I f. Naivečji slovenski dnevnik | ▼ Združenih državah Velja za vse leto - . • $6 00 Za pol leta.....$3.00 S Za New York celo leto - $7.00 | Za inozemstvo celo leto $7.00 | JI GLAS NARODA Ust slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily is* the United States. % -Issued every day except Sundays t3 and legal Holidays. 75,000 Readers. S 1&LKF0N: C0BTLAMDT 2876 Entered as Second Class Matter. September 21. 1903. at the Post Office at New York. N Y.. nnaer Act of Congress of March 3 187» 'i-bLEFON: COB.TLANDT 2876 NO 265. ŠTEV. 265. NEW YORK, WEDNESDAY, NOVEMBER 11, 1925. — SEE "J A, 11. NOVEMBRA 1925. VOLUME XXXIII. — LETNIK XXXTT1 NOVA POGAJANJA V ANTRACITNI STAVKI Governer Pinchot je otvc-ril nova pogajanja, da se konča stavko v antracitni industriji. — Governer bo v sredo razpravljal z Lewisom in v četrtek z delodajalci. — Obe strani bosta najbrž sprejeli povabilo. HARRISBURG, Pa., 10. novembra. — Governer Pinchot je vprizoril včeraj zvečer javno in odločno kretnjo, da uravna spor v antracitni industriji. Povabil je Johna L. Lewisa, predsednika United Mine Workers, iri* majorja W. Inglisa, načelnika mezdnega komiteja antracitnih delodajalcev, naj se sestaneta žnjim ter razpravljata o položaju. Governer je določil četrtek za sestanek z majorjem Inglisom, in ta konferenca naj bi se vršila v Harrisburgu. Z unijskim načelnikom pa se bo posvetoval v sredo. Prekinjenje obratovanja je stopilo sedaj v enajsti teden, kajti dne I. septembra je bilo prekinjeno delo v pokrajini trdega premoga. Governer pričakuje, da bo povabilo sprejeto. Po sestankih pričakuje kako obvestilo glede obnovi jenja mezdnih pogajanj. Kmalu po prekinjenju obratovanja je imel Pinchot konference glede mezdnih in delavnih pogojev in od takrat naprej je ostal v tesnem stiku s položajem. Tekom zadnjih pogajanj med obema silama je imel svoje zastopnike v Atlantic City. Pred dvemi leti, ko se niso mogli premogarji in delodajalci dogovoriti glede nove mezdne lestvice, je governer Pinchot v Harrisburgu dosegel uravnavo. Njegova kompromisna ponudba je imela za posledico dveletni kontrakt ter desetodstotno povišanje mezd. Kmalu po tej uravnavi je sklical governerje in zastopnike vseh držav, ki rabijo antracitni premog, da sestavijo načrt za zvezno reguliranje antracitne industrije. Senatorja Pepper in Reed iz Pennsyl-vanije nista hotela sprejeti tozadevne predloge, in odredba je bila izročena senatorju Borahu iz Idaha. Od takrat naprej ni bilo ničesar več čuti o njej. Glavna diferenca med premogarji in delodajalci je zahteva za nadaljno povišanje plač ter uveljav-ljenje check-off sistema, vsled katerega naj bi delodajalci odtezali od delavskih plač unijske pristojbine. Tega niso hoteli delodajalci storiti, in nika-ke uravnave se ni doseglo, ko je potekel stari kontrakt. Odkar je bilo prekinjeno delo v premogovnih poljih severo-iztočne Pennsylvanije, je prenehala vsa industrija v tej pokrajini. Trgovska aktivnost je odvisna od rovov. Edini uslužbenci, ki so ostali na delu, so zaposleni pri vzdržavanju rovov. Na stotine železniških uslužbencev na železni-cah, ki prevažajo premog, je dobilo dopust in številni premogarji so se pridružili izseljevanju v Florido in druge južne točke. Nezaposleni premogarji niso dobivali nikakih stavkarskih podpor, kajti to ni stavka, temveč le prekinjenje obratovanja. S nastopom mrzlejšega vremena ter vsled omejitve zunanjih konštrukcijskih načrtov so izgubili delo začasno uslužbeni premogarji in pričeli so čutiti nepiilike slabih časov. Odkar je prenehalo obratovanje v antracitnih rovih, so pričeli otvarjati polja mehkega premoga v Pennsylvaniji. Koksove peči, ki so bile dolgo časa mrzle, so zopet zanetili. POGLED NA DAMASK Pogajanja med Italijo in Zdr. dr. Glasi se, da bo kmalu dosežen dogovor glede u-ravnave italijanskega dolga v Ameriki. — Nizke obresti naj bi skrčile skupno svoto. PROTI LAŠKE DEMONSTRACIJE Jugoslovani so zažigali italijanske zastave ter navalili na konzulat. — Represalije so sledile napadu fašistov na uredništvo "Edinosti" v Trstu._ Zaroto proti Mussolini ju smatrajo za bajke. — Stroga cenzura časopisja. Siiku nam predstavlja del glavne nn.„ta Sirije. Damaska, kjer nO se pred kratkim vršili vroči boji meti v.staši in Francozi. Splošna finančna kriza v Frarciji. Poslanska zbornica hoče glasovati, da odpravi fiskalno mrtvilo. Blum, vodja socijalistcv, bo naprosil večino, naj izbira med inflacijo Pain-leveja ter davkom na kapital. — Več glasov za predlagano loterijsko posojilo. Najboljše jamstvo za svetovni mif. Sporazum med Anglijo in Ameriko je najboljše jamstvo miru, — je | »ib izjavil Sir Esme Howard. ST. LOTIŠ. Mo.. K), novembra. Xa.jveeje jamstvo svrtovn^jia miru j'' sporazum mod Ameriko in Anglijo. — je izjavil angleški poslanik. Sir Esine Howard na nekem sestanku, 'katerega je pri- PARIZ. Francija. 10. nov. — redila včeraj .Mrtvilo med ministrskim predsed- 1'iiion tukaj. nikoni Painlevejem ter poslansko. Oni. ki so skušali zgraditi spo-zbornieo glede njegove odredbe.j razum in prijateljstvo. — je re-tikajoče se finančne restavracije.I l;e]. — niso nameravali ustanoviti WASHINGTON. I). <\. 10. nov. Včeraj se je glasilo, da se bližajo italijansko - ameriška pogajanja glede uravnave italijanskega dolga svojemu skorajšnjemu zaklju čeujn. k v bo baje doseženo v sredo ali v četrtek. Pesimizem gotovih članov ameriške komisije se je umaknil včeraj optimizmu glede k »meč nega izida pogajanj in sicer po dve uri trajajoči konferenci podkoniitejev. ki -o skušali spraviti v soglasje razlike med italijansko ponudbo ter proti-predlogi. katere je stavila angleška komisija. Tekom preteklega tedna se je poročalo, da sta obe deželi za tisoč milijonov narazen, a sedaj se irlasi. da je bila ta zev premoste-na in da bo sklenjen v kratkem dogovor. Ničesar pozitivnega se sicer ni izvedelo glede dejanskih pogajanj. vendar pa se glasi, da so Italijani pripravljeni plačati tekom -dobe sedem in sedemdese-let polno svoto v znesku *2.f>CO.OOO.OOO. Dogovor bi vsled tega temeljil na bolj popustljivih pogojih kot se jih je dovolilo ostalim evrop-kim državam kot je na primer Francija. Ameriški predlog temelji baje ".a »Iva in šest d e>e tlel nem plačevanju ter zahteva nekako petsto milijonov dolarjev več. Ce hi se -Iclenila kompromis, bi bila naj- plač»vn- English-Speakii:g brž uveljavljena doba nja na sedemdeset let. Rojak Mihelich izvoljen, Preprečeni atentat, v Clevelandu. Iz Cleveland« poročajo, da je bil* izvoljen pri zadujih volitvah mestnim councttmanoni slovenski odvetnik John L. Mihelich. Zmajral je pri 14. »tetju glasov, potem, ko so glasove, katere je dobil kandidat lQawon, prišteli njemu.' Mihelich j? zmagal absolutno samo s slorenrtfcisni glasovi. Novemu counoilmanu iskreno čestitamo. Iskreno pa tudi česti-ni slovenski javnosti v je Ustvarilo položaj, ki se tesno približuje kabinetni krizi. Vprašanje. ki je v mislih vseh, omahuje med inflacijo in prisilnim fun-1 i ran jem zastarelih bondov ter davkom na kapital, katerega htevajo soeijalisti. Leon Blum, soeija lističu i voditelj. je objavil, da bo danes izsilil odločilno glasovanje pred delegacijami različnih skupin večine. Finančni komitej poslanske, zbornice je danes deloma ustavil to v svet obvladujoče zveze, pač pa skušali zgraditi resni eno svetišče miru v vseh delili sveta, s katerih se zbirajo ljudje, ki znajo govo riti angleški jezik. za~ j — Ce bi bili mnenja, da se bo j angleško-ameriško prijateljstvo j razvilo v veliko, brutalno silo. —! je rekel, -— bi si nikdar ne želel. 1 da požene korenike, a ker sem prepričan, da je angleško-ameri-! ški ideal uveljavi jen je pravice sepovsod. bom nadaljeval z za- gibanje z glasovanjem glede pred-, govarjailjtin j.1}me?a in odkritega loga \meenta Anriol, socialistic- j sp 1S v zakone ter rešiti monarhijo. — ie mnenje generala Viljema (Iroenerja. ki je postal pro ti koncu svetovale vojne, kot na hdnj< I.udendorffa gencaln vvartir-ki mojster. , „ , , i iisKiri ni angieiKin prsaieijin. , , , ., „ popoldneva razpravljale o polo-! — Takrat sem rekel pribočniku - - i w• - . , vključno Thomas Jetfer^ona. med:, - ..... . za ju. docim s<« je medtem Painle- .... . . . , kaj'-erja. — je izjavil. — tla naj , x i - t-, revolucijo in po njej. Spoznali so . . ... ve posvetoval z ravnatelji Fran-j _ '. , ' , s<* nap.-ti njegovo veličanstvo Ift koj na fronto. Tam naj ne del' železnih križev. temveč se dejan-I [»njareij^Kenra razpoloženja med ... XT . , . . , , na „ . j »ki lK>n. Ne b«o bi mu treba s|e- • - ! t i - j obema državama m prostovoljne- , . , . sprotovanja so se vetino rial»M' na- ti- P° drveti v smrt. pac pa rti v „„„„ i ga sodelovanja, neoviranega od i , . , , , • razen. ! . _ _ zakope. kot vsak drugi navadni DUNAJ. A-> 'strija, 1 0. novembra. — Proti-itaii-janske demonstracije so se završile v raznih delih Jugoslavije vsled poročil, da so fašisti pretekli petek napadli jugoslovanski konzulat ter uredništvo slovenskega lista "Edinost" v Trstu. Tekom teli demonstracij so seiigali italijanske zastave. V Zagrebu so hrvaški vseučiliški dijaki navalili na italijanski konzulat, odnesli zastavo, katero so povaljali po blatu ter jo nato zažgali. V Splitu so demolirah proti-italijanski demor-strantje več prodajalen ter napadli italijanske lastnike. V Beogradu so iz^redniki zažgali italijansko zastavo, navalili na konzulat ter zažgali na trgu nadaljno zastavo. Demonstrantje so označili zunanjega ministra Ninčiča kot izdajalca, ker je čestital Mussoliniji, ko :e srečno ušel za vratnemu umoru. V Trstu so se pojavili nemiri radi nekega članka v Edinosti", v katerem se je glasilo, da je povest o zaroti proti življenju Mussolinija priprosta iznajdba, bajka. (V nekem včerajšnjem poročilu iz Belgrada se je glasilo, da s- je Italija opravičila pri Jugoslaviji radi dogodkov v Trstu, ne da bi.čakala na diplo-matični protest.) RIM, Italija% JO. novembra. — Stroga cenzura ;e bila uveljavljena nad italijanskim časopisjem v zvezi z nameravanim atentatom na ministrskega predsednika Mussolinija. Listi so dobili navodila, da šmejo priobčevati le novice glede sodnijske preiskave proti Titu Zani-Doniju, prejšnjemu socialističnemu poslanicu, ki ie bil aretiran kot načelnik zarote. Poročila glede :e preiskave bo dajala liste m oficijelna fašistovska r.astnikarska agentura. FLORENCA, Italija, 10. novembra. — Unita Cattolica je objavila danes poročilo iz Rima, da je bil Signor Quaglia, urednik proti-fašistovskega lista II Popolo, ki je bil aretiran v zvezi z zaroto proti Mussolini ju, izpuščen, ker je dal policiji važne informacije glede zarote. Quaglia je bil politični prijatel/prejšnjega poslanca Zanibonija. RIM, Italija, I 0. novembra. — Mati generala Peppina Garibaldija je včeraj javno obžalovala po-3kuse,. da. ee spravi njegovo ime v stik z zaroto pro-•:i Mussolini ju. Njen sin, je rekla, se je vztrajno oranil stopiti na politično pozornico izza časa, ko je ored šestim meseci odpotoval v Združene države, vjer se mudi sedaj. co<»ke banke. Vsi so se dogovorili i prednosti, katere da je treba najti takojšnjo rešitev j problema, a nasprotujoča si ; deželi in svet bi uživale obe splošnem vsled i vsake formalne zveze. WXAJ. Avstrija. 10. nov. — Pre prečen je bil naert komunistov, da za vratu o umore romunskega kralja Ferdinanda. V poročilu .ki je dospelo iz Calaca. se glasi, da se je tolpa komunistov nastanila v neki vaški -kremi, da zaloti kralja, ko bi se vračal z lovskega izleta. Komuniste so premagale vojaške čete. po ^ ni ozewtilo izza dni soeijali«ki predsednik u0 zadela krogija ali ne. Ce bi pa premembi principa njegovega na-!11' dogovor, sklenjen v,I»earnr. fil hi uinrl j,lnaike smrti. N'a- ter rekel, da je prinesel smisel ro j bi ura občudoval ter se obmi: nanj v svojem nacionalističnem razpoloženju. General Groener je dostavil, da ga takrat niso poslušali. Pripom nil j«- nadalje, tla mu je general T>udendorff dne '25. septembra leta 1918 rn'.cel. da je treba do Bo-PHILADEIvPIIIA. Pa.. 10 no-|ž:,"a "Rjaviti mir. ker ne morejo vembra. — Pod obdolžbo. da j- i armade še nadalje vzdr- ubil svojo ženo s čevljem, je bil jzatl "aPorov-včeraj aretiran tukaj neki Frank r*esare. Smrt starega rabinca. Čuden vzrok smrti. Komunist ne sme biti Njegova žena je umrli* včeraj na posledicah pfj?koilb. katere je dobila na sencu. Cesare trdi. da Abraham J. Patlas. rojen v Ki- ie vrgel v "prijateljskem" prepi jevu v Rusiji, je nnirl v Charles-: r» proti svoji ženi čevelj. Sosedje župan. ATENE. -Grško. 9. novembra. Pri občinskih volitvah v Solunu je bil izvoljen za župana neki komunist. Vlada je pa proglasila skok orožniatva. En vojak in en ton, S. C. v starosti sto in osmih Pa izjavili, da se je vršil pred volitev neveljavnim ter razpisala orožnik sta bila ranjen«. let. I tragedijo hud prepir. 1 nove volitve. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU Danes so naš« cene sledeče: J U^G OSLAVIJA : 1000 Din. — $18.S0 2000 D n. — $37.40 5000 Din. — $93 00 Pri nakazilih, ki znašajo manj kot en tisoč dinarjev računamo posebej 15 eenfov za poštnino in druge stro&ke. Razpošilja na cadnje pošte In izplačuje "Poštni tekov nI urad". ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE 200 lir t......... $ 9 10 500 lir..........$21.75 300 lir........... $13 35' 1000 lir.........$42.50 Pri naročilih, ki inusjo nanj kot tM Ur. rafonam po 15 centov za poštnino in dmee stroške. Razpošilja na zadnje pošte in Izplačajo LJut IJanska kreditna banka ▼ Trsta. Za pogiljatre. ki prpwjmjo PHTTISOC DINARJEV al! pa PVAT1SOČ LIR dovoljujemo i»o mogočnosti Se poseben popust. Vrednost Dinarjem in Liram ?edaj ni stalna, menja se večkrat In nepričakovano: iz teea razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej: računamo po ceni tistega dne. ko nam pride poslani denar v roke. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA 8TROŠKE Denar nam je poslati najbolje po Domestic Postal Msoej Order ali po New York Bank Draft. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortland t 8treet New York. N. Y Telephone: Cortland*-4887 sm 1 1 GLAS NARODA, 11. NOV. 1925. GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) DRAGO POSESTVO Owmd and Published by tLOVENIO PUBLISHING COMPANY CA Corporation) Frank Sakasr, otuMmI Louii Benedik, treasurer Pla« of busine« of the corporation and addrewes of above officer«: 82 CortUndt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" "Voice of the People" 1 uited Every Day Except Sundays and Holiday*. Zg ctlo leta velja list ga Ameriko in Kanado_______$6.00 Za pol leta ______$3.00 0g četrt leta_______$1JS0 Za New York m telo lata _ $7.00 Za pol leta............ — $5.50 Za niozevutva ga eelo lata — $7.00 Za pol leta__________$3.50 •prem išl ju jeni svoje življe. čudne misli mi roje po j-1'"*.'J'^jKSSffteSiWjfey^Tf^S Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Qias Naroda" izhaja vsaki dan izvzemH nedelj in praanfkoa. Popiti bres podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se bisgovoli poiilj&li po Money Order. Pri opremmtbi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče natnani. da hitreje najdemo naslovnika. "Q L A 8 N A R O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. ■KTrrsVi view c«. mw vaiki j«' kupiia del ozemlju pri Arlington j»oko. Vlada Združenih držav pal i še u /a pol milijona dolarjev. Na ozemlju se nahaja poslopje. ki ga vidite na sliki ter je lasi znane t'ustisove rodbine. Arlington pokopališče se lio na ta način preeej povečalo. na Silvestrov v^eer 31. decembra vseh delov velike lTnije ter takoj v istih prostorih in pa 13. febru- zasedli v.sc prostore v rovih. — arja li>2(». na pustno sredo zvečer. Slovencev ji- in precejšnje število. Ako se bodo pa mogli dobiti za ta kakor tudi v bližnjih mestih, iti v večer primerni prostori, se brv pa temi smo a -.popada nird nizkimi in japonskimi Inoisl1- Mt'stni ,unžJc s<> P,flv P° iiitete^r v Mandžuriji. /v.i.žejo no\ ski pfogram na Kitajskem V oži\ Si ti.ij kot prt d dvajsetimi 1 ti -i -kuša Rusija priboriti bližnjic«« do ! dobrega pristanišča \ J'aeiliku. ekonomike m iti političnem smislu j govorjeno, j.- Ku-ija danes .slaba v primeri z Rusijo earj.n. .Japon-1 ka,,aK namm"' za >>osrlo,>it('v ska. na drugi strani, pa je do>ri močnej.ša kol pa je bila leta 1900. i Mud\. Riv^r* k*h<> im,Cfro ' je pošiljanje premoga po vodi kot !pa" po železniei. Kakor so preračunali. bo eelih 73 eentov pri toni ejša imrorit,. da obvtaja sovjet- nos,li ter I,ovs,vI Predstavljajo to ; samih tleIavcov Ijenjn earisiu-oih ambicij lfcusijc. j mftf° kot ornVUa premogarskega ,-e je ."lovek sai Sedaj se tudi mnogo deluje za kanal, namreč za poglobitev lii«r Mudv River, ki !• b< Znala se. je ».koristili > slabostjo Rusije ter konsolidirati svoja j investiranja v Rusiji. Kitajska iztočna >Jilozuica. eden najbolj važnih t b nov v starem ruskem programu, je prešla po konferenci v \\ ashuigtonu nominalno \ roke Kitajske. Danes pa je oči-vidno. da je it.direkino. a vsled ;cp;l ni,*, manj nspi-šno kontro4irana od Rusov. .Japonci, ki obratujejo južno mandžur^ko zelenico. baje ceneje od tu pa do Chieage ter bo stala prevozuina $1.22 od tone. dočim stane sedaj po železnici — plačano $1.95. — na- Ta kanal, katerega zgraditi od tu pa do j Mississippi reke bo •»•<«■«;«»»»!■ Omeniti hočem tudi nekoliko o našem oljnatem podjetju. JJaš danes zopet dobil sporočilo, ko ; mi rojak naznanja, da gre vse po-voljno. da so že dovrrali do 2015 čevljev globočine in da so zadeli i že na več žil plina, kar kaže, da . >o že v bližini olja. Le^žal. da se • naši rojaki tako malo brigajo za lo podjetje, ki je Ustanovljeno od Nikakor ni dovolj ino :'-lan istega, treba mena » —elbino. ker se ! J«»«■ - P^li ^(KH, ter imajo ko Železnico ! 1,0 Iallko Prelno? i«'aialo po vodi i V " ^ lja. bom že kaj več porm'-al. Želim. da bi prav kmalu prišli do cilja, da bi imeli skrčilo prek- puščave, s čcttnur bi bil zvezan Peking s Traiis-.sibir jjreko 1'rge. Trdi >e. da bi s»- na ta način za dva dni kontinentalno potovanje ter obenem odvrnilo« promet od črt in j Prj^taui84'- pristanišč, katera kontrolirajo .Japonci. Za izvcdciije tega načrta bi i Kar s<> ti,V .kc> ozemlje hi tako ira smatra- jo Združene države in druge sile. Na konferenci v Washingtonu ><> zadeli "napori, da se določi^ natančni status teh provinc, nn velike ovire, v glavnem radi nasprotujočih si interesov. Na odkrito vprašanje, če sta Mandžurija in Mongolska kitajsko ozemlje, je podal eden kitajskih delegatov Časnikarskim iKiroeevalccni al< »orič« n odgovor. Moderna kitajs'ka zastava, — je rekel. — ima pet prog. ki predstavljajo pet velikih političnih divizij Kitajske . Ena teli predstavlja Mandžurijo, druga jva Mfmgolsko. Na vsa nailaljna vprašanja je odgovoril s tipičnim brezizraznim smehljajem Kitajca. Lahka stvar je pretiravati jiomen poročanih inozemskih aktivnosti na Kitajskem. Skušnjava je velika, da s0 domišlja smrtonosne konflikte, kjer nikaki ne. obstojajo. Amerikanci. ki poznajo neprestana ponavljanja v evropskih krogih, da >e bo vojevalo prihodnjo vojno v Pacifiku, vedo, kako so gotovi ljudje neprestano pripravljeni ustvarjati strahove. Sedanji položaj v seveTo-kitajske«! ozemlju ne preti z vojno. Važnost tega položaja tiči v političnih implikacijah in v možnem -"učinku na trgovsko delavnost na iztoku. Resnica je, da Kitajska vre. Rusija si na vse mogoče način prizadeva kovati iz tega kapital. Udarila je proti Angliji na eni strani ter skuša naščuvati na drugi strani Kitajce proti »Japonski. Na konferenci v Washingtonu ni bila Rusija priznana. Ko pa se bo sestala komerenca na Kitajskem, je gotova stvar, da bomo čuli dosti o Rusiji. Mednarodne |>olitrčne sile na Daljnem iztoku se nahajajo v stadiju preosnovanja. Izid pa je zaenkrat še negotov. težko dobiti. Pred par meseci je , Am<*I !l<1-pričelo boljše obratovanje, nakar »John Kukman. (»(>.") Easi so premogarji pritisnili noter iz Street, W. Frankfoit. III. Louis Po svetu. x.:fcrcndar — morilec svoje so-j odstranilo oviro, so skočili iz te-Pr0ge. me~trije masikrani individiji. ki V Berlinu se je pričel proces v0 prisilili z revolverji v rokah zoper bivšega študijskega refe-' sprevodnike, da so jim izročili de-rendarja dr. Sehneiderja. ki j' jnar. nakar so jih prisilili zopet z ubil meseca decembra lanskega lvvolveirji v rokah, da so odstra-leta svojo soprogo s kladivom. Ob- nili oviro in se odpeljali naprej, tožeec je trdil pred preiskovalnim' sodnikom, da je ubil svojo sopro- ( Sadističen umor. go v prepiru, ker je hotela, da -bij v Struni niči pri Kumu je bil iz-ji bil kupil kožuh, česar ni mogel, j %TŠen te lhli str;išen sadističen ker je bil brez službe. Pri obravnavi pa j« navedel drug vzrok. Dejal je. da si je hrepeneče želel sina. Leta 1916 se ima je rodil pr- umor. Zandanuerijsiki narednik Milan Milanov je zasadil neki 6. letni deklici v trebuh bajonet ter | ga tiščal toliko časa v rani, da je vi. Ker je nenadoma umrl. je ^u- deklica umrla. Milanov je nato mil obtoženec, da ni umrl narav izginil brez ne smrti. V.sled tega se je udal pi-; jači. Leta 1924 je pričakoval zo-' pet sina. toda njegova soproga mu je očitala, da nima v'.n^be ter /.javila, da je že poskrbela, da dedu. sina ne bo. Radi tega je obtože- Letalo brez nosilnih kril. Pred par dnevi je poskusil na vojaškem vežbališeu Farnborough pri Londonu Spanec De la Cierva nec pobesnel. Soproga mu je za- ,lOVO lelal°' ki ^ razlikuJe od do" srozila z revolverjem. Ker ni Ve-I !*eclanjlh S tPm' oročano, ('a ' plesalcem bili suhi l^sje. — Tudi se bo nekje v kotu nahajalo znamenje kakor v pratiki, namreč "Omar" do vrha poln. Ker pa k taki partiji pristoja tudi boljši prigrizek, je tudi za tega preskrbljeno, da bo kakor na svatbi. Ker se obeta, da bo to res užitka ]>oln večer, zato Slovan vabi vse rojake, naj nikar ne zamude te zabave, temveč naj nas polnošte-vilno posetijo. Naj omenim, da se do 196 Wilson Ave., najlažje dospe z Myrtle Avenue nadulično železnico in se izstopi na Knickerbocker Avenue Station. bo priredilo slovensko pevsko društvo Slovan svojo prvo jesensko zabavo prihodnjo soboto zvečer 14. novembra v dvorani .John Medica 396 Wilson Ave in Stockholm St. Ker bo to Martinova sobota, — krxt ru j ne domače kapljice — kar mi Slovenci jk> večini prav radi svečano obhajamo, se tako vsa« kemu nudi prav lepa priložnost biti ta večer v veseli, družbi prijateljev in znancev na Slovanovi zabavi. Kakor vedno, bo društvo tudi sedaj skrbelo, da se ne bo treba nikomur dolgočasiti, ker ima na programu mnogo lepih pesmic in je najelo za. firx&er lltdl Izvrstno je. udaril s kladivom po glavi. Ko kril. Aparat, se dviga v zrak in ostane v višini samo s hitrim vr- :e videl, da je mrtva, jo je nesel štir*h velikih viiako^ ki tar sem že. s]^},,, vidim, in sem e u štel. Vi ste imeli prav. Bavarski kralj Ludvik l. je v-prašal nekoč nekega skoro stoletnega kmeta, kako je živel in kako še živi. da je do>egcl tako visoko starost. Krnet je odgovoril: " V>ak večer >«» pošteno napijem" in kralj se je obrnil presenečen <>«1 nj«"^a. Pruski kralj Friderik lil. je nekemu svojemu izbornemu generalu. ki je bil pa zelo zadolžen. | večkrat pomagal v zadregi. Nekoč j mu je poslal večjo svoto bankov-!cev. lepo zvezanih kakor knjižica. Zahvale ni bilo nobene. Pri nekem obedu je vprašal kralj generala, ali mu je ugajalo delo. katero mu je pred kratkim poslal. e je zbralo v programu, kojega namen je nuditi vsak možni tip zabave. Med onimi, ki bodo nastopili, bo Alice Gentle, ameriška operna soprani-stinja; nov "Kitajski pregled**, kateremu bo načelovahi princesi-nja due ljuon Ta i in zaključni teden Loie Fullerjevih plesalcev, ki s»« bodo vrnili v Pariz dne 19. novembra. da izpolnejo svoj kon-trakt na pariški operi. Miss (Jentlc. ki j«- prišla z za-padne (»bali. da nastopi v llipo- radovedeii na nadaljevanje. Kralj drocniit. ji* dobro znana v New mu je poslal nato enak zvezek, toda na naslovnem listu je bilo napisano: "Drugi iti zadnji zvezek/' Neka starejša zelo domišljava dama je pklicala k sebi sloveča zdravnika. Ta j«> je vprašal povsem ljubeznivo: "No. madamica. kaj pa je.'" Dama pa je vsi jezna odvrnila: "mene nazivajo navadno milostljivo. gospod." Z»lra-vpik se j«* obrnil, rekoč: "Za to bolezen pa ni zdravila!" St n rok rajsko ča šopi s je Ženska zna napraviti iz enega in istega irnwi juhe in pečenke. I/, starih hlač napravi nov jopič za svojega dečka, iz obleke zna napraviti riliki pojasnil prestoloma-sletlniku načrt o rekonstrukciji jugoslovanskih ž<* 1 eznic. General Hadžič mu je navedel vzroke zadnjega l>o!garsko-grške-ga spora ter ga prosil, naj zastavi ves svoj vpliv, da se kaj takega ne bo več pripetilo. Načelnik beograjske mestne občine je s prestolonaslednikom razpravljal o proračunu jugoslovanske prestol ice ter se mu udano zahvalil za njegove st rokovnjaške nasvete. Tako torej bi >e moralo glasiti to poročilo, da bi bilo v vseh ozf-rih jugoslovansko. Pripomniti je treba, da je star i u gosj o vans k i prestolona s l ed n ik dve leti in nekaj mesecev. Dvanajst jih je sedlo k dobro obloženi mizi. Ko je slučajno trinajsti wtopil, se jih je lotilo praznoverje. da številka trinajst ničesar dobrega ne pomeni. Trinajsti jih je pa rešil iz zagate z be sedami: — Le korajžo. nikar ne bodite babe! Rom pa jaz jedel Ln pil za dva! Rojaku je začelo čndno Šumeti po glavi. Vedno bolj mu je šumelo in vedno bolj je začel ugibati, če nori ali ne. Šlel je k slavnemu Specijalistu ter mu potožil svoje gorje. Zdravnik ga je vprašal, kaj da dela i>n počne. Začel mu je pripovedovati: — Zjutraj v stanem in sikuham zajtrk za ženo. Potem grem vse nakupit. Nato grem delat in delam do šestih. Žena gre v- kino, jaz pa Mkuhaiu večerjo. Vsak teden. dvakrat poribam in enkrat operem. Ženi dam ves denar in jo moram na kolenih prost iti. da mi da za carfare. Ne pijem, nc plešem, ne kvartam. ne kadim, ženske mi niso mar. — Prijatelj. — mu je rekel zdravnik. — norite, norite . . . MkMMMMMi Neki mesar je dobil dvojčke. To ! je sporočil svojim staršem na ta poročilu še to j način: V naglici vam poročam la -wi<> dobili dvojčke. Dmgč v« Vorku. Prvikrat je nastopila v kompauiji Oskarja llaiumcrsteina v Manhhattanu ter je nato pela na Metropolitan, v Seala gledišču v Milanu ter pri San Carlo operni družbi. Letos je nastopila kot gos-r-imietnik s San Carlo operno družbo in Chicago Civic Opera ter bo pela v igralnici na Šesti Avenue kot gost. na temelju nove politike, katero je uManovil K. If. Albec. "Kiitajski jireglcd" je sestavila prav špeeijaliio princesinja Jue (|ur.n Tai. v »Irijžbi Allan K. Fo-ster-ja. ravnatelja plesov ter Mil-ion Schwarzwalda. ki načeljuje muzikalni produkciji. -Ine lotion Tai je dobro znana kot pevka vsled njenih prejšnjih nastopov v vauddeuilih ter je izbrala usposobljene kitajske igralec, da nastopijo ž njo. Med temi bo man džurski orkester na vijoline. o katerem se trdi. da je prva kitajska "dazz-Hand ". Ah San in do Sing. Tekom zadnjih se«linih dni bo-lo Fuller plesalci oživili par svojih najboljših točk ter dostavili m-kaj novih balete.v. Predstavitev bo nosila naslov 'Veliki beli ijozd*. o katerem se trdi. da kaž • svetlobne učinke Mi-s Fuller v naj-I lejjši luči. j Will M a honey i»i bi! moral biti pravzaprav priljubljen član pred--tavitcljev. Njegova posebna toč-ka nosi naslov : Zakaj bi bili res- st z ne- Wcston. * 'ni? Wells. Virginia in W Pomislite, .sin starega skopuha j preko«ijiviin "Huster" I;., ki je in»dc«»do zaokn žile slabo gospmlaril. . . O ne. ampak |. lTt2raill. Nastopili bodo tudi zo-zato, ker sa ni mogel opraviti p,.t The Six American Belfords*. kupčije ž njim. \a platnu se bo kazalo Charley - j Chace-a v "The I'tieasy Three". je stavilo i IIal Koachevo komedijo. Kiiklies v nebesa tudi j Carnival" bo skrajno priljubljen kaika ženska. Neki mladi naivnež !v ' Toytown". se je potegoval za žensk' in nn--- •'lil. da gotovo pridejo v nebesa, j ker je med njimi polno lepili an-j gedčkov. Neki drugi starejši, mogočen gospod pa ga je zavrnil in V neki družbi se vprašanje, če pride rekel, da v svetem pismu za-gotovljcno. da ni nobene ženvke v nebes ill. V Janezovem razodetju se čita; — In bilo je tiho v nc 50. pravnuk. Kakor poročajo z Dunaja, je pozdravila vdova veleindustrija!-ea Terezija Reininghaus te dni svojega •">(). pravnuka. sina moj.-tra Tupaya. ki je poročen z eno vnukinj gospe Reininghau«?. besih do eelci i>ol uif. — K temu je hkratna prababica je stara »r, dostavil, da ne more toliko časa __ nobena ženska v družbi molčati, i. Kaj se učimo rz primere o sed- • ! mih modrih in sfedmih nespamet- I vprašanje je. odgovorila učenka : j — Da moremo pričakovati vsak trenutek prihod kakega ženina. 1 PREWI.AO MKHURJA MO'KI! Zo^HIte »• Proti n»l«i«nj« PREPRE*»BA MOsKF V«ilki tnK«?tV.. KO (4'a) SI V- UlIHrS »n 5aiuY-ICir DeC t: B K BMkmtn St.. New York '»'»'t« W VASI PRIHRANKI SO VASA NAJBOLJŠA ZASLOMBA! Najsibodo še tako skromni, vendar so Vam zaslomba, na ko-jo se lahko zmiraj zanesete. Hranjenje je že samoobsebi vrlina in korist, a temvečja je korist, ako se prihranki naložijo v sigurno banko, katera plačuje primerne obresti. Vložite tedaj svoje prihranke pri nas na — "SPECIAL INTEREST ACCOUNT' kjer Yam nosijo 4% oLresti na leto. Mesečno obrestovanje. Sigurnost zajamčena pod nadzorstvom države New York. Vse bankovne posle izvršujemo brzo, točno in solidno. NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA t POŠLOVNICA V AMERIKI I FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cbrtlsndt Stmt New York, N. Y. » ■^■M'lH. , IjU'I J. JB^ KORZARJI. (Nadaljomnje.) J plačljive v ft*MM»o*ki domovini. — ----I Vitez.li Danycanu zato ni treba. Prišla so nashnltija leta, 1673. j da M >e jran.il le s korakom iz svo-1674 .'i 1675. ki >*o bila enako rodo- jejra Saint-Malo-a. pa vendar spre-vitna. Polajroina so izvedeli vsi ar-jema svoje nove«- in iz njih razvi-mtttorji in lavtnLki brodov v llolati- di velike uspeh-* svojt* ladje in diji in Španiji, kdo sta 'Lepa pod-;svoje jwiiietiie uii>li. da je najel lasiea* in nj u kapitan. Kjerkoli Tomaža za kapitana svoje ekspe-^o iine-li po-da z ameriško trgovino dicije. in z zadevami Zapadne Indije, s«, Sedaj pišemo leto 1676. in 'Le-}>owm| pripovedovali. da -e naha- pa podlasica' križari lepe-fta spo jajo tam poleg domačih Flibustej-1 mladnega večera in iče novih pri-eev 4uJi še neki o (lasni korzarji. kii god. Vreme je lepo, morje mimo >o prišli iz Saint-Malo in ki stra- in vetra malo. Kapitan Toma/ šijo p<» vsem antilskeui morju od Vera-Cruza do Macaratha in od Trublet in njegov jioročnik Louis (ritenole počivata po večerji v ve- liahamskih otokov pa doli v Hon-! liki kabini zadnjega ladijskega dura>. lao da se noln-iut trgovska ' kastela. Lintt -»o široko odprte, ladja o«- una ve«« na slano lužo. —-1 Skozi nj«- se bleste žarki za-haja-Vsa kapitan .je mislil, da vidi eele joče«a sc-lnea. Topel, ojxijen ve-ducate korzarskih ladij, v resnici črr. Ogenj fregate migota. prešer-pa je to vedno bil le naš edini To- no igranje valov, ki blešče vsak maž sapi. ki je pa tudi razumel i zase kakor zublji tekočega pla-svojo obrt in se je pojavil v vsakem ! mena. bitnem asu ha.š tam, kjer je bil plen najveeji. Cepra v je imel samo eno fregato, je vefidar opravil posla — Le glej. - pravi Tomaž in gleda skozi lino. — Le glej! Tega maloneške oči ne vidijo vsak dan za še^t drugih. Tako je na noj-j z okopov svojega me-sta. pa naj boljši način opravičeval svoj groz-1 bo letni čas še tako ugoden} ni sloves in pa zanpanje. ki mu — Da, da. je že res, — mu od-«ra jo svojt časno izkazal njegov govori Louis Gne-nole. — da soln gospodar, vitez de Danycaai, ki je jee pri na- doma ne tone v takšnih v tej izberi, kakor v mnogih dru-j barvah. Tudi priznavam, da vre gih zadevah, doazal svoj bistri ni- me danes pri nas ni tako milo, ka-zum. j kor tu. Mnenja sem pa, da je V t«di štirih letih se je Tomažu j deževen dan pri nas doma trikrat večkrat nudila prilika, da se vr- več vreden, kol najlepši solium i ne domov v Saint-Malo. In da se j dan na tujem. vrne premožen, celo bogat. Toda' Tako sta se prijatelja razgo-Toinaž se ni |Hvshižil nobene pri- varjala o bretonskem dežju, ki like. \T,. da bi bil občutil vročega i-i ga je Louis zaželel s tako <*ilo. in strastnega nagnenja za svoje da so mu oči poro sile. Da jih pri-sedaatje življenje, kakor o obstali — Ludvik, z v cMi svojim navadam v sreči in smrti. Tomaž je bil sicer mnogo bolj podjeten in ni«'- manj lirabtr. vendar sedaj še ni pripadal temu nemirnemu rodu in nikdar ni sanjal o takšnem koncu, kakor si ga misli za.se v>a.k pošten Flibu-s-tejec: Na nasilno smrt na polju slave, z ognjem in mečem, aii pa. «ra pokliče Ludvik, sem pridi! V.verni vetrič je posušil Loui-sove oči. Sedaj se vraCfn h ka pita nu in se sili na sipeh. — Vsi vragovi, tu se pa res no-čem delati divjaka! Kaj ti je! Ludvik, rad te imairt ! Meni in nam vsem si bil ta štiri leta najboljši. najhrabrejši in najprevidnejši e. se stvar polomi, s sovražno vrv- poročnik in prijatelj. (V me stane jo okrog vratu. Kakor je bil To-j tudi tri četrti vsega plena, ne bi maž pravi Malone/, v bitki, tako | hotel vedeti v tvojem srcu le za jo bil tudi v drugih zadevah. injtno žal mifsei ali srd, razen proti n jegova želja je bila. zase. za po I sovražnikom kralja in Sait-Malo-ročnika in za vse moštvo, da se še i a. Vidim, da imaš rosne oči, vzro-kedaj vrnejo v domovino, bogati in s slavo pokriti, in da jim bo ne koč dan miren kraj življenja. — smrt pa v lastnih posteljah, na rjuhah iz najtanjše lanene tkanine, v lastnih domovih, obdanih morda z jokom eele kopice rodbinskih članov. . . Polje korzarjev >e je sčasoma še povečalo. Kralj se je končno ivs zapletel v vojno ne samo s llolamlei. ampak skoraj z vso Ev-ropo. Država za državo je postajala sovražna. Komuni leta 1672 se je sovražnikom pridružila tudi še Španija in končno Danska, potem Brandenburg in koučno celo sveto rimsko eesarstvo samo. — Vsaka ladja, ki ^e je odslej kjerkoli prikazala, je bila sovražna, če ni imela francoske ali angleška zastave. Tomažu se je zdelo prav tako zabavno kakor koristno. da se -pusti na lov za vsakim jadrom, ki se oddaleč prikaže, ne da bi si bil mnogo napenjal oči. kakšna je barva na drogu. Plenjenje je tako postalo še lažje in enostavnejše. Sicer pa je bil Tomaž ne samu hraber in drzen, ampak tudi nič manj razumeti. Četudi po najmast-inejših plenjenjih ni prekinil križa renja in se vrnil v domovino, je vendar pazil, da se varujejo interesi vs priliko, da se vrnemo s častjo in slavo in da -»e pozneje zopci podamo v te kraje', da i znova napolnimo blagajne. Ali si želiš, da t so takšna prilika zop "t |mvrnc?j Kar povej, brate Ludvik! Ti silni brat po -orožju in krvi. ker sva se ž«' često berila ramo ob nuni in j nama je ista sablja načela kožo.i Povej. po čeiu te žeja. in ^veta1 Devica z VdLikili vrat naj mi za! vedno odr.ve svojo pomoč, če n<-boš nocoj zadovoljen z menoj! Tako opomnjen se sedaj Ludvik odloči: Brate Tomaže. — pravi, — čemu toliko besedi ? Vem. da me iuutš rad in ja*: tebe. Dober človek in n « samo hraber, temveč tu- Ko s« se letos vršile vojaške vAjt« pri Camp Reade. Md.. so se poveljniki posluževali posebnttjra avt<»mol»ila, ki je tako močno žigrajen da lahko vozi vseiVovstnl. Pri kolesu je eol. Exkridge. poleg njega geu. major Lejeune, zadaj sia p;i briga dna generala Wiliams l)i« n in Logan Rcland. Restavracija bratislavskega gradu Pan-Evrcpa - edina rešitev. di jiogimien. (> praviš, tla se mi j toži po našem zvoniku, ti povem, da je tu na tem kroA-u dokaj fan-i tov. ki se jim takisto toži po' njem. Pa tudi ti sam veš vse to. Vzeli smo marši kakšen dober in težak plen. vse bisere nap «I. Rieh. Nik. C(>udenhove - Ka-za Bogom naš edini vrhovni za- kontinenta, ni produkcijska kri- lergi. je izzvala zelo povoljne od-povednik. in čemu da jaz bolj t>- za ; pre dnami je problem dobave: govore evropskih državnikov, nii-ščini domov ko vsi dru«?i naši cenenih surovin. To je eno. Drugo slceev in imteldktualcev glede \-fantjef !pa je vprašanje razširjenja starih i prašanja. ustanovitve Zt^d in jenih — Pri '.svetem Bogu! — pravi in obvladanje novih tržišč, zlasti evropskih držav, saj ni uiti Mus-Tomaž, — pridi sem, da te o'bja-ipa kolonajalnih. In tretje pa kolo- solini, vzor zagovornikov uacijo-nieni! Brate Ludvik, gotovo si;nijalno vprašanje kot tako. ki je i nalističue države, odklonil te niaj-bolji ko jaz, manj grešen in bolj'bilo 1. 1919. samo odgodeno. Situ- alotualnejše mi soeijalnib v- jc zadnji tresljaj naeijonalne re- prašanj. pa ne ]»o vzorcu dunaj-voltiei je prispeval bistveno k pre- skih s(M-ia.ldcmoikratov. ki še danes i _ . . . . ;oblikovaniu socijalnega in eko- izplačujejo horendne pod}>ore ti-; — Jsedaj pa cilj! Da! Marsikdaj: , * . .,., ; nomskega sistema, spremenile so i? nam je nudila prilika za po-' ... 4 . . , . . ., 1 se otikele. a vsebina .le ostala, ka- vratek m marsikatera meri niimi , ... , , - i kol- je oda prav dobra. Ce se nisem ! Italijanski zidar (iiuscppc PJa-jnalto je lep mlad , fa ni, .-star let. Zaljubila st- j.- \ njeira iMJletna ; Marija Mazzagrando in on jo je imel tudi rad. Toda njegovi >tar-;ši mi bili proti t.-j zvezi, T-rš da j<-'za njega prestara in da ne more I bit i zanj prava ž.-na. pa j.- vztrajal v svoji l.jub»/ni. Pred nekaj diM-vi -ta šla i/, svojega roj.s? neira ki*aja vsa obupana in prišla st.-i v i bližino (iardskega jezera. Med potjo sta razmišljala to in ono in : kniičuo otilorila. tla napravita ko-i j nee temu obtipnemii življenju. Njemu so branili poroko domači, llji pa tudi češ. da je (Jiu-eppe za njo prendad. Pri (ianlskem je/.«--ru -Ta šla v neki hotel, iz katerega sta se napotila drugo jutro proti Sirmioiiu. Proti liivolteli sta se vsedla trudna na polje poleg (»ardskega jezera. Sklenila sta. da izvršita samomor. Zaljubljeni zidar je prvi sprožil revolver proti svojemu desnemu sencu in se nato vrgel na tla. Potem je prijela ona za revolver in -t reljala proti svojemu levemu sencu. Toda uspeh je bil ta. da sia oba živela dalje in zaman pričakovala smrt. Morda se jima je pivvtč tres'Lt roka. da se nista dobro pogodila. Ker sta bila pa že polila samomorilnih misli, sta sklenila, da se vržeta v. vodo. ki pa je bila tam precej plitva. Skočila sta res v vodo, pa je bila hudo mrzla. To ju je spravilo nazaj k pameti in vsa mokra in umazana prihitela v Rivoltelo k zdravniku. da jima je dal prvo pomoč. Morda ju sedaj ozdravijo tudi doma na en ali drugi način, da.ju ali združijo ali razločijo. Obilo smeha pa je bilo v domai-i vasi. ko se je raznesla vest o ponesrečenem samomoru omenjenih zaljubljencev. Kakor jKiroča.jo iz Prage, bodo pričeli v kratkem rest a vrirati stari grad v Bratislavi. V ta namen je določenih lM) milijonov čelio-slbvaških kron. Prenovljeni grad bo opremljen kot stanovanje zn predsednika M a-a rvfca. HOŽICSE SOVE virrou CRA- MOFVSS^t: PLOŠČE SO V DELI. V P A ft IK\EH .mi /'/.*/-r\EMO PAZPOŠIL/AT1. — Nove cenike za nove vietrole in nove plošče zastonj, pišite na: IVAN PAJK, Victor Oealer. 24 Main St.. Ccnemauqh. Pa. Kdo kaj ve o rojaku PAl "LINI", posestniku v Dojžu Štev. 6."» pri Novemmestu. l»iva! je svojfcčasiio na 712 Atlanis Ave. v E velet h. M Lun. in pozne-je -e je čulo. da je bil ubil pri nekem širajku v Mich. Ktloa-.kaj ve. naj poroča na upravo Glas Naroda, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. rJx 11.12» In poljubi Ludvika na obe lief.j Potem pa nadaljuje: Kako gre v smrt hajdnk. sočerim lirezposelnini. Xajti boj treba dela. -zaposlitve, in tega v[ ka j>a ne vidim. Povej mi. kaj te teži. da olajšaš 11 ven i; ker mene že skrbi, kaj je zadnji čas s teboj. Torej le vein z liesedo in povej! Ali te je res tolika želja, da vidiš domači zvonik, da ti pri sami misli postane tesno krog srca? Vstane, stopi k poročniku, za glavo višji od nj.'ga 11111 sedaj položi svoje mišičaste roke na sloko rame. Nekdaj drobni Ludvik Gu-enole s svojimi dekliškimi lici m dekliškimi oetui je sedaj, tekom zadnjih štirih let. že vse drugačen, dokaj širši in v*.s zagorel na nrnogih vožnjah v tišini in viharju in sredi tolikih bitk. kjer ti strelni prah vedno iznova počrni lica. Kljub temu je pa še slo k droban. zlasti v primeri s Tomažem, ki je gor os t as en. šrrokoplee in orjaški. — Govori! — pravi Tomaž še enkrat. Toda Ludviku se jezik ne razveže. — Tomaže. — mu odgovori, kdo med nami si pa ne želi. da vidi zopet domači zvonik? Toda ko smo nekega jutra pred štirimi leti odjadrali in *e pomikali mi mo bulvarka in ven iz 'Dobre lu-ko\ takrat smo se vendar podali v te kraje, da poskusimo svojo srečo! Ali ni tako? Kdo se naj pa sedaj irritožuje, da nam je bila mila in da nas je že obložila z ho gastvom? Tomaž pa le strese glavo. — Ludvik, — pravi. — jaz sem le po polovici Normandec. po ma teri. in vendar si danes ti. ki čutt in govori čisto normand^ko in lei se izmika z odgovorom. Videl sem prej tvoje oei orošeue. . . Ne umi kaj se sedaj in jaavej naravnost Ali si žalosten? Bogroe, vera; da so sedaj že štiri leta pote Id a, škar smo odjadrali 7. doma in mo ali na, lov z. bogastvom. Tudi vem, nobene poslužil, se zato nisem, ker so posebrte okolnosti, ki 111? lilijo, il0 od-1 ranjenega mnogo eksplo-šia rešitve svojega organizacijske-1 ziv;'- t0(lil 10 J4' šele začetek. Ko poplava enotnega 1,0 rešeno vprašanje narodnih ga vprašanja; tipa blaga iz zahoda, zlasti Ame-•ike. t«'r z njo v zvezi industrializacija odnosno komercijalizacija kontinenta v tem smishi/fla bodo podružnice največjih tovarn polagoma izpodrinile samostojnega trgovca.. Trgovstvo se I10 zpre- ( Dalje -prihodnjič.). Evropi ne manjka. Ko bodo vojaški budžeti evropskih držav reducirani — o popolni razorožitvi si še ne upamo sanjati! — vsaj na polovico, bodo lahko našli vsi tr Ra«l hi izvedel za na-lov rojaka JOŽE UREGORK'. Lansko leto je bil ubit. let(>s sem pa izvedel, da še živi. zato prosim, da -e mi oglasi. (V pa kdo rojakov ve za njegov naslov, naj ira mi -poroči. — Frank Ross, Box 29, Republic, Mich. cJx 11.12) TISOČERI LJUDJE IMAJO ŽE-LODČNE IN JETRNE BOLEZNI. PA TEGA NE VEDO. Ni vam trelia trpeti vsle ustavite? Al vam ne ilišl hrana? Ali ste razdnižljivi in nervozni? Ali imate bolečine v križu? Ali slu bo spite? Ali je v:iš ob ni z upadel? Ali imate pok rit jezik? Ali imate slabo sapo? Ali čutite krf-e j«i /.cbnli u: ali vas -ili k blinvanju? Ali |HM~utite -labejra. utrujenega in nezadovoljnega? Ali ste zaprti in bbilfeiri? Vsji ta znamenja, ki -ju<> jih uaviilli. znaei- joj da jMitrebuje va-e ztlravje takojšnje pozoriio-ti. Pomnite, da vam bo nudil lllo.VOL takojšnjo jioidih". Za V Valjcvu se je izvršila smrtna obsodba nad hajdukom Drago-niiro 111 liojovičem. Prejšnjo noč je veselo preživel te-r se ob vinn in pečenki zabaval s stražarji. Knjie botrzni ni ničesar Ud j šega. Tisoči»-so ga zjutraj peljali na morišče. po svoje, dokazujejo. o razvijajoča nasprotnika nista mogla po vzpet i do pravega spoznanja bodočnost!. Dve nevarnosti pretita sodobni niško cskorto. Izjavil je. da mu ni treba zavezati oči. ker ga veseli pogled na lepo število svatov. manjšin, bo storjen največji korak h končnemu miru. Te dni je Ramsay MaeDonald izjavil, da .ie to vprašanje v nerešenem stanju netivo za bodoče konflikte. V Ze-dinjenih državah s,» to vprašanje ne bi razpravljalo, ker bi jamčil očil z belo ženo — smrtjo. Orožnike. ki so se postavili v vrsto, jo nrosil, naj dobro streljajo, da s« ne bo mučil. Smrtna kazen se je izvršila brez incidenta. minjalo v stalež nameščencev in! »-i111 P«I>oIno svobodo na- nekatere ameriške veletrdke (na pr. Ford. Shcel. Swift itd.) že po-kazujejo smer novega razvoja. Proti tej poplavi ne bo mogoče zgraditi tlm'olj otlpornega carin eijonalne vesti, kakor vlada v Z. državah Severne Amerike. Radi tega in da se za vse čase ukine možnost krvavega raizračuuavanjo na evropskih poljanah, je evrops- iz skega jeza. To je nemogoče. I>rn-J ka konfederacija edini izhod ga nevarnost — in to velja pred- j 'lanašnje duhovnic, politične, eko-vsem za srednje-evropske agrarne i nomske, socialne in kulturne kri-države — je poplava žita. živine. \7J>- rudnin itd. iz Rusije. Rusija še ni ~~ mobilizirala vseh svojih ekonom-; Predor med Evropo in Afriko. skih sil. medtem pa smo že slišali ! ,„ , . . ~ 1 Trgovska zbornica za južno glasove bojazni srednje-evropskih - ,, 1 - ♦ u^ ? .....J _ .. .1 Francijo je sklenila, da je treba kmetijskih ministrov. Rusija si osvaja polagoma a z železno voljo evropstka tržišča za svoje agrarne proizvode in njena konkurenca gre kakor pošast preko malih a-grarnih držav Evrope. To so dejstva. ki jih pač ni mogoče ovreči. i vzet i načrt predora med Gibraltarjem na skrajni točki južne Španije in severno Afriko odločno v pretres in resneje kot doslej zainteresirati za stvar pristojna oblastva Potom gibraltaxskega predora naj bi se ustvarila neipo-Političneinu uspehu v Locarno | sredna zveza med Francijo in nje- mora slediti velika mednarodna I gospodarska konferenca, na kateri bi prišli do besede narodni gospodarji iz teorije in prakse, nikakor pa politiki in strankarji. Predlog g. lyoncherja na jesenskem zasedanju Društva narpdov je vsega uvaževanja vreden. Mednarodna ekonomska konferenca bi bila nekak suplemesrt k politični mirovni pogod'bi. Ravnopravnost Nemčije v Loearnu in odslej v Že-nevi pomeni silen korak naprej, ker je sedaj izpolnjena zevajoča vrzel 60 milijonskega naroda, k t se obnovitvene akcije iz znanih razlogov ni udeleževal. Vse to pa so tehnične priprave za revizijo današnje mentahtete. Mrtve črke na papirju še ne pomenijo definitive« mir, pciti mora tudi duhov- nimi kolonijami. Dolžino predora cenijo na 20 do 24 milj. Največja globina tunela ne sme biti četrt milj pod morsko gladino. SLOVENSKI AMKRTKAN8KI KOLEDAR za leto 1926. . bo V kratkem gotov. Letos mu j« cena 50/ Naročilu priložite znamke, mo neyorder, ali pa gotov denar v priporočenem pismu. Pratiko Vam pošljemo takoj in koledar pa ka-korhitro bo gotov. Prejeli smo tudi večjo zalogo knjig, ki bodo v listu Glas Naroda priobčene. GLAS NARODA, 82 Cortlapdt New York, N. T. ri so se hitro in prijetno i znebil i Im-lezni ^ rem. jemali HIOXol,. Tisti- «>(lc-n izmeti ri>or-«Tih. ki -e vinln.i '•rez tiotrelie rr)H- vsilil raznih liolezni. ki imajo svoj izvor v jetrih in želotlen. limrati- laki i poshiti ;••> to r-mlovito zilravili«. To z-lraviln ji- s<-st:ivil i-ih-n iznie-l največjih lahoratorijev na svetu ki so prišli gledan, kako se bo po-j ter je splošno zim no kot i;iox<»h. l-ih- ' kn se ;ra njiurahl ja iloina ter m* z«li. da dela einleže s svojo hilrnstju pri hnhiih moških in ženskah. KIOXOI. vsV'il svojega laknjšnjeira vplivy na že'.o<|ii-. jetra. «"-rev»-sje in kri ns|H-šmi izlni'-si in ilehi proti vsem -irn-jK-niin za os ta linam, ki rtstan<-j<> v njem. V par .lneh opravljajo U organi r-dn.i svoj,- ilolžnoHti ter < l:t jo rioveku novo inliii-iju in i-in-rs j< V A BJ L O. I) rut v o Sv. Ane, št. 10o K. S. K. J. j M-i red i na Martinovo nedeljo dne 1-"). novembra v dvorani Slovenske cerkve. 62 St. Marks Ce trpite—poskušajte to. Xcoziraj« si- mi In, kiikii sla I xi je vaše stanje in kaj že vse in.skušali. najbrž niste nikdar |i-skusili kaj takega kot je I:|o\ol. Pošlji t«- nam svoje Ime Place takozvani 'Coffee Klatsch*. I'» nas,"v i>axes. s prvo in daj- r, . , 1 - - 11 -v- I Vil-ni ilokažemri 7. resničho pre- Zaceek ob .>. uri popoldne. >ia ; iskušnjo. kaj lahko t., znafnlno z.dravl-razpolago bodo vsakovrstne do-i i" 7a v:,s ":"mivi- '' neškod- . . i Iji vo. zanesljivo, ki se ji- obneslo v ti - brotJ*. izbrajio pecivo, kranjjake sof-enlh težavnih slu.-;ljih. Uedna itn« lit i ' - • T „ ' BH).\( »r.A jt- J:!.0i>. toil.-L 3!;l kr;itek f-as klobase, domače potice itd. Z eno lK)m„ VSilkomMI, ki besedo rečeno, na razpolago bo n'kdar noskusii z«, samo S2.0i». t» Zna- . ji- J eilno ponudbo ptavljamo vsledtega, ker ka.r se spodobi za praznova-! sn.„ prepri^nf. da vam hioxou polije tako pomembnega patrona, •J* ,vafh 1'OSKl sitf: J 1 . ° ' , • <:.\! \ Hlell taisti- kak.i veliko pomoč kot. je sv. Martin. vam bo prinesel. Pripnite JL'.OO k vaše- \rii- - ii » . mu pismu in <'e vam je bolj pripravno, abljen je vsakdo, ki hoče pr^«se 1K,služlu. kU|,()Jnii' žrveti par veselih uric v veseli I družbi. Otdibor je preskrbel. da bo vsakdo izborno postrežen. Torej na svidenje! Za ohiJen obisk st» priporočamo. Odbor dr. Sv. Ane. (3x 10.11.12) POSEBNA PONIDBA. Osborne.Tollick Company 2107 Carson St., B-8. Pittsburgh. Pa. OospiMlje: — Puslnžiti se hoCi m vaše posebne ponudbe ter poskusili vaš BIOXOI.. k<.j. «a pr h«ani s tem $2. tme .................................. ZASTAVE SVILENE AMERIŠKE. SLOVENSKE IN HRVAŠKE REGALIJE, PREKORAMNICE, TRO-BOJNICE, ZNAKE, UNIFORME ITD Sijnrno 25°/0 ceneje kot drugod. VICTOR NAVINŠEK, . 331 GREH VE ST. CONEMAUQH, PA. Pozor rojaki! V zalogi imamo SVETO PISMO (stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00. Slovenic Publishing; Company 82 Cortlandt Street New York. R. T. / m GOSPODAR PLAVZEV. Francoski opisal Georges Ohnet. Za ''Glas Naroda" priredil G. P. i Nadaljevanje, v i njena prijatelji ca in polagoma bi mogoče našla vhotl v srce gospodične Beanlien tudi misel na njenega brat. Poea/i je pričel ta prelestni sen zavzemati obliko resničnosti in 1'ilip je \ idel obe mladi dami. eno teh visoke, posnosne postave drugo pa majhno iu nežno, izpr« hajati s<- jm. košatih alejah parka 1'out Avesne*. Čutil s,- je <»pojenega od sladkega vonja njih bližine. Hotel ju j«' objeti . . . ko Ml se naenkrat sveža usta dotaknila njegovega čela ter «ra zopet prestavila v resničnost. — Na kaj misliš. Filip' — je Šepetal ljubi, zvesti glas Suzane. Ki r pa ji je odgovoril b> z medlim usmevom. je nadaljevala; —1 Ali mi nočeš povedati.' Ali moram jaz govoriti prva? Dobro, s'aviin kaj. da misliš na mlado, lepo plavolaso deklico! Filip je hitro .skočil pokonci ter prijel svojo sestro za roko. — Suzana ! — je vzkliknil nevoljno. spričo jvjredno smehljajočih -e pogledov mlade deklice pa ni mogel ohraniti svoje strogosti. Kot očaran je stal ter se vpraševal, na kakšen način je mogel ta otrok uganiti njegove misli. — Popolnoma zmedeno gledaš, — je zopet pričela Suzana, z najbolj nežnim tonom. — Ti misliš pač. da je tvoja skrivnost dobro sli ranjena .' Vidiš, že par mesecev ni>i več isti iti res ni treba velike bistroumnosti, tla človek zapazi, da ne pripada tvoje -srce izključno le meni. .laz pa nisem ljubosumna, kajti preveč t <* ljubim. Nemirna sem. a ne i/ strahu, da mi odtezaš del svoje ljubezni, da ga posvetiš kaki drugi, temveč ker te vidim trpeti. Ah, za toliko se ti moram zahvaliti, moj Filip! Vzgajal si me in ljubil, ko sem ostala • tez matere in očeta. In vedno mi je kot da sem več kot tvoja sestra, ko* da sem tvoja hči, dete tvoje -krbi, tvoje neizmerne brige! Pojdi, pojdi! Ljubi in bodi ljubljen! Videl boš. da se bom vpselila tega. Nobene -reče na svetu ne smatram za preveliko, da se nagradi tako popolno bitje kot si ti. Dve solzi sta prikazali v očeb gospodarja plavže v ter stekli neslišno navzdol po njegovih lir .'h. Mile. dobre besede sestre mi uničile napetost njegf vili razdraženih živcev. Stal je nepremično, na slon jen a visoki kamin, zatopljen v pogled ljubke deklice, ki se mu je smehljala -tako ljube/njivo. Sedaj zopet jočeš, — je vzkliknila Suzana. — Ali je ljubezen res nekaj tako žalostnega.' — Ne govori zopet o teh neumnostih. — je vzkliknil Filip /. razburjenim gladom. Neumnostih . . . zakaj ne? Katera ženska, ki te pozna, bi si iie želela ugajati 1 i Z drznim obrazom ter odločnimi kretnjami se je postavila iIk poleg njega ter nadaljevala : Bodi miren, če bo treba, bom šla k oni. katero ljubiš ter ji nkla: — Gospodična moja. — bom rekla. — Nimate prav, da ne obožujete mojega brata, kajti na celem svetu ni moža, katerega bi on v vsem nc nadkriljeva 1. To vam lahko rečem, kajti poznam ga že dolgo in zelo natančno. — Moja u-tu bodo tako zgovorna, da bo pri-Ha k tebi. se priklonila ter ti rekla: — Gospod moj. ta mala osebi-ca. vaša sestra, je tako ljubka, da ne morem drugega kot priznati a i soke zasluge njenega brata. Ali mi hočete izkazati čast ter podati moj soprog.' — In ti. — ti se boš nato globoko priklonil ter odgo-\oriI z zamišlejnim obrazom. — No. da. moj Bog. gospodična, — da vjmu napravim uslugo! . . . Vidiš, že se smejaš! iPotolažen si! Suzana je prijela roko svojega brata, kojega razburjenost se ni mogla ustavljati razposajeni veselosti tega otroka, ki ga je potegnila s -el oj. — Pojdi. — je vzkliknila. — v pričakovanju tvoje bližajoče se poroke hočeva zaenkrat napraviti izprehod po vrtu. Četrto poglavje. Se.st tednov pred opisanimi dogodki je dospel vo*voda de Blig-■ y v Pariz ter se odpeljal, izmučen od dolge, neprestane vožnje, s kolodvora naravnost v svoj klub. Ker ni imel v Paizu nobenega stanovanja ter je bila hiša nje go ve tete zaprta, mu je bilo zelo primerno nastaniti se v sobi. ka tere imajo odlični klubi vedno na razpolago za svoje člane. Name-aval je ostati tekom naslednjih osem dni v Parizu, ravno tol ko časa. da uredi svoje jh>»1p v ministrstvu ter nakupi nekaj stvari. Na «o pa se je hotel napotiti v Beaidieu. Ze več kot eno leto je bil odsoten iz Francije. Medtem je vodil .* odlični ruski družbi ono umetno pariško življenje, katero smatrajo v inozemstvu kot najvišjo stopnjo finega tona. ki pa je načinu življenja Parižanov velikega sveta prav tako malo podobno kot e kremenčev kristal demantu iz Visajuirja. Ka finim na moralna pokvarjenost luske visoke družbe se je lo-;ila tudi njega in velik užitek je našel v eksistenci, ki je združevala v sebi azijsko raizkošnost z evropsko delavnostjo. Odlične Rusinje so ga očarale s svojo gracijo ter zagonetnim čarom svoje lepote. Hotel je iznajti skrivnost teh smehljajočih se Si'ingov, s palečhui očmi ter pretečimi kremplji. Kot lep. dobro vzgojen kava lir in nosilec velikega imena je bil splošno iskan in polagoma je obledela slika njegove zaročenke, nekoč tako zvesto zarisana v njegovo srce. — kot lope past i le sli.ke Latourja. kojili barve -s časom oblede . . . Daleč proč od Claire se je čutil izprva kot v izgnanstvu iu sklenil je živeti zelo osamljeno. Kako pa je mogoče umakniti se, če je človek najmlapši ataše j francoskega poslaništva od vseh strani predmet najbolj ljubeznjivih pozornosti! Po osmih dneh strogega osamljen ja se je moral Gaston udeležiti sprejemnega večera pri njegovem šefu. Na ta način je srtopil a- visoko petrograjsko družbo. Od tega prvega večera naprej je pos-tal mladi vojvoda ljubljence ritske aristokracije. Njegov stari oče ki se je v časih revolucije izselil z grofom Artois, je stal v ozkih stikih z Nesserode, Pahle-nom in Gorčakovom. Gastona so vsled tega sprejele najbolj odlične osebe na dvoru ter ga predstavile car j«, ki je bil ž njim izvanred-iio Ijnbcznjiv iif prijazen. MWXWT.MI I I 111 «11* C*. MtVJrMM. Preti kratkim je do-p« la v Kanado Lady Patricia Ramsay, ki j.-hei angleškega vojvode Conanghta. Spremlja jo njen soprog, ki je poveljnik angleške bojne ladje. "Caleitta" . Značilen dogodek pred štirimi leti. (Poročilo madžarskega častnika, ki je spremljal bivšega avstrijskega cesarja Karla na pustolovsk em poletu iz Švice na Madžarsko.) (Konec.) mesto. .Jaz sem šofiral. Zimmerman n pa je prevzel vlogo komor-O prodiranju v Budimpešto ne'nega sluge. Na ta način sva smela i>om govoril. Nisem se ga udeležil in dogodki >o Itak znani. upati, da se nama beg morda po sreči. Toda že prve straže na peri- Kakor sem že omenil, sem bil j fori j i so nas ustavile. Kljub pis-poslau v Budimpešto v posebni menemu dovoljenju vojaškega po misiji. Moral sein pomagati Zim- j veljstva so nas zavrnili ter smo inerinannu ]>o najkrajši pot i v Nemčijo. To sem skušal doseči na najenostavnejši način. Hotel sem morali na pr.-lici jo. Bil sem prepričan, da smo zdaj zapečateni. Prišel je trenotek. mu preskrbeti ponarejen m a d žar- sem si mislil, ko se ne bomo mogli ki potni list. s katerim bi se lah ko dobil avstrijski in nemški potni vizum. Imel pa sem smolo. Moje zveze so odpovedale iu poJožaj je bil iz dneva v dan nepri.jetnej-si. Sprva nas to ni skrbelo. <=a.T smo računali s tem. da bo kralj v par dneh vkorakal na čelu Osz-tenburgovih čet v Budimpešto. Potem bi nam bilo lahko dobiti paso.š. Čakali smo potrpežljivo. Prože-ri z brezmejnim optimizmom smo ostali cel dan pred kraljevo palačo. da bomo vriskali, kadar bo kralj korakal v grad. Brezuspeš-uo čakanje pa nas je porazilo. Vendar še nismo izgubili vsega poguma in smo upali, tla se to '.godi prihodnji dan. Ta dan se je res začel z dobrimi nadami. končal pa se je z največjim razočaranjem. I'lice so bile polne vrv««čega ljudstva. Na hišali so visele in se množile, zastave, pred uredništvi listov so se ljudje trli in prerivali, da bi izvedeli najnovejše vesti. Poročila so se glasila kratko-. •'Osztenburgov oddelek imenovan ^.a kraljevo gardo.'* *'Kraljeve čete so vkorakale v Gvoer. "Garnl-zija v Gvoer ju je prisegla kralju zvestobo." "General, baron Le-har. je imenovan za poveljnika kraljevih čet/* In tako dalje. Ob devetih dopoldne se je polo izkazati! Spoznali nas bodo, pa bo po Zim nierm anim in meni! Ampak sreča nam je bita še enkrat mila. Madžarski niagnat je pač madžarski niagnat in oblasti ga ne zaslišujejo vpričo služabnikov. J kralja in kraljice na Madeiro. žo, radi katere sem moral izpre-nioniti taktiko. Prelevil sem se iz slikarja v oskrbnika ter sem jo naglo pobrisal. Imel sem srečo, toda zadnjikrat. i Bilo je že ]>ozno zvečer. Moral sem se odločiti za karkoli. Najenostavnejše je seveda bilo. mahniti jo nazaj v Budimpešto. Ampak to pot sem moral iiastopit i j peš. kajti voziti se -z železuieo s«v nisem več upal. Hodil sem cen» noč in še cel dmgi dan. V Budimpešti so me skrivali prijatelji. Spal sem vsako noč p rs drugem, a to sla i vanje ni bilo luč prida. Slednjič sem prišel policiji v ]M\st. ker sem vi skušal preski-beti lažni potni list. Tako sem vendarle srečno končal na Mar-git Koerirtu. * Dne 23. novembra sem bil po večkratnem zaslišanju izpuščen iz zapora, moral sem pa dati častno besedo, da se bom javil, kadar me pozo vejo oblasti, nakar mi je izročilo državno pravdništvo v Budimpešti naslednji odlok: "Državno pravdništvo v Budimpešti ne ugovarja zoper morebitno potovanje rezervnega ^stotnika Oersa Feketeja na Dunaj. Imenovani se ima javiti, kadar bo pozvan." Podpis. Predsednikov namestnik državnega pravdništva v Budimpešti. Na podlagi te izjave sem dobi' nov potni li^t in tako sem se zopet prelevil iz ravnatelja Oswal da Farkaša v letalskega stotnika Oersa Feketeja. Do dfines pa nisem prejel nobenega poziva na ponovno zaslišanje. * D« spevši na Dunaj, -eni z bolestjo zasledoval poročila o vožnji Ostala sva s Zinnnerinaniiom v temni predsobi in ko je bil protokol z grofom Battyanyjem podpisan. se policija ni zmenila za njegovo spremstvo. Tz Budimpešte se pa kljub temu nisva smela, ganiti. Bili Smo za enkrat spet na svobodi. A tega nisem bil posebno ve-se]. kajti že čez pol ure sem vzel v roko časopis in sem našel v njeni tiralico, s katero me je »za-sledovala policija. Z gotovostjo sem moral računati, da jo bom prej ali vlej izkupil in končal v vojaški ječi na Margit Koerut. Sedaj, je bil Z i ni merm a un v še večji nevarnosti, če bi ostala skupaj. Za;to sem izročil moža nekemu svojemu prijatelju, ki ga je spremil naslednji dan na nemško poslaništvo v Budimpešti. To je bil zadnji in edini mogoč izhod in se je tudi posrečil. Par tednov pozneje. sem izvedel, da se je Ziin-memiami srečno vrnil v Nemčijo in da je zopet v službi pri svoj! stari firmi z junkerskimi letali v Dessau. -laz sem doživel še to in ono. Vedel sem sigurno, da bom v do-glednem času zaglavil in prišel v žaj obrnil. Na ulicah so se poja-J temnico. Predpostavljal sem si vile oborožene patrulje, ki so raz-\cer, da ne boni obsojen na dosmrv (Dalje prihodnjič.) ganjale ljudi ter zahtevale od prebivalstva. da sname zastave. Kma lil so tudi povsod bili nalepljeni plalcti. ki so naznanjali obsedno stanje. Državni upravitelj je opominjal vojake k pokorščini, spominjal jih je prisege. Vsaka legitimist ična propaganda je bila prepovedana, zbiranje zabranje-on. Ta razglas in pa patrulje na cestah so dosegle popoln uspeli. Ljudje so bili poraženi. Za Zimmermanna in mene se je položaj čedalje slabšal. V velikem razburjenju ni bilo več mogoče misliti na to. da dobimo potne liste. Prišel sem do spoznanja, da morava s tovarišem ali izginiti iz Budimpešte ali pa se ločiti. Bil sem v Budimpešti preveč znan. da bi si lahko dovolil svobodno kre-tanje na prostem. Vsak trenotek mi je pretila nevarnost, da me v-iamejo in za pro poleg mene še Zimmermanna. ^ Dne 24. oktobra je bilo mesto eernirano. Bilo ni mogoče niti od zunaj v Budimpešto niti iz mesta ven. Pokušala sva vseeno priti iz mesta z avtomobilom. Podjetje pa se je ponesrečilo in bi bilo kmalu postalo usodno za naju oba. 7f avtomobilom se je vozil grof Batty-any v svoj gTad. Grof je imel uradno dovoljenje, da lahko zapusti no ječo. a vendar mi je bil vsak dan prostosti podarjen. Dokler sem imel denar, pa se nisem i daT ujeti. Sklenil sem. da se bom izročil v državno skrbstvo šele potem. ko mi poidejo vsi denarni viri. Tako sem se polagoma sprijaznil z mislijo, da bom moral za par tednov v zapor in seni str a t vzel s komične strani. Skušal pa sem vendarle izkoristiti prvo priložnost. da izginem iz BudimpeS te. Strogost, kontrole je kmalu popustila ter sem mogel neovirano odpotovati iz me-sta v provinco z železnico. Namenjen sem bil k nekemu inadžarvk. veleposestniku, kamor sem bil povabljen v goste. Da ne bi živel kar tako. sem se izdajal za slikarja. Na gradu sem preživel par le-j>ih dni in sem med drugim izgo-tovil zanič sliko. Lepota pa ni trajala dolgo. Nekega dne je vojaštvo obkolilo grad. kajti moj prijazni gospodar je bil osumljen, da je sodeloval pri pueti. Ker je bd visok dostojanstvenik, so poslali nadenj kar dve stotniji orožnikov Slučajno je bil gospodar odsoten, jaz pa sem se moral kot kak in-fanterist plaziti* da čim prej pridem iz teh nevarnih kleše. Na ključje je hote4o, da sem na tem begu na robu parka ugledal stra- Tstočasno sem čital v nekem švicarskem listu, da so oblasti Lzag-nale mojega dvojnika, gospoda Oswalda Farkaša. iz Švice. Izgon je bil odrejen na podlagi elena 70 švicarske zvezne ustave ter je obsegal naslednja imena : Nadvojvodo Maksa Avstrijske ga; nadvojvod i njo Marijo .Josipi-no; nadvojvodinjo Marijo An nunziato; nadvojvodinjo Marijo Terezijo; škofa-dvornega kapla na Enie^ta Sevdla: polkovnika grofa Vladimirja ^Ledochowske ga; fregat nega kapitana Enierika S^honta - Seedanškega. stotnika Karla Werkmanna - I^ohensalz-burškega. njegovo ženo Elso. ge neralnega ravnatelja von Steiner ja - Walmonta in njegovo ženo I-reno. gospo von Boroviezenvjevo poslaniškega atašeja grofa Albi na Scliangerja - Eckartsaua, -To hanna Allerja (tudi Adlerja) iz Budimpešte, trgovca Oswalda Farkaša. pilota Wilhelma Zimmermanna. konzula Fischer ja v Ankerna in legacijskega svetnika Aladarja von Boroviezenvja. tragičen konec kraljevega puča seni izvedel že v Riulimpešti kjer sem se mudil, bolj .kpt zlo£i nee na begu, kaokr pa kraljev pi lot. A da.si so že prvi dogodki Denesfi preeej razorožili moja pričakovanja, vendar me je stvar globoko potrla, ko sem doznal kako neslaven konec je vzela na sa tako upa pol no začeta ekspedi eija. Kralja Karla slovo i4Na svide nje v Budiiui>ešti" se ni obistini *«o. Dne 1. aprila 1. 1922. je Karel umrl v Funehalu na Madeiri. po fem, ko je preživel pet mesecev v samotnem izgnanstvu. Kratko pred smrtjo nam je enkrat spo ročil svoje pozdrave. Bilo je to zadnjič v njegovem življenju. Dober in sptoica liniment Pain-ExpeOer e« m mučita r«*—liini aH nrr- nlfU*. vdrgaht ta Ufcwm ilwfi "---- — * * * mto is alodila 31 in 19 cantor t lekarnah. Parita miAko rnn^o Sidr«. AO. KICHTSR * CO. Kretanje parnikov - Shipping News 14. novembra: Leviathan, Cherbourg: Majestic, Cherbourg: La Savoiv, Havre; An-dania, Hamburg. 17. novembra: Bremen. Bremen. 18. novembra: Berencarla. Cherbourg. 19. novembra: Zeetand. Antwerp: Hamburg Weatphalii Bony * South 3th Sts. BrooUjm. H. Y. > 21. novembra: Olympic. Cherbourc: Republic, Bremen. 24. novembra: Prea. Wilaon, Trat; Berlin. Bremen 25. novembra: Mauretania, Cherbourg; Rocham-beau, Havre. 26. novembra: Albert Ballin. Hamburg. 28. novembra: Homer c. Cherbourg, Suffren, Havre; America. Bremen. 1. decembra: Muenclien. Cherbourg, Bremen. 2. decembra: Aquitana. Cherbourg; De Graase. Havre; Arabic, Hamburg . 3. decembra: Thuringia. Hamburg. 5. decembra: Leviathan. Cherbourg; Paris .Havre; Majestic. Cherbourg; Martha Washington. Trst. 9. decembra: Borengaria, Cherbourg. 10. decembra: Luetzow, Bremen. 12. decembra: Homeric, Cherbourg: i .a Savole. - Havre; George Washington. Cherbourg, Bremen. 13. decembra: Columbus, Cherbourg, Bremen. 16. decembra: Mauretania. Cherbourg. 17. decembra: Mount Clay, Hamburg . 19. decembra: Andania, Hamburg. 22. decembra: Rochumbeau, Havre. . 26. decembra: Paris. Havre; Cleveland. Hamburg; Pr»-s. Roosevelt. Bremen. 28. decembra: Majestic. Cherbourg. 29. decembra: Berlin. Cherbourg, Bremen. 31. decembra: Westphalia. Hamburg. V JUGOSLAVIJO TUKAJ SO DOBRE NOVICE Nove ZNIŽANE cene za tja In nazaj v tretjem razredu o« Zagreba od $198. do $210. V Beograd in nazaj — $198.50 d t $210.50 Veliki parniki za vas,— vkljuf-no Majestic "največji parnih n« svetu", Olympic, Homeric, Belgen-land. Lapland. Pittsburgh, Zeelovi<-o hiš«' klt't/f>k,ili hiše vrlik Wufni vrt. .Mori »In štiri jt»lu*. Trvin. liiš. št v. S2. Wiiezia CiiUia, .l^jilia. iuMirol.no- so izve pri:' Frank Franku. 5618 Keystone St.| 1'ittsbur^h, Pa. (:;.x i NAZNANILO IN ZAHVALA TužninT srcem naznanjam sorodnikom, znaneem in prijatelj<'in sii'oan Amerike ariostno rest, da Je nemila smrt pretrgala nit življenja mojemu ljubljenemu soprogu FRANKU RAUNJAKU dne 31. okiobra ob tretji uri zju-irrj. Bolehal je na prole-tar.ski bo-leaii .siLŠiei dve leti iu en mesec. Bil je elan dveh društev in s»ce>r društva "Slovenske sestre". S. X. P. J., št v. 167 Lil Samostojnejša društva 44Zvezda"'. Pokojni je bil dwna iz Vitanja na Spodnjem Šta jfcrskein. V Ameriki je bil nad lf-t : Temixitom se iskreno zahvalim eruštvom ''Slovenske sestre" S. >i. P. J.'kit^amo^tojnemu dništvn ' a vso- poniov, in po- s fyezjJo'fi'^asu Bolezni iji ob -smrti in za,darovane vence. Ilvala tajnici "društva '4 Slovenske sest re'' ^Irs ilarr F^išaiik za ves njeai trud in pomoč v easn boleznii in smrti. Elvala za -vsestraiwko jvomoe Mrs. Tereziji Krajan. Hvala Gašperju Slapniku. (irejrorjti Mraulaku. Toliaiiu Mraulaku. Antonu Potočniku. Gašperju Hartmantt. prijateljici Vudfkovich. Endi Kopni-ku. Johanu Kopnrlru. .Josephu Pauliško. Matt Haftmanu. Stanku Ribarieu. Martinu Brlinu. Hvala vam vsem za darovane vence m rože. Hvala Math Pene-su iz Ke4ara. Paulu Pog'orelcn. r«*nacu Krošlinu iz Kelara. Hvala •iosedujemu društvu "Krimu", št. 97 S. X. P. J. in društvu Xarodne Hrvatske Zajednice za udeležbo pri pogTebu in za zabave, ki ■so vihrale v sprevodu. Pokojni je bil pokopan na katoliškem pokopališču »v. Antona na Bessemer. Pa. Ako sem .slučajno pozabila kateremu se zahvaliti, prosim, da mi oprostite. I>raipri Frank, lahka naj ti bo ameriška jfruda! Žalujoči ostali: Mary R&nnjak, jsopro^ti. Francka Ratmjak, ih v stari domovini pokojnega sestra in sin. • Bessemer, Pa., Bx 27, (Law Co.) Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko Kdor i« njune njen potovati \ ■tmzi ki&J, Je potrebno, da J« am tančno poučen o.potnih Ustih, prt tjmgl In drugih stvareh. Pojasnila, ki Tam jih dati t sled nade dolgoletne Ukoftnj« Vam bodo gotovo ▼ korist; tudi pri-poročamo Tedno le prvovrstne par-nlke, ki Imajo kabin« tudi ▼ III. rasredo. fllms us?« saeelaiSke yottavs ki Je stopila ▼ TelJaTo t 1. Julije« 1924, aamorejo tudi nedrfcavljan dobiti dovoljenje ostati r dom oris eno leto in ako potrebno tudi deij: tosadeyna dovoljenja lsdaja gem ralnl našelniAkl komisar v Wast ington, D. O. Prošnjo ta tako d« roljenje se lahko napravi tudi New Torku pred od potovanjem, te sa poOJs prosilcu ▼ iUri kraj gU «om nanoveJSs odredbe. KAKO DOBITI SVOJCI IZ 8TABEGA KRAJA Kdor ieil dobiti sorodnika si fvojcs is stsrega kraja, naj nam orej pile sa pojasnUa. Ia Jugoala vije bo prlpnKenlh v prlhodnjll treh letih, od 1. julija 1924 naprs vsako leto po 671 priseljencev Ameriški drfavljanl pa aamorsj dobiti sem lene in otroke do IS. I* ts bre«, dš bi bili itetl v kvota X rojene osebe se tudi ne Jftejejs kvoto. Btarlil in otroci od 18. < 21. leta amerlffr'h državljanov g Imajo prednost v kvoti. Pints a pojasnila. Prodajamo v orne Usta aa vsi pM ge; tudi preko: Trsta aamorsj« J* gosfovsni sedSJ potovati : V Frank Sakser State Bank 92 Cortlandt St. Htw York Pozor čitatel ji. Oposorlta trgoroe Im t brtnike, pri katerih knp« leto ali naročate is ste e ajik postrežbo sadoToljol da oglašujejo ▼ listo "Glas Naroda", 0 tem boste ▼stregli Tsem. Uprava "Glas Haroda' Prav vsakdo— kdor kaj lice) kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje, kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspek — MALI OGIsAAl v "G 1 a■ VtMiin ADVERTISE; in GLAS NARODA t__,___