši pogoji za razvoj kulture, se v kraju čuti vse večji kulturni utrip. Poleg knjižničarstva, dramske sekcije ter folklore uspešno nastopa tudi mešani pevski zbor, ki se udeležuje vseh večjih prireditev. Nedavno so se pevci predstavili s samostojnim koncertom na Vranskem. Tudi tokrat je bila dvorana nabito polna, kar dokazuje, da si na Vranskem takšnih in podobnih prireditev želijo. S predstavitvijo slovenskih narodnih, borbenih ter koroških pesmi so publiko zelo navdušili. Zbor rad prepeva, zato je tudi navezal kulturne stike s pevskim zborom iz Bilčovsa na Koroškem. Takšno povezovanje je v obojestransko korist, tečejo pa tudi dogovori, da bo pevski zbor svojo pesem predstavil krajanom Bilčovsa. FRANCI IZLAKAR Franci Rizmal - prvič kot dirigent Ob dnevu mladosti sta Zveza kulturnih organizacij in Svoboda Žalec pripravila koncert komornega orkestra RTV Ljubljana, kateremu je prvič dirigiral domačin Franci Rizmal. Nastop komornega orkestra s solisti Niko Vipotnik - sopran, Stankom Arnoldom — trobenta, Otom Vrhovnikom - saksofon, je pomenil številnim Žalčanom izjemen kulturni dogodek. Vsi, ki so spremljali razvoj Francija Rizmala kot violinista, so se lahko prepričali, da je kos tudi zahtevnemu dirigentskemu delu. Polna dvorana pa je tudi dokaz, da znajo Žalčani ceniti ne le njegovo delo in trud, temveč tudi bogastvo in kvaliteto resne glasbe. Koncertni program Janija Goloba z Elegijo za krilni rog in komorni orkester, Rada Simonitija s samospevom Šepet vetra, Haendla z Arijo Kleopatre, Haydna s Simfonijo št. 44 v E-molu, Glazunovim Koncertom za alt saksofon in komorni orkester ter Albinonijevim Koncertom za trobento v B-duru so solisti in komorni orkester izvedli prizadevno in doživeto. Občinstvo pa je njihovo izvajanje spremljalo pozorno in z navdušenjem in tako dokazalo, da zna ceniti kvaliteto tovrstne glasbe. Med solisti je še posebej izpostaviti nastop sopranistke Nike Vipotnik iz Žalca. Koncert je dosegel vrhunec s Haydnovo Simfonijo, veličasten pa je bil tudi začetek z pesmijo FALA v izvedbi komornega orkestra ter mladinskega pevskega zbora osnovne šole iz Žalca in moškega pevskega zbora iz Vinske Gore. Vsem nastopajočim gre čestitka in zahvala za izjemen kulturno umetniški dogodek, mladim umetnikom, še posebej Franciju Rizmalu in Niki Vipotnik, pa še veliko uspehov v svetu bogastva resne glasbe. Franci Rizmal Gradovi in graščine v občini Žalec Dr. Ivan Stopar 11 Vsekakor pri stavbi (isti? ), ki jo je Vischer 1681 na svojih dveh bakrorezih označil kot Helfenberg oziroma Helfen-perg, ni razločno videti, da bi bila naslednica citirane srednjeveške utrdbe. Deželni knezi, kot dediči Celjanov, so Sotesko 1458 podelili v zajem bratoma Henriku in Joštu Soteškima. S poroko je nato prišla v posest Abrahama Gabelkhovena, ki jo je 1602 dobil v fevd. 1635 so graščino napadli in oplenili uporni kmetje, 1720 pa jo je od Johanna Jožefa barona Gabel-khovenskega kupil Oto Henrik grof pl. Schrottenbach, ki je gospoščino pozneje združil z Zalogom. Grad se poslednjič imenuje v fevdnem pismu iz 1765, nato pa je očitno kmalu propadel. Okoli 1800 je kupil gradišče od zaloške gospoščine kmet Matija Škrlin, ki si je na posestvu postavil pritlično hišo in gospodarsko poslopje. Grad je imel tudi svojo kapelo. Kaplani, ki so tu maševali, so izpričani med 1711 in 1723. Zaenkrat ne moremo zanesljivo trditi, ali gre pi. starem in novem gradu za lokacijsko loka-litéto, vsekakor pa Skrlinova domačija ne stoji na njegovem mestu, kot včasih beremo v literaturi, ampak pod njim, v zaselku Marof. Od nekdanje grajske stavbe je ohranjenih le malo sledov. Viden je že globoko v zemljo vrezani prečni ja-ki je deli grajsko kopo od pobočja, vidni, so tudi ostanki okopov in obodnega zidovja, na vrhü lokacije pa je delno odkopan vhod v nekdanjo klet. Grad, kakršen se nam kaže na Vischeijevih upodobitvah, je na listu sl. št. 41 dvonadstropna stavba s strmo streho in večjim prizidkom na hrbtni strani. Na njen srednjeveški izvir kaže poleg lokacije le konolni pomol na dvoriščni fasadi, kakršnih renesančna grajska arhitektura ne pozna več. Tak bi se bil lahko razvil iz skromnejše starejše kastelne zasnove. Na listu sl. št. 42 je stavba prav tako dvonadstropna in opremljena s pomolom, videti pa je skromnejša, bolj enovita in pozidana na manj poudarjeni lokaciji, tako da bi prej zaslužila ime graščina. 1322 je Friderik Kunšperški prodal utrdbo obenem z Velenjem svojima stricema Her-degnu in Frideriku Ptujskemu — grad, ki je bil svobodna posest, se takrat prvič izrečno _ omenja kot vest Hechenberg. Kunšperški si je pri tem sicer zagotovil predkupno pravico, vendar je ni uveljavil. Tako je Stopnik ostal v Ptujskih rokah do 1438. 1441 ga posedujejo Stubenbergi, že naslednje leto pa ga je od Neže Stubenberške skupaj s pritiklinami kupil za 1300 funtov celjski grof Friderik. Grad se pri tem 1441 omenja kot vest Hechkhenberg, 1442 pa kot stolp. Obenem se omenja kot svobodna posest. Gospoščina je 1456 postala deželnoknežja, v zajem pa jo je dobil Hans Safner. Njegova vdo- va Jedri; jo je odstopila skrbnikoma svojih otrok Hansu Goli-enzu in Hansu Egkelheimeiju. 1487 govori popotnik Santoni-no kar o dveh stopniških .gradovih — bine arces denominate Echemburg. 1493 naj bi grad dobil Lasla Prager, vendar ga je „spodrinil” Andrej Limbarski. 1542 ga je ocenil Jošt Limbarski: Mein Haus Heckchenberg, nachdem es khain purgfried noch gerichthatt 300 pifd. Moja hiša Stopnik, ki nima ne pomiija ne sodišča, 300 funtov). Joštova dedinja je bila Sholastika, hči Ivana Kacijanar-ja in žena Ulrika pl. Eitzinga. Sholastika je grad 1554 prodala Pankraciju Schrottenbachu. 1635, ko so ga napadli in oplenili uporni kmetje, je bü v posesti Feliksa barona pl. STOPNIK, grad Hekenberk, Beli grad Razvaline vili strmega istoimenskega griča na obronkih Dobrovelj pri Vranskem. Hecke pomeni grmičevje, živo mejo, ki je imenitno rabila za obrambo. S tako mejo so bfle pogosto zaprte stare meje gosposkih posesti (Heckenbergfestungen) in odtod tudi ime našega gradu. Prvi lastniki utrdbe so bfli gospodje iz Kun-šperka. Med njihovimi mini-sterialci, vitezi stopniškuni, nastopa 1188 v virih Wulfinch de Hekinberch, za njim pa 1232 Eberardum de Heckenberch. *&#**&■ Grad Stopnik naVischeijeviupodobitvi iz okoli leta 1681. V ozadju Vransko Iz arhiva Zavoda za spomeniško varstvo v Celju. Schrottenbacha, v posesti rodovine pa je ostal vse do 1794, ko ga je kupü Simon Alexander. Poznejši lastniki, ki šo se naglo vrstfli, nimajo več plemiških vzdevkov pa tudi gospoščina se je vedno bolj krčila. Tako vse kaže, da so grad o. 1800 že opustfli, nakar se je pričel spreminjati v razvalino. Vischer, ki je ob koncu 17. stol. upodobfl takrat še ohranjeni grad, nam na svojem bakrorezu kaže kompaktno, morda kastelno grajsko zasnovo, ki jo obvladuje kar tri nadstropja višji, mogočni četverokotni stolp - bergfrid. Zasnovo opasuje nizko, zastrešeno obzidje, utrjeno na vogalih z okroglimi stolpiči. Grajsko jedro je danes povsem zasuto in celo v svojih temeljnih potezah nerazvidno. V večji ali manjši meri pa lahko spremljamo obodne renesančne fortifikacije, obzidje s stolpi. Renesančni obrambni sistem je najbolje ohranjen v svojem južnem delu, kjer so okrogli obrambni stolpi ohranjeni dä-no še do svoje prvotne višine. Domačin vulgo Koritnik je južnega izmed njih vključil v svojo domačijo, ki jo je bü pozidal v južnem območju gradu. Ohranjeni ostanki utrdbe kažejo znamenja novodobnih predelav in prezidav. STOPNIK, pristava, graščina Razpadajoča domačija na lahni vzpetini ob vznožju starega stopniškega gradu, Stopnik pri Vranskem 23. Ko je stari grad Stopnik o. 1800 pričel propadati, so si novi posestniki uredfli ob njegovem vznožju novo upravno poslopje male gospoščine. Mogoče so pri tem prezidali staro stop-niško pristavo - ta se omenja že 1442 med grajskimi pritiklinami (Mayerhof), ki so jih Stu-benberški prodali celjskim grofom. Posest, ki si jo je 1794 pridobÜ Simon Alexander, je 1807 dedoval Johann Alexander in 1823 Jožef Omersi. Poznejši lastniki so bfli 1839 Franc Dvoršak, 1843 Viljem Uhi, 1847 Anton Vincenc Perko, po 1854 se je naglo zvrstilo osem lastnikov, 1905 M. Ogranjenšek. Vsaj že od o. 1910 ie stavba v kmečkih rokah. Pri Reichertu je graščina upodobljena kot reprezentančna, šestosna, vsaj dvotraktna stavba, ki obsega poleg pritličja še dve nadstropji. Takšna je ostala do danes. Prvotno pravokotno zasnovo- so v 19. stol. razširili. Prednja fasada je šestosna, na temenu polkrožnega kamnitnega vhodnega portala sta inicialki F. D. (Franc Dvoršak), os je poudarjena s tri- iSe nadaljuje) SAVINJSKI OBČAN - Junij 1981 J Obeti gospodarskega razvoja občine Žalec 1981 -1985 Nov način dela, ki smo si ga v naši občini zastavili že pred preteklim srednjeročnim obdobjem, pomeni prelomnico srednjeročnega planiranja in pričetek vsebinskega uresničevanja družbenega planiranja. Pristop in izvedba tega planiranja pomeni globoko spremembo v zavesti delovnih ljudi in občanov pri neposrednem odločanju o osnovnih družbenih usmeritvah načrtovanega obdobja. Delovni ljudje in občani sprejemamo in potrjujemo prav v teh dneh družbeni pan občine Žalec za obdobje 1981-1985 in prav je, da v našem sestavku razgrnemo osnovne cilje in rezultate preteklega srednjeročnega obdobja, pa tudi usmeritve v novem obdobju. Še v letu 1971 je znašal družbeni proizvod gospodarstva občine Žalec na prebivalca 14.300 din, kar je bilo za 32 odstotkov pod poprečjem družbenega proizvoda na prebivalca v SR Sloveniji. Tak odnos je narekoval zagotovitev hitrejšega gospodarskega razvoja. Že v letu 197bili nov gasilski dom. V času praznovanja so pri osnovni šoli Petrovče odkrili lep spomenik žrtvam NOB. 1970 - PONIKVA Praznovanje je bilo povezano s 25-letnico osvoboditve in 20-letnico razvoja samoupravljanja. Prireditve so imele poudarek na oživljanju tradicij NOB, saj je ravno naselje Ponikva z okoliškimi zaselki dajalo vso podporo osvobodilnemu gibanju, pa tudi veliko domačinov je sodelovalo v partizanih. Posebno doživeto je bilo partizansko srečanje. Pridobitve: adaptirali in dozidali smo nižje organizirano osnovno šolo, predvsem s sredstvi samoprispevka. Zelo pomembna je bila izgradnja ceste od odcepa v Veliki Pirešici do križišča na Ponikvi, ki vodi preko naselja Studenci. Kljub združenim sredstvom, občanov in delovnih ljudi občine ter prostovoljnemu delu krajanov Ponikve in članov posameznih delovnih kolektivov z območja občine, ceste ni bilo mogoče asfaltirati zaradi pomanjkanja sredstev, zgradila pa se je lepo speljana in dovolj široka cesta, marsikje povsem na novo. Ta cesta je dobila asfalt šele v kasnejših letih. V času priprav na občinski praznik so asfaltirali le krajši odsek od križišča pred Ponikvo do osnovne šole in obnovili posamezne makadamske ceste. Do praznovanja je dobila Ponikva tudi telefonsko povezavo. 1971 - GALICIJA Praznovanje je sovpadalo s proslavljanjem 30-letnice vstaje. Zelo lepe svečanosti so se zvrstile v Galiciji in Veliki Pirešici, saj je ravno to območje dalo izredno velik prispevek k razvoju narodnoosvobodilnega boja v Spodnji Savinjski dolini. Ob praznovanju občinskega praznika je bila v Galiciji odkrita spominska plošča padlim in žrtvam fašizma. Slavili pa so tudi druge delovne zmage, pomembne za življenje občanov. Naj omenimo obnovljeno šolo v Galiciji in Veliki Pirešici, izgradnjo posameznih cestnih odsekov, predvsem cesto Velika Pirešica — Zadružni dom v Galiciji. Zadružni dom so obnovili, s tem pa so se tudi izboljšali pogoji za kulturno prosvetno delovanje. Poleg dosežkov na področju gospodarstva naj omenimo, da smo v tem letu adaptirali in razširili šolo v Žalcu in v Petrovčah ter pričeli z dozidavo in adaptacijo šole na Polzeli. Leta 1971 se je odlok o nagradi občine Žalec spremenil v tem, da se podeljujejo nagrade tudi za uspehe na področju gospodarstva. 1972 - ŠEŠCE Tudi tu se je praznovanje odvijalo ves teden in to ob številnih športnih in drugih prireditvah. Opravljena so bila obsežna komunalna dela. Obnovili smo cesto Šempeter -Šešče, asfaltirali cesto Matke — Šešče, Dolenja vas — Matke in odsek ceste v Gornjo vas. Zgrajen je bil vodovod v Šeš-čah, adaptirali so zadružni dom v Šeščah in gasilski dom1 v Mat-kah. Na področju gospodarstva so bila v občini vložena znatna sredstva. Posebej velja omeniti sodelovanje z Zavodom za produktivnost dela iz Ljubljane, pričeli smo izdelavo „Dolgoročnega programa družbenoekonomskega razvoja občine do leta 2000“. V Taboru smo odprli novo šolo, stekla je adaptacija Doma upokojencev, v Žalcp smo zgradili novo varstveno ustanoyo, ob njej pa prostore za glasbeno šolo, temeljito adaptirali hišo Rista Savina in opravili še druga dela. 1973-VINSKA GORA Tako kot v nekaterih drugih krajevnih skupnostih je praznovanje občinskega praznika v krajevni skupnosti Vinska gora potekalo zelo svečano. Vendar je potrebno ob tem poudariti da je ob otvoritvah posameznih objektov, posebno cest in vodovoda prišla do izraza vsa iskrenost in hvaležnost prebivalstva v posameznih vaseh in zaselkih. Z izgradnjo posameznih objektov so bili rešeni za marsikatero domačijo izredno pomembni življenjski problemi: kot je oskrba z vodo in vozna cesta do doma. Naj poudarim predvsem do-‘ ločene pomembnejše pridobitve . krajanov ob tem praznovanju. Nova osnovna šola, v kateri se odvija pouk do 5. razreda osnovne šole, z igralnico za otroško varstvo je bila gotovo velika pridobitev. Temeljito je bil obnovljen zadružni dom z dvorano in preurejena trgovina trgovskega podjetja „Era“ v samopostrežnico. Zgrajen je bil nov gasilski dom in moderniziranih ter asfaltiranih preko 6 km cest. Posebno svečana je bila otvoritev vodovoda v Lipju V Grižah se jé v tem letu praznovala 30-letnica,ustanovitve brigade „Slavka Šlandra“. V Šempetru je bila otvoritev nove osnovne šole, na Vranskem pa se je- pričelo z adaptacijo in dozidavo obstoječe šole. Pomembne so bile tudi določne naložbe v gospodarstvu. Omenim naj vlaganja v SIP-u v Šempetru, v Ferralitu in v Minervi. 1974 - TABOR Ob odvijanju številnih svečanosti in prireditev so bile v Taboru gotovo še posebno doživete tiste, ki so se nanašale ip** V naslednjem srednjeročnem obdobju bomo zajeli kar največ mladih v organizirano varstvo SA VINJSKI OBČAN - Junij 1981 9 J • A v T n v aiset Mt. IK/V' « «M MW občinskem prazniku občine Žalec na obujanje tradicij NOB, saj je to območje znano po izrednem sodelovanju prebivalstva v boju proti okupatorju. Do praznovanja občinskega praznika so bila opravljena številna komunalna in ostala dela. Že pred praznovanjem je bila v Taboru zgrajena nova osnovna šola, zato se je staro šolsko poslopje preuredilo v sodobno samopostrežno trgovino. Dom ' „Partizana“ so razširili in temeljiti 'adaptirali. Znano je, da' ta dom služi šoli kulturno prosvetnemu društvu in društvu '„Partizan“ za njihovo dejav nosf. Na zemljišču v ozadju doma in ob šoli se je zgradilo lepo asfaltirano igrišče, ki lahko služi tudi kpt prireditveni prostor. Modernizirali in asfaltirali so številne cestne odseke v skupni dolžini preko 8 km. Zgrajeni ali obnovljeni so bili posamezni mostovi. Pristopili smo tudi k delni izgradnji kanalizacije. ' Ob praznovanju občinskega praznika v Taboru je izšla knjiga Rada Zakonjška - Cankarja „Taborski kresovi“. Na lepih tratah nad Taborom pa je bila otvoritev spomenika padlim borcem. Poleg delovnih dosežkov v Taboru pa so se v tem obdobju zvrstile tudi otvoritve nekaterih drugih pomembnih objektov na območju žalske občine. Naj omenim otvoritev poslovnih prostorov Tovarne nogavic in delne rekonstrukcije proizvodnje v- Garantu na Polzeli, otvoritev novih proizvodnih prostorov Gradnje v Latkovi vasi in Keramične v Libojah ter novega obrata Montane za izkoriščanje apnenca v Libojah, otvoritev obnovljene šole v Andražu, doma „Svobode” na Polzeli in mostu preko Savinje pri Kasazah. Leta 1974 je izda tudi tretja številka Savinjskega zbornika. 1975 - ADRAŽ V Adražu so se podobno kot v drugih krajevnih skupnostih, kjer je bilo praznovanje občinskega praznika, zvrstile posamezne kulturne in športne prireditve. Pomembno obeležje in poudarek pa se je na teh prireditvah dalo praznovanju posameznih obletnic in sicer: 30-letnici osvoboditve, 40-letni-ci revolucionarnega delavskega gibanja, 40-letnici zleta Svobod ter 25-letnici delavskega samoupravljanja. Posebno svečano pa je bilo na zboru aktivistov celjsko—savinjskega okrožja in na partizanskem srečanju ter na zaključni slavnostni seji skupščine in družbenopolitičnih organizacij občine. Po slavnostni seji je bila otvoritev posameznih objektov. Izredno velika pridobitev za Andraž je bila asfaltiranje preko 7 km cest in izgradnja vodovoda, ki pokriva samo del območja krajevne skupnosti. V osnovni šoli so uredili igralnico za otroško varstvo, ob zadružnem domu pa zgradili novo asfaltirano igrišče. Zadružni dom so adaptirali, posebno temeljito se je uredila dvorana z odrom in drugimi potrebnimi prostori za kulturno prosvetno delovanje. Savinjski magazin je preuredil trgovino v samopostrežnico. Gasilsko društvo je nabavilo črpalko in novo sireno. Ob spomeniku NOB se je otvorila posebna napisna plošča. Od ostalih prireditev kaže posebej omeniti otvoritev športnega parka v Žalcu. Ob praznovanju občinskega praznika v Andražu je izšla tudi knjižica z naslovom „Andraški razgledi“. 1976 - LETUŠ Ob praznovanju praznika v Letušu so bila vložena znatna družbena sredstva, ki so jih občani krajevne skupnosti še ' HM 11 lili Detajl s proizvodnje KIL Liboje oplemenitili s svojim delom in samoprispevki. V pripravah na to praznovanje je bil rešeft velik problem oskrbe z vodo, saj je bilo zgrajeno črpališče ob Savinji, zgrajena povezava do rezervoarja in razpeljava celotnega vodovodnega omrežja. Moderniziranih in asfaltiranih je bilo preko 4 km cest. Pomembna pridobitev je tudi temeljita adaptacija propadajočega poslopja, s katerim je gospodarila Cinkarna Celje. S tem je Letuš pridobil lep kulturni dom, v sosednjem objektu pa tudi gasilski dom. Na bližnjem zemljišču v okviru tega krajevnega središča ob Savinji so zgradili športno igrišče. Med kulturnim domom in gasilskim domom je bilo postavljeno obeležje NOB, okoli njega pa so občani lepo uredili okolico. Ob tej priložnosti je bil tudi adaptiran Zadružni dom, obnošeni so bili trgovski prostori „Savinjskega magazina“, začelo pa se je s pripravami za razširitev telefonskega omrežja. Ta naloga je bila končana proti koncu leta 1980, ko je bila zgrajena tudi telefonska povezava z Dobrovljami. Ob praznovanju občinskega praznika v Letušu pa so se odvijale tudi druge svečanosti in praznovanja na območju občine. Na Polzeli je bila otvoritev vrtca, v Preserjah otvoritev ribiškega doma, otvoritev tržnice v Žalcu in proslava 95. letnice gasilskega društva Žalec s • prevzemom novega gasilskega avtomobila. 1977 - TRNAVA Ob praznovanju občinskega praznika v Trnavi so bila vložena znatna sredstva v asfaltiranje cest, uredili so prostore za kulturne in ostale potrebe v Hmeljarskem domu, v zgornjih prostorih doma pa so pridobile lepe prostore, predvsem za delovanje mladine. Adaptiral se jè gasilski dom. Pri šoli je bilo zgrajeno lepo asfaltirano igrišče, pred tem pa se je adaptiralo šolsko poslopje za potrebe osnovnega šolstva'in kasneje za potrebe otroškega varstva. Začelo se je z izgradnjo telefonskih priključkov, v celoti pa je bila ta naloga opravljena v naslednih letih. Pred Hmeljarskim domom je bil odkrit lep spomenik žrtvam in padlim v času NOB. Ob praznovanju občinskega praznika je bila izdana monografija z naslovom „Trnava“. V okviru praznovanj občinskega praznika v tem letu pa je bila tudi otvoritev avtobusne postaje v Žalcu, začelo se je z izgradnjo doma borcev NOV na Dobrovljah, bila je otvoritev avto poligona za pouk kandidatov za voznike motornih vozil ob grobelskem mostu. Poleg navedenih otvoritev so se zvrstile še številne druge prireditve. 1978 - ŽALEC. V letu 1978 se praznovanje občinskega praznika ni odvijalo v širokem obsegu, posebno glede na izvajanje investicij. Potrebno je bilo za eno leto prekiniti praznovanja po krajevnih skupnostih in s tem zagotoviti plačila določenih preteklih obveznosti ter izvršiti določene priprave in začeti posamezna dela, ki zahtevajo več časa in sredstev v zvezi s praznovanjem občinskega praznika na Gomil-skem. Zato je bila slavnostna seja občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij v Žalcu, pred tem pa izredno pomembna proslava 40-letnice 1. konference KPS pri Šmiglovi zidanici nad Grajsko vasjo in sicer 20. maja. Te manifestacije so se udeležili številni gostje, med njimi vsi živeči udeleženci te konference razen tovariša Tita. Ključ od obnovljene zidanice je predal tov. Edvard Kardelj. V jeseni so se odvijale prireditve v počastitev 110-letnice drugega slovenskega tabora, ki je bil v Žalcu. V počastitev te obletnice je izšla tudi četrta številka Savinjskega zbornika. Kljub temu pa so bili tudi v tem letu otvorjeni posamezni pomembni objekti. Naj omenim nov energetski objekt pri Tekstilni tovarni Prebold, otvoritev prostorov „Surovine“ pri Žalcu, trgovske hiše „Lesnine“ v Levcu, otvoritev grafitnega obrata v Keramični industriji Liboje. V tem letu smo začeli na osnovi večletnega programa prvič zbirati sredstva ža izgradnjo cest do približno 170 domačij v hribovitih predelih. Na osnovi dogovora vsak delavec prispeva enodnevni zaslužek vsako leto za izgradnjo teh cest, s tem , da se ta sredstva oplemenitijo še s sredstvi SKIS, krajevnih skupnosti in z sredstvi ter delom občanov. V letu 1978 so se pričela tudi dela na obvozni in priključni cesti v Žalcu, uspešno pa so se odvijala tudi dela v zvezi z izgradnjo stanovanjskih blokov v soseski V v Žalcu in nekaterih drugih večjih krajih. V tem letu se je otvorjla osnovna šola v Žalcu, vrtec v Petrovčah, osnovna šola Bras-' lovče in zdravstveni dom Prebold. 1979 - GOMILSKO Priprave na praznovanje občinskega praznika na Gomil-skem so potekale več kot eno leto. V izgradnjo posameznih objektov so bila vložena znatna finančna sredstva. Že ob praznovanju 40-letnice 1. konference KPS pri Šmiglovi zidanici nad Grajsko vasjo leta Ì 978 se je adaptirala zidanica, uredila njena okolica in asfaltirala! cesta proti Grajski, vasi s priključkom na cesto 1. reda in zgradila nova makadamska cesta do Šmiglove zidanice. Moderniziranih je bilo preko 8 km cest. Posebej naj omenim izgradnjo in asfaltiranje ceste Kamenče — Gomilsko. Do občinskega praznika je bila regulirana Boljska od mostu na cesti L reda Ljubljana — Maribor do mostu na cesti Gomilsko — Zakl, sedaj pa se z regulacijo nadaljuje skozi Gomilsko. V gradnji pa je nov betonski most čez Boljsko na cesti Gomilsko - Kamenče. Ob praznovanju krajevnega praznika na Gomil-skem leta 1979 je bil položen temeljni kamen za nov večnamenski objekt, otvoritev tega objekta pa je bila 8. februarja 1981. leta. V tem domu so prostori za telovadnico, ki služi tudi šoli, za dvorano za kultur-noprosvetne in ostale-potrebe, prostori za knjižnico, krajevno skupnost in krajevne družbenopolitične organizacije. V okviru Doma krajanov so tudi poslovni prostori pošte. Do samega praznovanja občinskega praznika je bil adaptiran gasilski dom, začelo se je z izgradnjo športnega igrišča v Šmatevžu, ki je bilo kasneje dograjeno, opravljena pa so bila tudi posamezna druga dela, kot npr. križišče na Rezani in obnova Zadružnega doma ter ureditev njegove okolice. Ob praznovanju občinskega praznika je bila izdana monografija „Gomilsko“. Na širšem območju žalske občine pa so se v okviru praznovanj v počastitev občinskega praznika odvijale tudi druge svečanosti. Na Dobrov-• ljah je bila otvoritev doma borcev NOV, v Braslovčah otvoritev plastične skakalnice, v Žalcu otvoritev zdravstvenega doma. Zbori skupščine občine Žalec so v letu 1979 sprejeli nov >£dlok o_ podeljevanju priznanj občine Žalec. S tem odlokom se določajo naslednja priznanja: mm Pogled na novo sodobno trgovino na Polzeli Ob dvajsetem občinskem prazniku občine Žalec Pogled na mekmraao Bolsko — podelitev domicila — imenovanje za častnega občana — podelitev grba občine — zlati, srebrni, bronasti —, podelitev plakete občine — sprejetje pokroviteljstva nad prireditvami V letu 1980 je bil sprejet tudi poslovnik o podeljevanju priznanj oj>€ine Žalec. 1980-GOTOVUE Tudi ob praznovanju občinskega praznika v Gotovljah so bila opravljena precejšnja dela. Že pred praznovanjem leta 1979 je bila zgrajena in na začetku leta 1980 'predana namenu žalska obvoznica s priključno cesto na „Sloveni-ko“ v Rušah, ki je močno razbremenila prometne razmere skozi samo mesto Žalec, z njo pa je bil zgrajen tudi nov priključek, ki veže križišče na obvoznici s cesto Ložnica — Go to vije. Odsek ceste Ložnica — Gotovlje je bil vzporedno z izgradnjo obvoznice tudi asfaltiran. Na obvoznici se je uredilo križišče na cesti, ki pelje iz Gotovelj proti Rizmala V času priprav na praznovanje občinskega praznika v Gotovljah se je dozidal zadružni dom, en del za potrebe kulturno prosvetnega in ostalega delovanja, en del pa za potrebe kmetijske zadruge „Savinjska dolina“. V celoti se je obnovila dvorana z nekaterimi drugimi prostori. Pričelo se je s temeljito adaptacijo stavbe v središču Gotovelj za ureditev prostorov za krajevno skupnost in za potrebe krajevnih družbenopolitičnih organizacij, gasilci so uredili gasilski dom, istočasno pa se je pričelo tudi z izgradnjo mrliške vežice. Velika pridobitev za Gotovlje je brez dvoma izgradnja krajšega odseka ceste, ki izven jedra naselja veže cesto od osnovne šole na obvoznico. S tem se je iz samega središča v celoti izločil prehodni promet. Delno je bila v tem času zgrajena tudi kanalizacija. Modernizirah so se posamezni cestni odseki ah celo zgradili novi, v severnih višjeležečih predelih krajevne skupnosti v razloženem naselju Jedert. Ob praznovanju občinskega praznila smo izdali monografijo „Gotovlje“. Tudi na širšem območju so se v tem času odvijale številne manifestacije. Položili smo temeljni kamen za izgradnjo prizidka k osnovni šoli Polzela, temeljni kamen za izgradnjo regijske mlekarske industrije v Rušah pri Arji vasi, bila je otvoritev drugega dela Lesnine v Levca Zgrajen je bil hotel Golding-Rubin v Žalcu (otvoritev 8. marca 1980), izvajale pa so se tudi izredno pomembne investicije v gospodarstvu, naj omenim le investicijo v tovarni SIP v Šempetru in otvoritev nove barvarne v tovarni nogavic Polzela. Dvajset let praznovanj občinskih praznikov z doseženimi rezultati na področju gospodarskega in družbenega razvoja dokazuje, da so imela ta praznovanja, ki so se vsako leto odvijala v drugi krajevni skupnosti,. izredno velik pomen. Z njimi se je krepila krajevna samouprava, pripravljenost občanov, da tudi sami s prostovoljnim delom in zbranimi prispevki enotni in solidarni rešujejo vsa pomembna življenjska vprašanja ter tako pospešijo gospodarski in družbeni razvoj. Ob raznih manifestacijah so se oživljale tradicije NOB, krepila pa se je tudi aktivnost družbenopolitičnih organizacij in društev. Na osnovi izgradnje številnih objektov, ne samo v večjih središčih, ampak tudi v obrobnih, hribovitih predelih občine, se je uresničeval koncept policentričnega razvoja občine. Letošnje leto bo praznovanje občinskega praznika v Žalcu. Opravljena bo samo slavnostna seja, ob tej priliki pa bo prvič predvajan film o občini, ki bo s sliko in glasbo v približno dvajsetih minutah prikazal gospodarski, kulturni in socialni razvoj na območju Spodnje Savinjske doline. Avtor filma je Darko Klarič, glasbo pa je posebej za ta film pripravil Jože Privšek, znani slovenski kompozitor in dirigent. Dan. pred praznikom, 4. julija, bo v Grižah osrednja občinska proslava 40-letnice vstaje in 40-letnice napada na rudnik Zabukovico ter 60-letni-ce delavsko prosvetnega društva „Svoboda“ v Grižah. V letu 1982 bo občinski praznik v novoustanovljeni krajevni skupnosti v Vrbju. Menim, da lahko z vso upravičenostjo -pričakujemo, da se bodo ta, iz različnih vidikov izredno pomembna praznovanja, nadaljevala v naslednjih letih ponovno po posameznih krajevnih skupnostih. Velika škoda bi bila, če bi od tega načina praznovanj odstopili, saj so prav žalsko občino posnemale glede izvajanja občinskih praznikov mnoge občine v Sloveniji. Avto Celje bo ob občinskem prazniku odprl novo prodajalno avtomobilov in rezevnih delov v Žalcu Cankarjeva 5 Delavec ob strojih Proizvodnja talnih oblog v Juteksu Na dlani je, da pričetek proizvodnje troslojnih dimnikov po licenci Schiedel leta 1973, pomeni za žalsko Gradnjo prelomnico starega, dotedanjega programa in hkrati vzpon in uveljavitev delovne organizacije na jugoslovanskem tržišču, pa tudi na tujem. Spomnimo naj, da je takratna Gradnja z 220 zaposlenimi delavci imela zastarelo in šibko mehanizacijo za izvajanje gradbene operative in tako ni mogla v korak z večjimi in bolje opremljenimi gradbenimi podjetji. Vodstvo podjetja se je zavedalo resnosti položaja in poiskalo rešitev v preusmeritvi proizvodnje, kar se je izkazalo kot pravilna odločitev. Lahko zapišemo, da je danes Gradnja Žalec nosilka razvoja in proizvodnje montažnih troslojnih dimnikov določenega območja uporabnosti za vso Jugoslavijo. Sicer je res, da so začetno tehnologijo prenesli z licenco evropsko priznane firme Schiedel, vendar je bilo potrebno marsikaj dopolniti in prilagoditi specifičnim razmeram pri nas. Danes ugotavljamo, da so to nalogo dobro opravili. Proizvodno poslovna delovna organizacija s svojo proizvodnjo prispeva velik delež pri reševanju problemov s področja dimnikov in prezračevanja objektov, s tem pa hkrati posega v Proizvodni program prilagojen zahtevam tržišča probleme smotrne porabe energije in varstva človekovega okolja. Vzelo nam bi preveč prostora, če bi hoteli bralcem razgrniti zgodovino od nastanka dimnika do danes, zapišimo zgolj to, da so bili slabi in napačno grajeni dimniki mnogokrat vzrok številnih nesreč, zlasti še požarov, ki so uničevali ljudsko imetje, pa tudi ogrožali človeška življenja. Do pomembne spremembe je prišlo z graditvijo toplotno odpornih dimnikov. Taki dimniki so biii posebnost in so jih gradili zlasti na dvorih in po samostanih. Z razvojem gradbeništva se je razvijal tudi dimnik in tako se je uveljavila gradnja industrijskega načina dimnika. MONTAŽNI TRO- SLOJNI DIMNIK SISTEMA SCHIEDEL ki ga proizvaja Gradnja Žalec v največji meri ustreza zahtevam sodobnega dimnika. Ne bo odveč našteti njegove sestavne dele: — notranja kislinoodporna in ognjeobstojna šamotna cev; gladke stene in okrogli presek zagotavljajo minimalne odpore in najugodnejši pretok dimnih plinov pri minimalnih dimenzijah — zunanji plašč oziroma nosilni element, ki ima okroglo odprtino, v katero se vstavlja šamotna cev. Ta element je izdelan iz lahkega betona kvadratne ali pravokotne oblike v različnih kombinacijah (enojni, dvojni, z ali brez ventilacij) — izolacijski sloj, s katerim lahko dosežemo optimalno izolacijo, hkrati omogoča neovirano diktiranje notranje cevi v vseh smereh. V normalnih razmerah je pri Schiedel montažnem dimniku ta sloj nezapolnjen — zračna komora, vstavlja se le tervel vrvica na vsakem spoju, ki deli zračni prostor v zaprte komore in elastično vpenja cev. Vsi montažni elementi, vključno s priključki, so industrijsko izdelani. S tem je možnost slabe izvedbe neznatna, saj je potrebno na gradbišču posa-' mezne elemente samo zmontirati. DO Gradnja Žalec je specializirano podjetje za proizvodnjo, prodajo in montažo dimnikov. Njen proizvodni program zajema dimnike profila od 13,5 cm do 100 cm, ki se vgrajujejo v novih in starih individualnih zgradbah, kompleksnih stanovanjskih soseskah, družbenih objektih in v industriji. Gradnja Žalec poleg osnovnega» . proizvodnega programa proizvaja še etažne dimnike, ventilacije - enojne in zbirne, odprte kamine, montažne greznice, termoizolacijske bloke in ostale betonske izdelke, ki so praktično uporabni v gradbeništvu. Ko potrebujete strokovni nasvet in pomoč pri gradnji dimnika, se obrnite na pravi naslov: IGM „GRADNJA” ŽALEC. - Proizvodnja, prodaja in vse tehnične informacije, Lat-kova vas pri Preboldu. Telefoni: (063) 722-027, 722-078, 722-144, 722-151, 722-089. Telex: 33 533 - YU - SIGRAD. Na rob našega zapisa iskreno čestitamo delovnim ljudem in ostalim občanom žalske občine za letošnji občinski praznik — 7. julij! -------------------------------------- Vodovod na partizanskih Dobrovljah Občinska konferenca ZSMS Žalec se v teh dneh pripravlja na lokalno mladinsko akcijo Dobrovlje 81. V akcijo za izgradnjo vodovoda, ki bo trajala štiri dni, se bo vključilo okrog 600 mladih brigadirjev, članov krajevnih organizacij ZSMS, mladincev v združenem delu in krajanov. Brigadirji upajo, da bodo partizanskim Dobrovljam priskočili na pomoč tudi pripadniki oboroženih sil in s tem pomagali pri uresničitvi dolgoletne želje Dobroveljčanov. F. J. Petmesečni proizvodni rezultati Nova specializirana trgovina Tovarne nogavic Polzela v Celju ter društvi, ne le na Polzeli, marveč tudi v širši okolici, kjer živijo njihovi delavci in delavke. Čeprav letos ne gradijo stanovanj — vsa leta nazaj je tovarna vlagala izdatna sredstva v stanovanjsko izgradnjo, za potrebe svojih delavk — so letos namenili 4,4 milijone dinarjev (hkrati z vezanimi sredstvi) za individualno gradnjo članom kolektiva. Znano je tudi, da je tovarna prispevala svoj velik delež pri izgradnji kulturnega doma, za ureditev šolstva, otroškega varstva itd. Tudi ta denarje bil dobro naložen, saj je prispe- Na rob našega sestavka bi še zapisali, da je v tovarni dobro poskrbljeno za družbeno prehrano in da imajo delavci in delavke pa tudi njihovi svojci (družine) ugodne možnosti letovanja v Piranu (44 postelj), Bohinju (16 postelj) pa tudi v devetih kamp prikolicah. Dopuste koristijo kolektivno in v tem času redno opravijo vsa potrebna očiščevalna in remontna dela na strojih. Povejmo še to, da imajo 22 rednih štipendistov in 37 izrednih, takih, ki se šolajo hkrati ob Kazalci petmesečnega gospodarjenja v Tovarni nogavic Polzela kažejo, da se kolektiv uspešno spoprijema z letošnjimi nalogami. Šibka točka so surovine, ki jih zagotavljajo v. glavnem z uvozom. Tovarna? ki sodi med največje proizvajalce kvalitetnih ženskih in moških nogavic pri nas, se je letos v večji meri usmerila v izvoz na zahodno tržišče. Tako dela za izvozne posle že 15 odstotkov vseh zaposlenih delavk. Kolektiv si je, neglede na težave s surovinami, letos zastavil proizvodni plan — 32.748.000 prrov nogavic — kar narekuje polno angažiranost vseh zaposlenih V petih mese-'cih so uresničili 42,9 odstotkov letnega plana, kar J e vsekakor zadovoljiv uspeh. Še naprej do- sledno skrbijo za kvaliteto, kije njihova deviza tudi na zunanjem trgu, kjer se spoprijemajo z močno konkurenco. Zaradi večje usmeritve v izvoz je razumljivo prišlo do nekaj manjše ponudbe na domačem trgu. Tovarna kljub vsem prizadevanjem ne more ustreči vsem kupcem, ki naročajo njihove nogavice, ki so še zlasti iskane zaradi odlične kvalitete pa tudi lepih vzorcev. Tovarna si z večjim izvozom zagotavlja potrebna devizna sredstva za nabavo surovin in na dlani je, da si bo kolektiv tudi v bodoče prizadeval del svoje proizvodnje prodati na zunanjih trgih. Lahko zapišemo, da se kolektiv stabilizacijsko obnaša tudi val k višjemu standardu krajanov. Pred vhodom v tovarno danes stoji ena najlepših, sodobno opremljenih tovarniških trgovin paviljonskega tipa. Dobro je založena z nogavicami, ki jih pro: izvajajo v tovarni. Trgovina ima na zalogi tudi cenejše nogavice z napako, skratka, izbira je dobra, zato je tudi vedno obiskana. ) Tovarna je pred kratkim na vogalu Miklošičeve in Stanetove ulice v Celju odprla novo specializirano trgovirifc^sjtfi.je vsekakor pridobitev /.a"Celj 1 na področju notranje organizacije dela, prod"ktivnosti, delovne discipline, skratka, dobro gospodari. Trenutni izvoz je sicer usmerjen na zahodni trg, vendar to ne pomeni, da tovarna nogavic Polzela zapira vrata kupcem z Vzhoda. Tako se je v tovarni pred kratkem mudila gospodarska delegacija iz Bolgarije in se zanimala za nakup nogavic. Vse kaže, da bo tudi v to smer prišlo do izvoznega posla. Tuje treba zapisati, da so Bolgari pripravljeni plačati s konvertibilno valuto. Kolektiv tovarne nogavic Polzela ima že vsa leta dober posluh za sodelovanje s krajevno skupnostjo in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami Detajl s ponudbe in prodaje nogavic Tokrat vam v pionirskem kotičku predstavljamo naloge učencev 4. in 8. razredov osnovnih šol, ki so bile izbrane kot najboljše v nagradnem razpisu ob obletnici ustanovitve OF. Tega razpiše vsako leto Svet za razvijanje in ohranjanje revolucionarnih tradicij pri Občinski konferenci SZDL Žalec. Učenci 4. razredov so pisali naloge na temo „Tako je bilo”, osmošolci pa so opisali 404etnico ustanovitve OF in vstaje. Tako je bilo Pričela se je druga svetovna vojna. Brez napovedi si Nemci in njihovi prijatelji 6. aprila 1941 z zračnim napadom porušili Beograd. Jugoslaviji in njenemu ljudstvu so se obetali težki časi. Naši narodi so takoj pričeli boj proti sovražniku. Mnogo zavednih in pogumnih ljudi je odhajalo v partizane. Med njimi je bil tudi moj ded. Bil je borec XIV. divizije — minerskega bataljona. Minirali so ceste, železnice, mostove .. . Najbolj se spominja bojev v okolici Žužemberka. Tam je bil šest Večkrat rada poslušam dedka, ki mi pripoveduje svoje doživljaje iz partizanskih let. Bil je borec I. čete Tomšičeve brigade, zato mi je o tej partizanski enoti povedal že veliko zanimivih zgodb. Prav v teh prazničnih dneh mi je opisal boj, v katerem je izgubil dobrega tovariša, Gregurja z Mrzlice. Bila je prva nedelja v oktobru leta 1944. Tomšičeva brigada, v kateri je bil dedek pomočnik mitraljezca, se je pomikala iz Gornjega grada proti Kamniku. Na Črnivcu je brigada naletela na močno nemško enoto s tanki. Partizani so se umaknili v zasedo in okoli štirih popoldne napadli Nemce. V srditem boju je padlo mnogo Nemcev in partizanov. Zaradi velike premoči Nemcev so se mesecev. Minirali in napadli so skoraj vsak dan, borbe pa so trajale tudi po tri in več dni. V hudi in mrzli zimi so bili borci do kraja izmučeni. Večkrat lačni kot siti so se spopadali z mnogo močnejšim sovražnikom. Med pripovedovanjem mu beseda večkrat zastane, zagleda se nekam v daljavo in globoko vzdihne: „To so bili hudi in težki časi!” Se posebno mu je ostal v spominu dogodek iz Kočevja. Skupina petnajstih borcev se je po končani minerski nalogi ustavila pri samotni kmetiji. Bilo je deževno aprilsko vreme. Premočeni in utrujeni so posedli na veliko krušno peč, da si partizani proti večeru odločili za umik. Ta pa je bil težak, ker je ves dan deževalo, četa pa je imela mnogo ranjencev. V nogo je bil ranjen tudi mitraljezec, zato je dedek prevzel njegovo orožje in pomagal tovarišu pri umiku. Na strmem pobočju je sovražnikova krogla zadela tudi dedkovega prijatelja Gregurja. Hotel mu je pomagati, a zaman. Bil je mrtev. Njegov sin Pepček, ki sedaj kmetuje na Mrzlici, rad obišče dedka, da mu pripoveduje o očetu, ki ga ja komaj poznal. Danes je naša domovina svobodna in ugledna država. Ta svoboda pa je terjala veliko žrtev. Pionirji se tega zavedamo in spoštujemo vse, ki so v tem boju sodelovali. Želimo jim biti podobni, želimo ohraniti to, za kar ogrejejo slabotna telesa. Toda niso se dolgo greli. Zunaj je odjeknil strel - bili so Nemci. Bosi in na pol oblečeni so poskakali skozi okna. Bili so obkoljeni. Takrat je padlo devet dedovih tovarišev. Še danes ne ve, po kakšnem srečnem naključju je prišel do bližnjega gozda in ostal pri življenja Ko obuja spomine na partizanske dni, se mu oči večkrat zasolzijo. Tp so solze bolečine in sreče hkrati, kajti ponosen je, da je tudi on prispeval svoj delež, da mi živimo srečni v lepi in sovobodni domovini. MARKO VIDEMŠEK OŠ VINSKA GORA 4. razred so mnogi dali svoja življenja. Srečna in ponosna sem, ker živim v svobodni, socialistični in samoupravni Jugoslaviji. Naša svoboda se kaže v govora v dela v odločanju in življenja Največjo zahvalo za vse to pa smo dolžni svojemu voditelju in vzorniku tovarišu TITU. Bil je človek, ki je ljubil domovino, ki je spoštoval človeka, ki je osvobajal zatirane. Našega dragega maršala'ni več med nami, ostal pa je v naših srcih. Pionirji v teh dneh ponovno obljubljamo: „Vedno bomo hodili po Titovi poti in uresničevali njegove želje in cilje!" ALEKSANDRA VINDER OŠ Bratov Juhart, Šempeter 4. razred Ob praznovanju 40-letnice OF smo se v šoli odločili, da bomo medse povabili tri borce iz NOB, da bi nam pripovedovali o tistih vojnih časih. Vsi so se odzvali vabilu in prišli. Pripovedovali so vesele in žalostne partizanske zgodbe. Najbolj se mi je vtisnila v spomin pripoved tovariša Franca Špegliča-Stojana, kako so ga Nemci lovili med hajko v Galiciji. Hajka se je pričela 3. januarja 1945. Nemci so jo začeli izvajati za- to, ker so partizani pred dobrim mesecem osvobodili celjski zapor -Stari pisker. Nemci so Galicijo zasedli na hitro in sedaj seje bilo treba skriti. Tovariš Stojan je šel k prijatelju Mirku, da bi se skupaj skrila. Odločila sta se, da se bosta umaknila v podzemno jamo nad Zlodejem. Menjaje sta stražila, da se Nemci ne bi približali jami. Cez dva dni je bil na straži Stojan. Gledal je, kako Nemci hodijo okoli Tržanove domačije. Kar naenkrat je zagledal Nemce že kakih sto metrov od skrivališča. Rekel je Mirku, naj se pripravi na beg. Tudi sam je skočil ven, takrat pa so zaregljali nemški rafali. Imel je srečo, da ga ni zadelo. Mirko je pri drugem izhodu ušel. Ko sta se tovariša Stojan in Mirko po treh tednih zopet srečala, nista mogla verjeti, da sta živa. Bila sta srečna. Za tovariša Stojana je bil to najsrečnejši dogodek v vojni. JOŽI KRULEČ OŠ Galicija 4.razred 40- letnica ustanovitve OF in vstaje Vemo, da narodi naše domovine niso vseskozi živeli v svobodi, slogi in enakopravnosti. V naši zgodovini so se pojavljali tudi težki časi in zagotovo je bilo najtežje obdobje druga svetovna vojna — štiri leta trpljenja in grozot. Ko sta 25. marca 1941 Maček in Cvetkovič podpisala pristop k trojnemu paktu, je to pomenilo vsem zavednim Jugoslovanom sunek v srce. Takoj so se odzvali z demonstracijami, njihovo gesto pa je bito: „Bolje rat, nego pakt!” In potem tisti usodni 6. april. .. Pomlad, ki se je komaj začela, se je spremenila v nekaj groznega, neresničnega . . ., v samo trpljenje, v prelivanje krvi. Ko so sovražniki prodrli v našo ožjo domovino, to naše KP ni omajalo. Kot svetal mejnik pomeni za Slovence 27. april 1941, ko so v Vidmarjevi hiši na Večni poti v Ljubljani ustanovili OF slovenskega naroda. Sestanek je bil sklican zelo na hitro, vodja pa je bil Boris Kidrič. Josip Vidmarje o tem dejal: „S tovarišem Kidričem sva se seznanila in bila povezana že dobro leto prej, se pravi od takrat, ko seje vrnil iz Francije ... in tako je prišel 27. aprila 1941 k meni in me seznanil: „Danes bo pri nas pomemben sestanek, vse bo zelo konspirativno . . .” Prav zaradi tega me ni že prej seznanil o sestanka” In zakaj je OF tako pomembna? Na tem sestanku so sprejeli zgodovinsko pomembne naloge in gotovo ne bi brez OF tako zgodaj doživeli svoje vstaje - 22. julija 1941! Borili so se prav vsi od dedka do vnuka - ne glede na spol. OF je skrbela za trošenje letakov po mesta da je bito ljudstvo obveščeno o vsem, kar se je dogajalo. Kakšno junaštvo je bito- takrat pisanje po stenah. Ponavadi so to delo opravljali naši najmlajši, ki jih OF ni podcenjevala. V Ljubljani se je oglašal tudi radio „KRIČAĆ”, ki ga je ravno tako ustanovila OF leta 1942. Tu pa so tiskali tudi svoj časopis -Slovenski poročevalec in letake. OF je bila pravzaprav nekakšna „Država v državi”, ki se je odtočila, da bo skupno z ljudstvom premagala sovražnika ter združeno z ostalimi jugoslovanskimi narodi ustanovila novo - TITOVO Jugoslavijo. Da pa je bila OF, katere delo danes nadaljuje SZDL, resnično organizacija, ki je povezovala ljudstvo, povedo tudi besede Iva Zormana: „Vsi smo bili oči in ušesa OF, in ljudstva, ki se bori za sovobodo, ni mogoče premagati!” . IRENA BREZGOVŠEK OŠ Peter Šprajc-Jur Š.b razred Nalogi Vesne Stadler iz OŠ Vere Šlander Polzela in Janete Galjot iz OŠ Vlada Bagata Braslovče bomo zaradi pomanjkanja prostora v pionirskem kotičku, objavili v naslednji številki. Vsem učencem nagrajenih nalog tudi čestitke uredništva! Prebrali smo v tisku naših kolektivov i KAKO SO GOSPODARILI — „Zagotoviti boljšo preskrbo s surovinami, bo nedvomno tudi v bodoče naš osnovni problem, ki ga bomo morali rešiti. Tako uvoz in tudi nakup surovin pri domačih proizvajalcih, zahtevata vse več deviznih sredstev, ki jih bomo morali pridobiti s povečanjem izvoza in združenega dela in sredstev z drugimi organizacijami. V prvem kvartalu letošnjega leta smo uspeli z lastnim izvozom pokriti 16,8 odstotkov uvoza, kljub temu pa so se nam povečali devizni prilivi za 45 odstotkov v primerjavi z lanskim letom. Pričakujemo, da se bo oskrba z osnovnimi surovinami v drugem polletju izboljšala zaradi razširjene proizvodnje JULONA, katerega izgradnjo je sofinanciral tudi naš kolektiv,” je v svojem članku v zadnji številki Lastovke, glasila kolektiva Tovarne nogavic Polzela, zapisal Alojz Dosier. ' > \ DO VEČJE ŠTIPENDIJE — „Z upoštevanjem novih določil smo tudi v naši delovni organizaciji povečali štipendije za 47 odstotkov. Tako po novem znaša najnižja štipendija 1.544 dinarjev, najvišja pa 3.088 dinarjev. Štipendisti si lahko pridobijo del štipendij iz združenih sredstev (če dohodek na družinskega člana ne presega 55 odstotkov poprečnega OD v SRS), je v svojem sestavku v eni zadnjih številk Savinje, glasila LIK Savinja, zapisala Mojca Majerle. OBETI V SIP ŠEMPETER — „Samo še slab mesec dni in za nami bo že pol letošnjega leta, s tem pa tudi pol proizvodnih rezultatov. Če ne bo v tem mesecu kakšnih posebnih ovir, lahko precej zanesljivo napovemo, da bomo prvo polletje zaključili kar uspešno saj doslej nismo imeli bistvenih proizvodnih zastojev. Pojavljale so se res vseskozi težave, ki pa smo jih s skupnimi močmi dokaj uspešno odpravljali,“ je uvodoma zapisal član kolektiva SIP Šempeter v zadnji številki Obvestil — I. Petrovec. Sprašuje se kako bo drugo polletje? Ugotavljajo tudi, da so imeli konec maja v DO SIP zaposlenih 1127 delavcev. Na novo je v tem mesecu združilo delo 28 delavcev. HMEZAD V PRVIH TREH MESECIH - „Z letnim planom smo si zastavili 9 odstotno povečanje količinskega obsega proizvodnje in storitev in na osnovi tega ob upoštevanju porasta cen tudi povečanje celotnega dohodka. Gibanje proizvodnje v prvih treh mesecih ne daje prave slike, saj je bilo v tem obdobju največ vlaganj, proizvodnja pa se pokaže pozneje. Neglede na to ugotavljamo, da v številnih dejavnosti plana ne uresničujemo tako, kot bi morali, kar se odraža tudi v skromnih finančnih rezultatih. Lahko rečemo, da je osnovni vzrok zaostajanja za planskimi predvidevanji v neskladju cen kmetijsko—živilskih proizvodov,” smo med drugim prebrali na 2. strani nove številke Hmeljarja, glasila delavcev SOZD Hmezad. Poročajo tudi o 12. letni skupščini hmeljarjev, na kateri so razpravljali o problemih in nalogah v smeri nadaljnjega razvoja hmeljarstva na Slovenskem. V FERAUTU SO PRAZNOVALI - V majski številki Feralita, glasila delovnega kolektiva te DO so v fotoreportaži na dveh straneh prikazali praznovanje Feralita ‘81. Iz nasmejanih obrazov razberemo, da so bili nagrajeni delavci veseli priznanj. S priznanji so se spomnili tudi inovatorjev. „Pričakovali smo, da bo vsaj do polletja rast cen našim repromaterialom počasnejša, vendar tu ni tako. Že pred 1. aprilom smo prejeli nove zahtevke o podražitvi in to predvsem materialov, ki so deficitarni na tržišča” Ugotavlja še, da je rešitev za njihovo DO edino v tem, da bodo vlagali vse napore za večjo storilnost in dosegli novo razmerje cen njihovih proizvodov, piše v svojem sestavku dopisnik J. R. Delegatska vprašanja Kdo bo saniral uničeno cesto skozi Vransko? To vprašanje je postavila delegacija krajevne skupnosti Vransko z ozirom na to, da je omenjena cesta v nemogočnem stanju, saj pelje skozi Vransko dnevno okoli 200 avtobusov. Na zastavljeno vprašanje so odgovorili pri Samoupravni komunalni interesni skupnosti Žalec, kjer menijo, da je cesta skozi Vransko dotrajala zaradi stalnega preobremenjevala, ki ga povzroča izredno močan avtobusni promet in še posebno težki tovornjaki, ki jih na to cesto usmerjajo prometni organi v času, ko je cesta M 10 zaprta ali ko veljajo omejitve. Dokler ta problem ne ho rešen, se stanje na cesti skozi Vransko ne bo izboljšalo, niti ni mogoče pristopiti k obnovi. Asfaltno vozišče so v okviru rednega vzdrževanja že zakrpali, samo urejanje ceste pa bo mogoče reševati postopoma v sklopu urejanja in financiranja celotne problematike naselja. Kako je z anuitetami za kulturni dom na Vranskem? Delegacija krajevne skupnosti Šempeter je pri obravnavi ocene kulturne dejavnosti v občini zastavila vprašanje, kako to, da je pri investicijah za leto 1980 navedeno tudi plačilo anuitet za krajevno skupnosti Vransko (Kulturni dom Vransko) iz sredstev samoprispevka, ko pa o poravnavi anuitet iz teh virov ni bilo nikjer in nikoli govora? Občinska kulturna skupnost v zvezi s tem odgovarja, da referendumski program za obdobje 1980—1985 za področje kulturne dejavnosti vključuje tudi poravnavo zaostalih obveznosti (anuitet) za kulturni dom na. Vranskem v višini 3.100.00 dinarjev in krajevni samoprispevek, ki se zbira pri kulturni skupnosti. Občinska kulturna skupnost je na svoji seji dne 18. maja 1980 sprejela vrstni red izgradnje objektov in poravnavo obveznosti, po katerem se bodo iz naslova referenduma odplačevale anuitete za dom kulture na Vranskem v letu 1980 in 1981. Na podlagi vrstnega reda in programa so v letu 1980 krili del obveznosti krajevni skupnosti Vransko, zato omenjena trditev delegata iz Šempetra ni utemeljena. Zakaj pošte ne poslujejo ob sobotah? Delegacija krajevne skupnosti Trnava se ne strinja z ukinitvijo poslovanja pošt ob sobotah ter v zvezi s tem zahteva dodatna pojasnila oziroma utemeljitev. TOZD za PTT promet v Celju utemeljuje, da je Samoupravna interesna skupnost PTT prometa Slovenije v letu 1980 posredovala v javno razpravo sporazum o delovnem času PTT enot, ki opredeljuje, da PTT enote z enim sprejemnim delavcem ob sobotah ne delajo. Prav zaradi tega, da bi približali storitve občanom, so te pošte ob sredah odprte od 16. ure. Takšna praksa se je pokazala kot dobra že v prejšnjih letih, saj se PTT storitev lahko poslužujejo tudi tisti občani, ki delajo do 14.00 ure. Kadar so izplačilni dnevi pokojnin, pošta ob sobotah normalno posluje. Promet pri PTT enoti na Gomilskem je bil ob sobotah dosežen le do 50 odstotkov, kar ne opravičuje, da bi pošta poslovala ob sobotah. Z novim planom prevoza 1980/81 smo 1. junija 1980 glede na analizo prometa pristopili k spremenjenemu delovnemu času, namesto sobote dela delavka v podaljšanem delovnem času v sredo. S to spremembo se je doseženi promet nekoliko povečal, vendar posluje PTT enota na Gomilskem še vedno na robu rentabilnosti. Pri PTT so nam tudi zagotovili, da bodo enote tistih pošt, ki dosegajo večji promet, pričele ponovno poslovati tudi ob sobotah. V. C. SA VINJSKI OBČAN - Junij 1981 J j NIVO Celje odpira v Vrbju nov obrat za proizvodnjo gradbenega materiala Nov obrat za proizvodnjo gradbenega materiala v Vrbju „20 let delovne organizacije NIVO Celje pomeni 20 let vztrajnega dela, nepretrgane rasti in napredka. Skromni začetki, maloštevilen kolektiv, redki strokovni kadri in skromna oprema pa so bili kljub vsemu že ob samem začetku čvrst temelj sedanjim dosežkom. Kolektiv si je že v prvih letih dela zastavil za nalogo, da bo ukrotil podivjane vode, ravno tako pa tudi z vodo smotrno gospodaril. Intenziven razvoj gospodarstva je zastavljal kolektivu iz leta v leto nove, zahtevnejše naloge. Z vztrajnim delom v kateremkoli obdobju smo nenehoma uspevali, napredovali,” so ob praznovanju 20-letnice delovanja DO NIVO Celje zapisali člani kolektiva. Danes so že krepko zajadrali v tretje de- setletje, vendar izrečena ocena še velja, kajti kolektiv nadvse uspešno opravlja svoje naloge tudi v sedanjih zaostrenih pogojih gospodarenja... NIVO je te dni zaključil z izgradnjo novega obrata za proizvodnjo gradbenega materiala na področju naše občine. Gre za proizvodnjo armiranobetonskih centrifugalnih cevi in betonske galanterije. Obrat je zametek bodoče industrije, vsaj tako je tudi obravnavan v njihovih programih. Proizvodnja, ki je stekla v novem obratu, je v celoti novost na jugoslovanskem tržišču, saj po sistemu centrifugiranja cevi ni proizvajalca v Jugoslaviji. Niko Rožič, direktor NIVO— ja: „Dolga leta smo usklajevali našo investicijo z industrijo gradbenega materiala. Žal nismo imeli podpore, razen v Salonitu Anhovo in pri splošnem združenju IGM ter SISEOT—u. Industrija gradbenega materiala v Sloveniji, isto velja tudi za Jugoslavijo, za potrebe vodnega in komunalnega gospodarstva v razvojnem pogledu ni skrbela za njene izdelke. Zavedali smo se, da bomo vodarji postali zanimivejši, prodornejši, če bomo izdelke, ki jih specifično potrebujemo, sami izdelali. Proizvodnja je stekla. V prvi fazi bomo proizvajali armiranobetonske centrifugirane cevi'od premera 0 300 mm-1600 mm. Centrifugirane cevi imajo naslednje prednosti: - cevi so vodotesne, enako spoji, — sistem cevovoda grajen s temi cevmi predstavlja fleksibilen element ter je zaradi tega izvedba kolektoijev, industrijskih vodovodov cenejša do 50 odstotkov od dosedanjega načina izgradnje, — izredna gladkost in nizka hrapavost omogočata uporabo za 100 do 200 mm manjši premer, — sistemi, zgrajeni z armiranobetonskimi centrifugiranimi cevmi, so posebno primerni za vgraditev na potresnih in rušnih področjih, — glede na obremenitev so cevi poljubno armirane, pri odvodu agresivnih snovi pa jih je možno s predhodno obdelavo izdelati tudi varne proti tem medijem, — montaža se v celoti opravi strojno, — cevi so za 30 odstotkov cenejše od salonitnih cevi. Proizvodnja je organizirana tako, da je na osnovi predhodnega naročila možno izdelati v samem obratu projekt, proizvesti pa tudi vse priključne komade in jaške. Nova proizvodnja bo pomembna pridobitev pri varstvu okolja. Izrečene besede naših najvidnejših strokovnjakov s tega področja zagotavljajo, da je to prava pot. V NIVO-ju so prepričani, da s prodajo tudi v času vsesplošnega omejevanja naložb ne bo težav. Poleg proizvodne-eevi so v nove obrate prenesli iz Celja obstoječo proizvodnjo betonske galanterije. Posodobljena oprema v te namene omogoča že danes povečano proizvodnjo betonske galanterije tudi za desetkrat. Obseg izdelkov, ki jih proizvajajo, je dokaj velik. Poleg raznih koritnic, muld, kašt-nih elementov in stebričkov so trgu ponudili še dva zanimiva artikla — sanitarni boks in silose za kompost raznih dimenzij. NIVO računa, da bo širil proizvodnjo gradbenega materiala v korak s potrebami trga in v to smer imajo že pripravljene tudi nove programe. Upajo, da bodo že konec leta ali na začetku prihodnjega leta pričeli z izgradnjo II. etape, ki bo obsegala izgradnjo parnih komor, razširitev proizvodnje armiranobetonskih cevi za potrebe potisnih cevi in votlih pilotov. Tudi ta razširitev zajema proizvode, ki jih danes na jugoslovanskem trgu ni. Obrat za proizvodnjo gradbenega materiala bo že letos zapo- sloval 40 delavcev, v naslednjem letu pa 60. Obrat bo postal samostojna temeljna organizacija združenega dela - industrija gradbenega materiala NIVO. Niko Rožič: „Zavedajoč se pomembnosti tega dosežka in truda, ki so ga vložili predvsem vsi delavci, zaposleni v omenjenem obratu, si zaslužijo vse priznanje. Glede na enotnost kolektiva in pripravljenost prijeti za delo, jim zaupamo in smo trdno prepričani, da bodo tudi v bodoče svoje delo opravljali tako dobro kot doslej. Zavedamo se težav, ki so jih imeli. Iz objektivnih vzrokov so nekateri roki bili prekoračeni, toda cilj je, dosežen — to pa je bistvo vloženega truda.” v SIP odpira novo tovarno kmetijskih strojev Ob prazniku delovne organizacije SIP Šempeter in v počastitev 40-letnice vstaje, Dneva borcev in Praznika občine Žalec, bo 3. julija otvoritev nove tovarne kmetijskih strojev v Šempetru v Savinjski dolini. Slovesnost bodo popestrili s kulturnoun.etniškim programom in demonstracijo proizvodnje v novi tovarni. Nova, moderna in najsodobnejše opremljena tovarna kmetijskih strojev v Šempetru pomeni veliko pridobitev za jugoslovansko kmetijstvo ker si tovarna zastavlja v svoj program kmetijske stroje, ki so zaradi svoje vrhunske kvalitete pa tudi prilagojenosti našim razmeram zelo iskani ne le na jugoslovanskem tržišču, marveč tudi na tujem. Tako načrtujejo med drugim 3000 koruznih kombajnov, 5000 silažnih kombajnov in 7000 raznih drugih kmetijskih strojev. Nova tovarna bo zaposlila 350 delavcev. Več o novi tovarni v naslednji številki. Pogled na novo tovarno v okviru strojne industrije SEP Šempeter. VABILO za praznik DO in ob otvoritvi nove tovarne SIP - TKS prirejamo VELIKO DEMONSTRACIJO SIP kmetijskih strojev 1. julija 1981 ob 16. uri v Šempetru v Savinjski dolini — iznad železniške postaje. Demonstrirali bomo najnovejše dosežke v lastnem razvoju ter iz inozemske proizvodno kooperacijske menjave — disk traktorske kosilnice — vrtavkaste obračalnike in zgrabljalnike — silažne rezalne prikolice — gorske transporterje — mini traktorje. Vljudno vas vabimo, da si ogledate te številne novosti iz linije strojev za pripravo krme, ki jih bomo začeli z izgraditvijo nove tovarne masovno proizvajati. Dobrodošli! SIP — Strojna industrija Šempeter v Sav. dolini Žalčanom popravlja čevlje Nova rdeča tabla, ki visi nad pločnikom pripeta na staro hišo na Šlandrovem trgu v Žalcu, vabi potrošnike, da si v dvoriščni_delavni-ci lahko dajo popraviti čevlje. Čevljar Nikola Živkovič ima delavnico odprto dnevno od 7. ure zjutraj do 13. ure, v popoldanskem času pa od 15. do 17. ure. Tak odpiralni čas je ugoden zlasti za tiste potrošnike, ki so do 14. ure v službah in tako lahko prinesejo strgane čevlje po delu. Nikola nam je dejal, da ga je za ureditev delavnice spodbudil članek v Savinjskem občanu, kjer smo poročali o ugodnostih pri odpiranju storitvenih obrti Zaprosil je in dobil kredit za ureditev delavnice in nakup potrebnega orodja. Delavnico si je uredil kar v opuščeni kuhinji, v kateri so nekoč pripravljali pičo za 'živino. Nikola je poprej več let delal v nekaterih podjetjih, pač kar mu je prišlo pod roke, vendar se v mislih ni odrekel čevljajski obrti, katere se je izučil „ Vesel sem, da se mi je sedaj želja izpolnila. Čeprav sem delavnico odprl šele pred kratkim, prihajajo že prve stranke. Vse več jih je in lahko si mislite, da si prizadevam ustreči. Vem tudi, da veliko ljudi ne more dopoldne v delavnico, zato sem se odločil tudi za popoldanski čas. ” Nikola je poročen in žena, ki je kmetijski tehnik, je dobila stanovanje, zato ga stanovanjsko vprašanje ne Jare ,Jn kako nabavljate potrebno usnje? ” „Za začetek sem si nakupil manjšo zalogo podplatnega in drugega usnja v Zagrebu Danes ni več takšne izbire usnja kot nekoč, vendar se trudim, da ga imam za popravila. ” „Zakaj ste se odločili za Žalec” smo ga pobarali. Dejal je, da mu je Žalec všeč, prav tako pa tudi ljudje in da sta z ženo vi tej sredini srečna. Tk Le Nikola Živkovič v svoji delavnici Gasilsko tekmovanje v Vinski gori V okviru Občinske gasilske Zveze Žalec prirejajo vsako leto tekmovanje mladinskih in ženskih desetin po krajevnih skupnostih. Tokrat je tekmovanje odlično pripravilo GD Vinska gora. POLETNA SOLA V NARAVI Učenci tretjih in četrtih razredov podružničnih šol Ponikve in Galicije so imeli poletno šolo v naravi v Strunjanu. Večina otrok se je prvič peljala z vlakom in tudi prvič videla morje. Stanovali so v Poštarskem domu, plavanja pa so se učili v bazenu hotela Svobode. Sola v naravi je uspela, saj se je vsel) 44 učencev naučilo plavati, poleg tega pa so se seznanili tudi z značilnostmi obmorske pokrajine, ogledali so si Izolo, Piran in soline v Strunjanu. Tudi za domotožje ni bik) časa, saj je bil delovni dan od 6. ure zjutraj do 9. ure zvečer poln dela in igre. Otrokom je šola v naravi nudila več kot samo plavanje, čeprav je temu namenjena in prav je, da bi se te oblike šole v naravi držali tudi v prihodnje. J. Kruleč Za tekmovanje se je prijavilo 56 desetin iz vseh krajev žalske občine, neposredno pred tekmovanjem pa še 18 desetin in tako je tekmovanje izzvenelo v izredno veliki udeležbi. Na prireditvi je sodelovala tudi godba na pihala iz Zabukovice. Med pionirji skupine A je zasedla prvo mesto skupina iz • Žalca pred Grajsko vasjo in tretje uvrščenimi Gotovljami. V skupini B so bili prvi pionirji iz Šešč pred Grajsko vasjo in Ložnico. Med mladinci si je priborila prvo mesto Ponikva pred Žalcem in Drešinjo vasjo, v tekmovanju žensk, s področja gospodarstva, so bile prve tekmovalke tovarne nogavic Polzela pred Aerom Šempeter, med članicami pa je bila prva skupina iz Andraža pred Kaplo vasjo in Braslovčami. Prirediteljem — domačinom Vinske gore — so zgledno pomagali občinski gasilski funkcionarji. Zbrani pionirji na tekmovanju v Vinski gori. Ivan Vodušek Praznovali so na Gomilskem, v Šempetru, Braslovčah in Letušu Andrej Urankar prejema priznanje na Gomilskem KRAJEVNA SKUPNOST GOMILSKO' V tej krajevni skupnosti so zadnje dni maja že tretjič praznovali svoj krajevni praznik, ki ga posvečajo spominu na I. konferenco KPS pri Šmiglovi zidanici. Slavnostne seje v Domu krajanov so se udeležili številni predstavniki družbenopolitičnega življenja kraja, občine in sosednjih krajevnih Skupnosti. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Slavko Tiselj je v svojem govoru poudaril uspehe, ki so jih dosegli v času od lanskega do letošnjega praznovanja, med katere sodi tudi Dom krajanov, ki so ga odprli ob slovenskem kulturnem praznika Letošnje praznovanje pa so obeležili tudi z novimi delovnimi zmagami. Tako so odprli nov most čez potok Bolsko, del regulirane Bolske in večnamensko igrišče v Šma-tevžu. Za dosežene uspehe se je v imenu družbenopolitičnih organizacij občine zahvalil predsednik skupščine Viljem Petek. Ob tej priložnosti pa so za uspešno in požrtvovalno delo pri izgradnji Doma krajanov podelili priznanja, ki so jih prejeli: Božo Andoljšek, FUip Beloglavec, Tanja Cehner, Drago Cehner, Daija Cizej, Tanja Cizej, Ivan Centrih, Ado Hojnik, Jože Horvat-Jaki, Anton Jelen, Anton Jerman, Dragica Juhart, Ivan Kosem, Jože Kugler, Karel Orožim, Franc Praprotnik, Milan Pinter, Ivan Rajovec, Franc Rančigaj, Janez Strnad, Boris Sajovic, Adolf Sajovic, Alojz Slemenšek, Drago Šmid, Vinko Topovšek, Boris Topovšek, Andrej Urankar, Dušan Urankar, Ivan Vaš in 00 ZSMS Gomilsko. KRAJEVNA SKUPNOST ŠEMPETER V Šempetru se 13. junija spominjajo prvih izselitev Šem- petranov v Srbijo. V ta namen so pripravili praznovanje, ki je potekalo ves teden, zaključili pa so ga s slavnostno sejo, na kateri je spregovoril predsednik skupščine krajevne skupnosti Vinko Janič. Poudaril je pomen praznovanja, orisal pa je tudi dosežke krajevne skupnosti in nakazal smernice za nadaljnji razvoj. Ob koncu so podelili tudi priznanja KO KK Šempeter, VIO Šempeter, Viliju Svetu, Petru Krajncu, Antonu Grosu, Vladu Dolarju, Francu Štormana Ediju Masnecu, Žarku Siter-ju, Milanu Kasesniku, Barbki Urbanci, Martinu Žnideršiču, Vinku Cokana Alojzu Urankarja Tomu Diaccija Alojzu Agre-žu in Jožetu Cetini. KRAJEVNA SKUPNOST BRASLOVČE 15. junij je dan, ki ga v Braslovčah posvečajo tistemu delu svoje zgodovine, ko so v krajevni skupnosti padle prve žrtve fašističnega terorja in prihodu prvih štajerskih partizanov na njihove Dobrovlje. Tudi letos so proslavili praznik z nekaterimi delovnimi uspehi. Teh je v letošnjem letu kar precej: asfaltirano in urejeno je križišče v- Rakovljah,' pričela so se adaptacijska dela na stari osnovni šoli, kjer bodo dobili svoje prostore otroški vrtec, krajevna skupnost in DPO, urejeni so številni cestni odcepi in še bi lahko naštevala. V Braslovčah praznujejo v teh dneh še en pomemben jubilej — 1754etnico obstoja šolstva v kraju. Osnovna šola je bila tudi ustanovljena leta 1806. Iz trirazredne šole, kije imela ob koncu stoletja preko tristo otrok, se je šola razširila leta 1904 v štirirazrednico, kasneje v petrazredno ljudsko šolo, v šestdesetih letih pa je postala osemrazredna osnovna šola, ki je po adaptaciji 1967 prevzela ime narodnega heroja Vlada Bagata. Leta 1977 so se učenci preselili v novo osnovno šolo, ki ima danes 16 oddelkov, obiskuje pa jo 310 učencev. Novi prostori omogočajo učencem ne le boljše učne rezultate, temveč tudi udejstvovanje v številnih izvenšolskih dejavnostih. S pomočjo šolske zadruge so učenci rešili probleme z nabavo učbenikov in tako tudi uresničili misel, ki je zapisana v kroniki njihove šole leta 1910: „K boljšim uspehom je mnogo pripomogla okoliščina, ker je okrajni šolski svet sam preskrbel vse učne knjige, zvezke in druge potrebščine, kar je jako ugodno vplivalo na napredek pouka. Želeti bi bilo, da se ta naprava stalno obdrži.” V počastitev 175-letnice osnovne šole so učenci in učitelji pripravili svečano akademijo, na kateri so sodelovali tudi učenci pobratenih šol iz Splita, Beograda, Mostarja in drugih pobratenih šol. V Braslovčah so v počastitev praznika podelili tudi priznanja. Tako je plaketo Zlati grb Braslovč prejela Osnovna šola Vlado Bagat, med posamezniki * pa Ivan Fale, Janez Rokovnik, Leopold Rajh ter Ribiška družina iz Šempetra. Podelili so tudi priznanja, ki pa so jih prejeli: Vinko Bršek, Ivan Centrih, Ivan Hribernik, Franc Kronovšek, Boris Klokočovnik, Jože Oblak, Jože Rak, Jože Rovšnik, Leopold Savinek, Franc Radišek, Ignac Krivec, Danilo Vošnjak, Ciril Pšaker, Karli Turnšek, Milan Šoštarič, Gvido Dovečar, Vlado Marovt, Ivan Omladič, Janez Debelak in Milan Ferme. KRAJEVNA SKUPNOST LETUŠ 12. junija 1941 so odšli v partizane prvi Letušani, zato tudi ta dan posvečajo praznovanju svojega krajevnega praznika. V ta namen so pripravili pohod na partizanske Dobrovlje, gasilsko tekmovanje ter razstavo samoukov Ivana Marolta in Franca Lebiča. Na slavnostni seji, s katero so zaključili praznovanje, so podelili več priznanj OF. GOTOVLJANI PRAZNUJEJO Politično, kulturno in športno življenje je bilo v Gotov jah že Dred vojno močno razgibano; skoraj vse napredno misleče krajane je združevalo društvo „Borut”. Znano je tudi, da so že leta 1932 ustanovili svojo partijsko celico. Vojna jih ni presenetila, vsaj najbolj napredne ne. Tako je bil konec meseca junija 1941 prvi večji sestanek pod Kudrovim kozolcem na polju; tega sestanka se je udelžilo pet Gotovlja-nov, med temi Pajkov Karl, Zrnetov Franc, Bezgetov Franc, Sajovic za petega ime ni navedeno. Drugo krat so ustanovili OF odbor leta 1943, spet junija, enkrat ponoči pri Tum-škovi kapeli. Dvaindvajsetega junija imajo Gotovljani svoj krajevni praznik: na ta dan so Nemci napadli Rusijo, v kraj je prišel narodni heroj Franjo Vrunč—Buzdo, nekateri so. odšli v strogo ilegalo. Pravo razsežnost je dobil praznik leta 1980, ko je bil združen z občinskim praznikom. Gotovljani so veliko naredili, veliko pridobili, od načrtovanega je bilo uresničenega nekako 65 %; z nekaterimi deli pa nadaljujejo letos. Letošnje praznovanje traja od 20. do 28. junija. V tem času bodo poleg zasedanja skupščine, sprejetja novih članov v ZK najrazličnejše prireditve in srečanja: nastop moškega pevskega zbora, nastop novo ustanovljenega ženskega pevskega zbora, nogometni maraton, srečanje starejših krajanov, pohod k Joštovi zidanici in k Rinki, otvoritev (najbrž) rokometnega igrišča. Skratka, ob vsakem večjem in pomembnejšem praznovanju dela na vseh potrebnih področjih znova oživijo na sejah in sestankih povedo tudi kritično besedo, kdo je in kdo ni sodeloval, kaj je tieba storiti, da se v bodoče napake ne bi ponavljale, kako poskrbeti za lepši, življenjsko pestri JUTRI. Pripravili: T. Tavčar, Irena Jelen in Drago Kumer S praznovanja v Braslovčah i Polzela: Ljubljanska banka v novih prostorih Ljubljanska banka, Splošna banka Celje, ima svojo poslovalnico na Polzeli že od leta 1972. Njeni začetki so bdi zelo skromni, poslovanje pa se je razširilo z novimi prostori v Domu Svobode, ki( pa so bili kljub primerni lokaciji pretesni. V teh dneh pa . se je z otvoritvijo novih, primernejših poslovnih prostorov začelo za polzelsko poslovanje Ljubljanske banke novo obdobje. V sklopa Blagovnice Savinjskega magazina so odprli veliko sodobno poslovalnico, ki bo resnično lahko ustregla vsem željam strank. Agencija bo poslovala vsak dan dopoldne in popoldne razen ob sobotah, ko bo odprta le v dopoldanskem časa Občani bodo v njej lahko opravili dinarske in devizne dvige in vplačila, uredili bodo lahko vse v zvezi s tekočimi in žiro računi ter potrošniškimi krediti. Na voljo pa jim bodo tudi vse informacije, kar je za Polzelo vsekakor velika pridobitev. i Otvoritve novih poslovnih prostorov Ljubljanske banke se je na Polzeli udeležilo veliko krajanov, zbranim pa je spregovoril član kolegijskega poslovodnega odbora LB-Splošne banke Celje-Maijan Ašič. T. Tavdàr LB—spram ranu vaje na ma* » >"<"■ p“"» Članstvo in naraščaj GD Žalec Ob stoletnici gasilskega društva v Žalcu ' *- Gasilsko društvo Žalec v teh dneh praznuje 100-letnico svojega obstoja in vseskozi uspešnega delovanja. Žal nam prostor ne dopušča, da bi pred ; bralci razgrnili vso bogato vsebino dogodkov, ki jih je zapisal kronist in tako smo v naš zapis strnili zgolj pomembnejše dogodke. Čeprav so na takratnem štajerskem, pa tudi na celjskem območju že pred Žalcem delovale Požarne brambe, kot so jih r takrat imenovali, je Požarna oramba v Žalcu zaradi svoje napredne slovenske usmeritve PRIREDITVE OB 100—LETNICI GD ŽALEC 26. junija med 9. in 15. uro ogled muzeja in razstave v žalskem gasilskem domu. Ob 16. uri sprejem gasilcev iz pobratene občine Kruše-(Vac, ob 18. uri pa bo zračni , napad z veliko gasilsko reševalno vajo v blokovskem naselju Soseska 5. 27. junija se bo ob osmi uri začelo tekmovanje za pokal mesta Žalec ob 100-letnici GD Žalec. Ob 19. uri bo svečana akademija v atriju OŠ Peter Šprajc— Jur, nato ognjemet. 28. junija bo razvitje pionirskega prapora pred gasilskim domom GD Žalec, nato pa bo ob 9. uri svečana seja društva s podpisom listine o pobratenju DVD Kruševac in GD Žalec. Ob 11. uri se bo začela velika parada s slavnostnim zborovanjem. odigrala pomembno vlogo. Ker so žalski rodoljubi napisali vlogo za ustanovitev Požarne brambe v slovenskem jeziku, so jo takratne nemške oblasti zavrnile. Šele ponovno napisana vloga, to pot v nemškem in slovenskem jeziku je bila uspe-fna, tudi zaradi intervencij takratnega žalskega župana in narodnega poslanca Frana Robleka. Prvi požar so žalski gasilci pogasili pri Francu Ježevniku v Petrovčah. ZVEZA SLOVENSKIH POŽARNIH BRAMB Ko so leta 1897 ustanovili Zvezo slovenskih požarnih bramb za Spodnjo Štajersko, so določili njen sedež v Žalcu* To ni bilo po naklučju, saj se je slovensko narodnoosvobodilno gibanje takrat nemalokrat odločalo za Žalec in ne za Celje. Tako je Žalec postal zibelka slovenskega gasilstva na Spodnjem Štajerskem in v to zvezo se je vključilo 63 požarnih bramb. Pri tem je zanimivo, da nemško nastrojene organizacije niso mogle postati članice Zveze slovenskih Požarnih bramb. Prvi predsednik ZSPB na Sp. Štajerskem je postal Žalčan Josip Širca. Zveza je na svoji seji 30. oktobra 1898 leta sklenila izdati slovenski učbenik- za potrebe gasilstva, kar je bilo takrat pogumno dejanje. Učbenik sta sestavila Josip in Friderik Širca, slednji je bil znan slovenski skladatelj, ki je nastopal pod psevdonimom Risto Savin. Po tem „vežbeni-ku“ so v vseh organizacijah, ki so bila včlanjena v Zvezo slovenskih Požarnih bramb, uvedli slovensko poveljevanje. V Žalcu je uvedel med gasilstvom slovensko poveljevanje Janez Hausenbicher že leta 1888. Zveza slovenskih požarnih bramb je uspešno delovala vse do leta 1904, ko so v Ljubljani ustanovili Zvezo slovenskih gasilskih društev za vso Slovenijo. Ob razsulu Avstroogrske leta 1918 so se gasilci le s težavo zbrali in ustanovili Jugoslovansko gasilsko zvezo s sedežem v Ljubljani. Na celjskem območju so ustanovili gasilske župe s sedežem v Žalcu. Gasilska župa naj bi bila naslednica zgodovinske Zveze slovenskih požarnih bramb za takratno Sp. Štajersko. Starešina župe je postal žalski zdravnik in javni delavec dr. Rihard Bergman, ki so ga izvolili tudi za podstarešino Jugoslovanske gasilske zveze. Za izredne zasluge so mu žalski gasilci vzidali spominsko ploščo na stari občinski hiši v Žalcu. Lahko zapišemo, da je ustanovitev Požarne brambe leta 1881 v Žalcu pomenila trden temelj, ki je bil v poznejših obdobjih velikih preizkušenj in bojev slovenskega ljudstva za nacionalno uveljavitev in priznanje v političnem, gospodarskem in kulturnem smislu po- VECJI POŽARI V NAŠI OBČINI , Leta 1846 so pogorele Petrovče, ostalo je le nekaj obrobnih hiš Leta 1852 je požar upepelil Levec • 27. maja 1864. leta je pogorela Drešinja vas v celoti 1865. leta je požar uničil Gotovlje Leta 1866 je zgorela tekstilna tovarna Prebold in v njej štirje delavci 27. 6. 1914. leta je požar zajel Migojnice V marcu 1921. leta je požar upepelil polovico naselja Migojnice V noči od 14. na 15. januar 1960. leta je izbruhnil katastrofalen požar v Hmezadu. Žalski gasilci so v vseh primerih bili na mestu. Sodelovali pa so tudi pri gašenju požarov in reševanju ljudi ih imetja v širši okolici. stal tisti vir, iz katerega so črpali moč tudi borci NOV. Po letih okupacije in velikih preizkušnjah je Gasilsko društvo Žalec po osvoboditvi znovič polno zaživelo in v povojnem obdobju doživelo velik razmah in napredek. Danes številčno in organizacijsko močno Gasilsko društvo Žalec uspešno opravlja. vse, še tako zahtevne naloge, kar je nedvomno najlepše priznanje ob jubilejni 100-letnici obstoja in delovanja. Novgasilski domvŽalcu Tudi letos srečanje mladih zadružnikov Od 25. do 26. julija bo na Vranskem peto tradicionalno srečanje mladih zadružnikov Slovenije. Doslej se je za to tekmovanje prijavilo več kot 500 tekmovalcev iz Slovenije pa tudi iz zamejstva, kar kaže,da se zanimanje za to prireditev iz leta v leto povečuje. Vransko bo tokrat poleg večera kmečke kuhinje in kmečkilj iger pripravilo še vrsto drugih prireditev, ki bodo popestrile bivanje tekmovalcev in gostov. Tako bodo teden dni pred srečanjem odprli sejem kmečke mehanizacije in bele tehnike. Na večer, 25. julija, bo tekmovalo trideset ekip v pripravljanju jedi, ki so značilne za področje, od koder prihajajo. Pri tem bodo prišli na račun ljubitelji kulinarike, ki bodo jedi lahko pokuša li, pripravili pa bodo tudi prijeten zabavni večer. V nedeljo dopoldne bo tekla beseda o kmetijski problematiki z vidnejšimi predstavniki iz naše NAŠI PEVCI V CELJU V Celju je bil konec maja mednarodni pevski festival, na katerem je sodelovalo več tisoč pevcev osmih evropskih držav. Z množičnim koncertom združenih pevskih zborov, na katerem so sodelovali tudi mladi pevci osnovnih šol iz naše občine, so v mestnem parku zaključili štiridnevni festival. Prireditev je bila posvečena tudi 40-letnici vstaje. Sodelovalo je 1720 pevcev pod vodstvom Cirila Vrtačnika, spremljal pa jih je ansambel Venus. Zbrane je pozdravil predsednik občinske skupščine občine Celje Jože Marovt, slavnostni govornik pa je bil sekretar predsedstva CK ZKS Franc Šetinc, ki je dejal, da je petje vedno bilo in je najbolj prvinski izraz glasbe in ima na slovenskem stoletno tradicijo. Pesem je imela narodnobuditeljski pomen, saj je v času narodnostnega in socialnega boja Slovencev, to je v najtežjih časih, ko je šlo za obstoj, posebej med partizani, dvigala moralo. Tovariš Šetinc je zaključil z besedami: „Kdor poje, slabo ne misli!“ T. Tavčar republike, sledila bo demonstracija kmetijskih strojev in povorka ekip, ki bodo sodelovale v popoldanskih igrah. Teh je do sedaj prijavljenih že 40. Po končanem tekmovanju bodo razdelili nagrade in priznanja, v gradu Podgrad pa bo sledil zabavni zaključek. Srečanje na Vranskem je za mlade priložnost, da navežejo stike, da se pogovorijo in izmenjajo izkušnje o problemih, ki jih tarejo kot mlade kmete v kmetijstvu. Da je prireditev dosegla svoj namen, pa dokazuje tudi dejstvo, da se je prijavilo več ekip, kot jih prireditev lahko sprejme. . Vlado Rančigaj Race mlakarice so se ustalile v naših vodah LD Tabor se po številu članov uvršča med manjše družine na celjskem območju, gospodari pa zelo dobro in lahko bi zapisali, da s svojim delom prispeva pomemben delež k razvoju lovstva v naši občini. Trije lovci so že pred leti pripravili študijo o gojitvi divjih svinj, srnjadi in rac mlakaric. Zlasti slednja divjad je zelo pomembna za naša lovišča, saj je možno z njo uspešno nadomestiti izpad staleža zajček in pernate divjadi. Iz razgovora s starešino LD ing. Dušanom Husom povzemamo, da je njihova družina v zadnjih letih veliko naredila za gojitev rac mlakaric. Tako so uredili tri račnike, v katerih gojijo race mlakarice, lepo pa so si obnovili in opremili tudi lovsko kočo nad Taborom. Sedaj ob koči urejajo eno najsodobnejših lovskih strelišč. Pri tem je zanimivo, da bodo uporabili pripomočke, ki so jih skonstruirali domači lovci. Slavko Cestnik se je izkazal pri tem kot pravi pravcati inovator. Naredil je napravo za pogon na bežečega divjega merjasca, pa tudi na glinaste golobe. Lovska družina Tabor je v svoje vrste pritegnila več mladih lovcev — kmetov. Člani so pri obnovi lovske koče opravili veliko udarniškega dela in pri tem ima zalsti veliko zaslug gospodar družine oziroma lovske koče Stanko Vidmar. Tk Lovska koča nad Taborom Žalski brigadirji - veterani Mladinske delovne brigade praznujejo letos 40-letnico svo- ' jega obstoja. Prvi brigadirji so že leta 1941 reševali poljske pridelke pred okupatorji. Razmah mladinskih delovnih akcij pa se pričenja po letu 1945, ko so mladinci — brigadirji sodelovali pri obnavljanju porušene dežele. Na mladinskih delovnih akcijah že od vsega začetka sodelujejo tudi žalski brigadirji. Skupaj s celjskimi brigadirji se je udeležilo izgradnje proge Brčko—Banoviči precejšnje število žalskih mladincev. S skupnimi močmi so se spopadli z železniškimi nasipi, mostovi in predorom Vranduk. „Prva celjska brigada se je naselila v vasici Bukvik v izpraznjene kmečke hiše, kjer smo polegli kar po slami,“ se spominjajo udeleženci takratne akcije. Pa ne samo to - v spominu jim je ostalo preseganje norm, udejstvovanje na kulturnem in športnem področju, kurjenje tabornih ognjev in naziv udarna brigada, ki so si ga priborili. Progi Brčko—Banoviči so sledile številne druge: Šamac—Sarajevo, Doboj-Banja Luka, Novi Beograd- in še mnogo drugih. Iz leta v leto so se izboljševali življenjski pogoji brigadirjev, manj je bilo organizacijskih težav. Vsako leto pa v pisani druščini brigadirjev ni manjkalo tudi žalskih mladincev. „Na akcijo ostajajo nepozabni spomini,“ pravijo tisti, ki so že sodelovali. Zato se brigadirji — veterani veselijo vsakokratnega srečanja z mladimi, ki se udeležujejo novih mladinskih akdj. Letos je bilo srečanje ob dnevu mladinskih brigad v Celju, udeležili pa so se ga brigadirji vse od Velenja do Maribora. Ob tem so si udeleženci lahko ogledali razstavo mladinskih delovnih brigad v Muzeju revolucije, preizkusili svoje brigadirske sposobnosti na akciji v krajevni skupnosti v Trnovljah in si ogledali kulturni program. Brigadirji - veterani Gnezdece v travi Tine je z motorno kosilnico kosil travo. Bila je prva, obilna košnfi, saj je trava visoko pognala. Vroče je bilo in Tinetu, ki je sicer vajen vročine, se je lepila srajca na hrbtu. Tedaj ga je zmotila ptička, ki je s presunljivim krikom prhutala pred kosilnico in Tinetu nekaj „pripovedovalaUstavil je stroj, obkrožil kosilnico in v travi zagredal skrbno spleteno gnezdece, v njem pa so na široko odpirali kljune trije negodni mladiči Njihova mati je še vedno prhutala s krili in obletavala stroj in gnezdo. „To bi bil surovež, če bi pomendral ptičke“, si je rekel Tine in premišljeval, kaj bi ukrenil Z roko je previdno prijel gnezdece in ga odnesel v bližnji grm ter položil v mehko vresje. Umaknil se je in še nekaj časa opazoval, kako se je mati zaganjala pod grm. Kosilnica se je pomaknila naprej po travniku, Tine pa je vsakič ko se je približal grmu, pogledal, kaj delajo ptički. Umirili so se s svojo materjo vred in Tinetu je bilo toplo pri srcu. : > * * * > 4 ------------------------------------------------------------------:----------------------------------------------------------------------------------n DREV BERNARD Gradbena mehanizacija nizke gradnje VELENJE, Prelska 2 zaposli strojnika težke gradbene mehanizacije za nedoločen čas, nastop dela po dogovoru, OD po kolektivni pogodbi. Javite se na naslov: Drev Bernard, Prelska 2, 63320 Velenje feäffl S solidarnostno akcijo nadaljujemo: Z novimi cestami povezati vse višinske kmete IZVRŠNI SVET O KMETIJSTVU: Urediti cenovne odnose Izvršni svet skupščine občine Žalec je-mft syoji nedavni (170.) seji med drugim poglobljeno razpravljal o problemih na področju kmetijske proizvodnje v žalski občini. Na rob kritičnih pripomb je' bilo izrečenih več . dobrih pobud in predlogov v.) smeri hitrejšega razvoja kmetijstva in odpravljanja šibkih točk v kmetijski proizvodnji. Uvodoma je bilo rečeno, da smo si v resoluciji zastavili 8 odstotno rast družbenega proizvoda pb 2. do 2,5 odstotni rasti števila zaposlenih in 5 do 6 odstotno rast družbenega proizvoda na zaposlenega. V kmetijstvu smo zabeležili najboljše rezultate v proizvodnji hmelja neglede na točo in neurje, ki sta zmanjšala pridelek. Ta je bil kar za 15 odstotkov večji od planiranega, nasproti prejšnjemu letu pa celo za 24 odstotkov. Na področju živinoreje nismo bili tako uspešni, le v proizvodnji rib smo prèsegli pričakovanja. Načrtovana proizvodnja je sicef porasla za 4 odstotke, vendar je bil letni plan dosežen le 79 odstotno. Skrb vzbuja zlasti govedorejska proizvodnja pa tudi proizvodnja piščancev. Tu smo zabeležili celo padec proizvodnje nasproti prejšnjemu letu. Vzroke zato pripisujejo neurejenim cenovnim odnosom, uspeh v hmeljarski proizvodnji pa visoki stopnji organiziranosti od proizvodnje do prodaje. Mlečnost krav se je zelo dvignila v družbenem sektorju, saj so na farmi Zalog pri več kot 1000 kravah dosegli letno poprečno molznost kar 5.633 litrov. Od te proizvodnje močno odstopa mlečnost kmečkih krav, zlasti v tistih hlevih, kjer še krmijo in nasploh gospodarijo po starem. Podatek, da je zajetih v organizirano proizvodnje le 47 odstotkov kmetijskih zemljišč v občini, opozarja, da v našem kmetijstvu marsikaj ni v redu. Škoda je tudi, da nismo zajeli v organizirano proizvodnjo kmetij, na katerih živijo ostareli in za delo nezmožni ljudje. Ponekod njive zarašča gozd, skratka z zemljo ne ravnamo povsod kot dober gospodar, po drugi strani pa ugotavljamo, da potrebujemo več hrane. Problemi se kopičijo tudi v gozdarstvu, posebej še v zasebnem sektorju, kjer ugotavljajo, da se veliko lesa „izgubi“ po črnih kanalih. Lani so kmetje posekali kar 6000 m3 lesa za lastno porabo, vendar je vprašanje, koliko tega lesa so zares porabili doma. Eden vzrokov zato je v velikih razlikah cene lesa, ki ga dobi gozdni posestnik za prodano hlodovino in ceno žaganega lesa. Razprava je opozorila tudi na ne dovolj učinkovito kmetijsko pospeševalno službo. Ugotavljajo, da je bilo nekaj let nazaj več kmetijskih pospeševalcev kot danes in da so imeli tudi več neposrednih stikov.s proizvajalci. Naštete in druge pomanjkljivosti kaže kar najhitreje odpraviti, zemlji pa dati tisto mesto in vrednost, ki jo ima v naši družbi. Zemlje je žal vse manj in če ne bomo z njo umno gospodarili, nam ne bo dajala več hrane. Lz.Tk. Mladi mladim S takšno parolo so se poslušalcem predstavili mladi glasbeniki iz naše občine, na koncertu na prostem, pri bazenu v Preboldu. Prireditev sta organizirali OK ZSMS Žalec in OO ZSMS Prebold v okviru prireditve meseca mladosti. V zadnjem obdobju je interes za glasbeno ustvarjalnost močno porasel in skoraj ni kraja v občini, ki ne bi imel kakšne glasbene skupine. To se je odražalo tudi na koncertu, saj so se publiki predstavili mladi glasbeniki iz različnih krajev naše doline. Na koncertu so sodelovale glasbene skupine, ki gojijo narodno - zabavno, zabavno, rock in akustično glasbo. Publiki, med katero je bilo tudi precej starejših, so se predstavile glasbene skupine V04, Akordi, Sidro, Zadeva, Led, Mesečina, Atomi, Prihrani za presenečenje, Kladivo - konj - voda, Kondor in preboldski Filter, kot duet sta nastopila Bojan in Andreja, kot posa- Gostovali v Šmihelu Člani šolskega kulturnega društva OS Vere Slander so sredi junija gostovali v Šmihelu na avstrijskem Koroškem. Tam so se predstavili svojim vrstnikom z igrico Svetlane Makarovič Sovica Oka. Gre za prisrčno igrico, ki so jo pionirji doživeto zaigrali pod režiserskim vodstvom Jaka Jeršiča. S tem so vrnili obisk Smihelčanom. T. T. Med najbolj delovna društva na Polzeli sodi vsekakor Hortikulturno društvo. Tretjega in četrtega julija bodo praznovali 10 let obstoja. V ta namen pripraljajo več prireditev. Tako bodo prvi v Sloveniji razvili svoj prapor, pripravili cvetlično razstavo in razstavo ročnih del. Že letos so pripravili več predavanj in očiščevalnih akcij. T. TAVČAR meznik pa Tomaž Dobnik. Namen tovrstnega koncerta je bil predvsem, da se mlade glasbene skupine predstavijo širši javnosti, da se na ta način izpopolnjujejo in afirmirajo in bogatijo glasbeno ustvarjalnost mladih. Odslej naj bi tovrstni koncert postal trajna oblika predstavitve glasbenega delovanja mladih naše doline. Ob koncu velja povedati, da je OO ZSMS koncert dobro pripravila iri da so bili z organizacijo vsi zadovoljni. Koncert je opravičil pričakovanja in zato je pričakovati, da bodo zvoki mladinskih glasbenih skupin še večkrat odmevali po naši dolini v različnih krajih in različnimi glasbenimi zvrstmi. D. NARAGLAV S solidarnostno akcijo zbiranja sredstev za povezovanje višinskih kmetij z novimi cestami bomo nadaljevali do konca prihodnjega leta, pač dotlej, da bodo vse kmetije povezane s cestami. Tak je dogovor delovnih organizacij, družbenopolitičnih organizacij in drugih dejavnikov v žalski občini. Čeprav je akcija zbiranja de-naija v zadnjem času nekoliko zastala, to ne zmanjšuje izrednega prizadevanja večine delovnih organizacij in drugih, ki dajejo denar v ta namen. Ne smemo pozabiti, da je bil na prenekateri višinski kmetiji do nedavnega koš edino transportno sredstvo, s katero so kmetje prihajali v dolino, bodisi v trgovino ali drugam. V programu smo se obvezali, da bomo povezali z novimi cestami 183 višinskih kmetij v žalski občini, od tega je do konca lanskega leta dobilo cestno povezavo 155 kmetij ali 84 odstotkov. V tem času smo od predvidenih 83 kilometrov cest zgradili nad 64 kilometrov ali 77 odstotkov. Pri tem je treba upoštevati izdatne podražitve, na katere na začetku akcije nismo računali. V letih 1977—80 smo zbrali s solidarnostno akcijo 6,384.899 dinarjev, ostala sredstva so prispevale samoupravne interesne skupnosti, GG, TOK Vransko in KS pa tudi prizadete oziroma zainteresirane kmetije. Izpadla je le udeležba Hmezada tako iz lastne, kot kooperacijske proizvodnje in pa prispevki delavcev, ki so zaposleni v drugih občinah. Vendar se je zadnji čas stanje izboljšalo, saj tudi iz teh občin že prihajajo nakazila. Tudi obrtniki slabo plačujejo dogovorene prispevke. Letošnji program zajema povezavo 74 domačij oziroma dela v vrednosti 6,825.000 dinarjev. Težišče letošnjih del bo na , Dobrovljah, Vranskem in Taboru. Tk. L. OB 30—LETNICI ŽENSKEGA PEVSKEGA ZBORA GRIŽE: Kdor poje, ne misli slabo O zborovskem petju iri pose-. bej še o jubilejni obletnici ženskega pevskega zbora v Grižah smo se pogovarjali z njegovo predsednico Marijo Goršek. Ko sem potrkal na vrata Gor-škove domačije v Migojnicah, je Marija Goršek pripravljala kosilo. Posadila me je za . mizo, natočila kozarec vina in med tem ko je imela opravka z lonci, sva sproščeno poklepetala o petju, ki ima- v tem njihovem rudarskem kraju (rudni-Zabu-kovica) trdno tradicijo in kajpak o utripu ženskega pevskega zbora, kateremu predseduje že dolga leta, „Škoda, da se niste udeležili jubilejnega nastopa, tam bi slišali ubrane glasove naših pevk. Zbor šteje od 40 do 45 pevk. To so gospodinje, uslužbenke, kmetice in seveda upokojenke. Nekatere najbolj vztrajne se na vaje pripeljejo iz Žalca. Kar tri so že prestopile 70. leto, a so še čile in glasove imajo, da jih je veselje poslušati. Rekla bi, da se imenitno razumemo in če se na nastopih dobro odrežemo, je naše veselje popolno.“ Ko je takole razpredala misli, je imela lesk v očeh, kar je potrjevalo, da se je že v mladih letih zapisala zborovskemu petju. No, Marija je že pred zadnjo vojno kot delde sodelovala pri takratnem poštnem tambura- škem zboru (orkestru) v Celju. Iz teh let se zlasti živo spomni združenega nastopa tamburaških orkestrov in mandolin v narodnem domu v Celju. Bilo je polno nageljnov in drugih rož, Celjani so bili navdušeni in po nastopu so orkestri igrali dolgo 'v noč za ples. Med številnimi nastopi je pevskemu zboru posebej pri srcu gosto vanje v Šentvidu pri ’Stični. S tč mogočne manifestacije vsakič zbor prinese domov spominski krožnik -doslej so jih prejeli osem. Krožniki visijo na steni kot drag spomin Mariji in vsem pevkam ženskega pevskega zbora Svodode Griže. Ženski pevski zbor je prejel najvišje občinsko priznanje - Savinsko nagrado, Mariji Gorškovi pa je bila podeljena zlata Galussova značka. Bolj kot tega vsekakor velikega priznanja je Marija vesela vsakega novega uspeha pevskega zbora. Povejmo še, da pévski zbor že vrsto let vodi in usmerjz veliko zagnanostjo in ljubeznijo zborovodja Ivan Gostečnik. Pomembno je tudi, da ima ženski pevski zbor v Grižah v našem znanem skladatelju in zborovodji Radovanu Gobcu velikega prijatelja, na kar so pevke še posebej ponosne. Radovan za zbor sklada tudi pesmi. Starejše pevke se Radovana Gobca spominjajo še kot mladega učitelja, ki jih je poučeval na šoli v Grižah. Od takrat je preteklo veliko let, vmes je bila vojna, vezi pa so ostale. Ko Gorškove obiščejo mladi in se vnukinji največ sučeta okrog babice, na njuno želje zapojo tudi kakšno domačo vižo. Sicer pa kdor poje, ne misli slabo ... L. TRSTENJAK . Ženski pevski zbor Svobode Griže na enem številnih nastopov. Prva košnja je skoraj pospravljena. Večina kmetovalcev je izkoristila zadnje' vroče dni in seno pospravila. Hiteli so še posebno zato, ker je krma, ki je hitro posušena inje ne moči dež, boljše kvalitete. V okviru krajevnega praznika v Šempetru je Ribiška družina pripravila tekmovanje pri ribniku v Presarjih. Zmagal je Marjan Haladeja, ki je v določenem času nalovil 5,900 kg rib, drugi je bil Hropot s 5,100 kg in tretji Marjan Goršek s 4,836 kg ulovljenih rib. Preventivno škropljenje v veliki meri vpliva na bodoči pridelek, zato kmetovalci in sadjarji v teh dneh skrbno pazijo, da ne bi zamudili škropljenja. Na sliki je znan sadjar Ivan Košan, tokrat pri škropljenju vrtnic, ki so mu tudi v veliko veselje. (Foto: T. Tavčar) 1 petka na soboto, 5. junija, je vznemirila krajane Vinske gore močna splpzija. V dobri veri, da gre za akcijo NNNP, kije bila te dni v Celju, se je nemirjenje nekoliko poleglo. Zjutraj pa so krajani ugotovili, daje bil vzrok čnemu vznemirjenu razstreljen smerokaz proti lovskemu domu na ipatniku. Krajani se sedaj sprašujejo, komu je bil omenjen smerokaz poti, da se je nad njim zelo strokovno znesel z razstrelivom, kar zgovorno lrnouia Judi nncmatpl1 (FntlV I VnHllSftki