DVOLASTNIKI - zgled sožitja stran 6 NASLOV Leto XXXIII Št. 37 Murska Soboti 15. maja 1981 CENA 4 DIN VESTNIK Skupščina skupnosti slovenskih občin Posebej je bila poudarjena sicer znana ustavna opredelitev, da je občina samoupravna skupnost in hkrati temeljna družbenopolitična skupnost, ki je zasnovana na samoupravljanju in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Prav to.je namreč osnovno merilo, s katerim v družbenem. smislu ocenjujemo razvoj občin pri nas. (Obsežnejše poročilo s skupščine skupnosti slovenskih občin bomo objavili v torkovi številki Vestnika.) . Br. Žunec GORNJA RADGONA Obisk delovne skupine CK ZKS Minuli torek in sredo se je v gornjeradgonski občini mudila na delovnem obisku skupina ( entralnega omi ej Zveze komunistov Slovenije, ki jo je vodil izvršni se r predsedstva CK ZKS Bojan Klemenčič. Prvi dan je imela razgovore o družbenoekonomski in druzbenopoliti p biematiki v temeljnih organizacijah združenega dela Mineralna voda in Tovarna polnilne opreme v okviru delovne organizacije Radenska, za tem se je sestala z aktivom k -munistov osnovne šole Gornja Radgona in naza nj .. . najodgovornejšimi predstavniki krajevne skupno P tamkajšnje delovne organizacije Lina. Drugi dan seje . s komunisti Kmetijskega kombinata, Gorenje-E r skupščine občine Gornja Radgona. Br. um AKTIVNOST V POMURJU Pred 3. kongresom samoupravljalcev Jugoslavije Do 3. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije, ki bo od 18. do 20. junija v beograjskem centru Sava, nas loči še dober mesec, zato se v slehernem delovnem okolju nanj pospešeno pripravljajo. V tem času so prizadevanja usmerjena k temeljiti oceni samoupravnih odnosov v posameznih delovnih okoljih in njihovemu nadaljnjemu razvoju. Kajti, bližnji kongres samoupravljalcev Jugoslavije ne sme biti le politična manifestacija, ampak mora dati novo spodbudo strateški opredelitvi, poudarjeni v ustavnih amandmajih, ustavi in zakonu o združenem delu, ki predstavljajo trajno perspektivo naše samoupravne socialistične družbe. Zato bi se naj že v samih predkongresnih razpravah dokopali predvsem do spoznanja, zakaj nekaterih najbolj pomembnih opredelitev družbenoekonomskega razvoja ne uresničujemo dovolj dosledno, kaj nas pri tem ovira, kaj je treba izboljšati in na kakšen način. Skratka — kritično naj bi analizirali preteklo obdobje, sedanje stanje in se na ta način bolje organizirali za enotno akcijo v prihodnje. Sicer pa bodo na 3. kongresu samoupravljalcev Jugoslavije prevladovale zlasti razprave o naslednjih temah: kako zagotoviti prevladujoč položaj delavcev v odločanju o pogojih ustvarjanja in delitve dohodka in osebnih dohodkov, kaj narediti za uspešnejše povezovanje združenega dela in kako še bolj uveljaviti delegatski sistem in s tem demokratizacijo odločanja, da bodo delovni ljudje preko svojih delegatov resnično odločali tudi o najbolj pomembnih stvareh. In kaj so pokazale dosedanje razprave v posameznih pomurskih obči- i Lahko rečemo, da so bile predkongresne razprave dokaj živahne in vsebinsko bogate v celotnem Pomurju, saj so delavci načeli vrsto aktualnih vprašanj v zvezi z uveljavljanjem dohodkovnih razmerij in delegatskih odnosov, nič manjša skrb pa ni bila namenjena tudi reševanju sedanjega družbenoekonomskega položaja oziroma stabilizacijskim nalogam. Navzlic temu pa je v začetku prevladovalo zmotno mnenje, da gre predvsem za združeno delo oziroma organizacije združenega dela, kjer naj ocenijo dosežke samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, manj pa so bili aktivni v samoupravnih interesnih in krajevnih skupnostih. Naslov 3. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije »Združeno delo v boju za socialistično samoupravljanje in družbenoekonomski razvoj« namreč dovolj jasno opredeljuje njegovo vsebinsko opredelitev. Tako so v gornjeradgonski občini posvetili posebno skrb delovanju delegatskega sistema, kjer ni manjkalo kritičnih pripomb, še posebej zato, ker so pred vrati volitve v letu 1982. Poskušali so najti ustreznejše rešitve, da bi v slehernem okolju izvolili zares primerne delegate, ki bi kasneje s svojim delovanjem prispevali pomemben delež na tem samoupravnem področju. Čeprav priznavajo, da doslej še niso storili vsega glede vsebinskih priprav, pa so vendarle v nekaterih večjih delovnih kolektivih, kot so Radenska, Avtoradgona, Gorenje-Elrad in drugi, že sprejeli konkretne usmeritve za spreminjanje oziroma izboljšanje stanja na samoupravnih osnovah. V murskosoboški občini so se med drugim dogovorili, da bodo celotno dejavnost izvajali v okviru redne politične aktivnosti družbenopolitičnih organizacij in vseh subjektivnih sil v povezavi s samoupravnimi organi in zbori delavcev. Močno se je vključil tudi klub samoupravljalcev s številnimi razpravami v združenem delu. Naj omenimo, da so v največjem delovnem kolektivu Muri spregovorili zlasti o problematiki uvoza in izvoza ter- funkcioniranju delegatskega sistema v delovni organizaciji, v ABC Pomurki pa so poleg sporočila kongresu samoupravljalcev obravnavali še podružbljanje prava v SOZD, govorili so o problemih združevanja sredstev v interni banki in ostalem, kar najbolj teži delovnega človeka. Negativne izkušnje iz združenega dela so bile v ospredju tudi v ljutomerski občini, kjer je okrog deset temeljnih organizacij združenega dela temeljito analiziralo omenjeno problematiko. Delegatska vprašanja so skušali reševati večtirno, in sicer s pomočjo vprašalnika preko sindikalnih j skupin in neposrednih razgovorov z delegati v samoupravnih . okoljih, kar so opravili v 40 delovnih organizacijah. S podob- ! nimi vprašanji so se ubadali tudi v lendavski občini, kjer prav tako niso zadovoljni z aktivnostjo samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti, pri čemer sta izjemi le krajevni skupnosti Lendava in Turnišče. Nadvse dobrodošla je bila gotovo javna razprava o delovanju zveze sindikatov v krajevnih skupnostih, čemur bodo morali v bodoče posvetiti znatno več pozornosti kot doslej. Teh nekaj ugotovitev kaže, da so povsod načeli vrsto aktualnih vprašanj, na katera bo moral dati odgovor tudi bližnji kongres samoupravljalcev. Zato bodo le-ta močna spodbuda za nadaljnjo aktivnost v združenem delu Pomurja, ki se ne sme končati s kongresom, ampak gre za dolgotrajen proces. M. Jerše Murska Sobota je v torek in sredo gostila delegate iz vseh slovenskih občin, ki so se zbrali z namenom, da ocenijo delo v preteklem obdobju in sprejmejo smernice za prihodnjih pet let. Prvi dan so se. delegati seznanili z dnevnim redom skupščine, drugi dan pa nadaljevali delo z aktualno razpravo na temo Razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v občini in njeni vlogi v procesu družbene reprodukcije. Po daljši razpravi — iztočnica ji je bilo gradivo, objavljeno v listu Občan, katerega prvi del je nastal prav v murskosoboški občini — so delegati sprejeli tudi usmeritve za nadaljnje delo. Uvodni referat je imel podpredsednik republiškega izvršnega sveta Vlado Klemenčič, s tehtnimi in vsebinskimi prispevki pa so ga dopolnili, delegati iz nekaterih slovenskih občinskih skupščin. Dotaknili so se treh sklopov vprašanj: najprej doseženega razvoja samoupravne strukture obči- ne, še posebej glede vlog« organizacij združenega de la, samoupravnih interes nih skupnosti v šolstvu zdravstvu in drugih druž benih dejavnostih ter « dejavnostih gospodarske infrastrukture in v krajevnih skupnostih, nadalje izkušenj pri uresničevanju samoupravnega sistema planiranja v občinah na podlagi priprav družbenih planov občih za sedanje srednjeročno obdobje in slednjič vloge občine pri razvoju kmetijstva in oskrbe občanov. Albanija zagovarjala sovražne akcije INa seji centralnega komiteja ZK Jugoslavije so ocenili nacionalistične in iredentistične izpade na Koso-Ivu. prav tako pa tudi vlogo, ki jo je pri tem odigrala sosedna Albanija. Oceno o tem je podal Dobri voj e I Vidič, ki je menil, da našo javnost že leta premalo obveščamo o protijugoslovanski in protisocialistični (propagandi, ki sojo izvajali uradni krogi in najodgovornejše osebnosti LSR Albanije. Te propagande po njego-Ivem mnenju nismo ustrezno komentirali in seji odločno uprli. Lahko rečemo — je nada-Iljeval Vidič — da smo v želji, da bi pospešili normalizacijo jugoslovansko-al-I banskih odnosov, pokazali skrajno potrpežljivost. Glede na to. da imamo politiko nevmešavanju v notranje I zadeve drugih držav za načelo, ki je največjega mednarodnega pomena, smo vedno pričakovali in I pričakujemo, da bodo tudi drugi naši partnerji sprejemali. Jugoslavijo takšno, kakršna je. da bodo spošto-Ivali našo suverenost, ozemeljsko celovitost in socialistično samoupravno pot razvoja kot tudi ustavno uredi-Itev. za katero so se s svojim velikim narodno-osvobodil-nim bojem in socialistično revolucijo opredelili vsi na-Irodi in narodnosti Jugoslavije. Vendar se albanski urad- Lni krogi že desetletja ne vedejo tako do nas, je nada- Ijeval Vidič. Ne spoštujejo ne humanih internacionali-stičnih motivov naše politike dobrega sosedstva, ne celovitosti naše države, ne naše pravice do lastne poti razvoja, po kateri stopamo. Medtem ko se mi nismo vmešavali v izbiro poti, po kateri stopa Albanija Enver-ja Hoxhe. sta bili tam tarča najsrditejše kritike tako praksa ZKJ kot ustavna ureditev SFRJ. Že desetletja izrabljajo sleherno priložnost za napade na politiko, delo in osebnost tovariša Tita, na Kardelja, prav tako so nas v obdobju kominfor-ma napadali, da smo sluge kapitala, izdajalci socializma. revizionisti, fašisti, klika, ki jo je treba uničiti. Naše redke reakcije na vse to v obliki diplomatskih stikov so si v Tirani očitno razlagali drugače in ne s pravimi vzroki, zaradi katerih smo ignorirali takšen odnos do nas. Še zlasti sovražne in preračunane na to. da bi škodovale naši državi, so takšne politične izjave, kakršna je bila izjava Evega Hoxhe v predvolilnem govoru 8. novembra 1978, v kateri je poudaril, da je Albancev v Jugoslaviji tako po velikosti »njihovega ozemlja« kot po številu prebivalcev »toliko kot dveh jugoslovanskih republik skupaj« in celo več: da so enoten narod in sojih premišljeno »razdelili« v dve republiki in eno avtonomno pokrajino; da Al- banci v Jugoslaviji nimajo ustavnih pravic .. . Kot je pravilno ugotovljeno v naši oceni, je s tem Enver Hbxha v resnici pozval k združitvi Albancev v Jugoslaviji oziroma k spremembi ustavne organizacije SFRJ. To so tudi korenine gesla, ki ga zdaj razglašajo iredentistični elementi o tem. da Albanci niso Jugoslovani, da imajo pravico do svoje, albanske republike. Vsi pa lahko ugotovimo, kako Enver Hoxha v tem govoru ni govoril o ozemljih. kjer Albanci žive pomešani s Srbi. Črnogorci, Makedonci in drugimi narodnostmi, kot o ozemlju SFRJ, temveč je govoril o tem ozemlju kot o »ozemlju Albancev«. Vse to je brez dvoma grobo vmešavanje v notranje z.Meve naše države in odkrito priča o iredentističnih ozemeljskih pretenzijah do SFRJ. Iz tega bi lahko povzeli nauke, je nadaljeval Vidič. I Državna politika in naša diplomacija se mora držati ' svoje smeri, držati se mora v tem sklepov naših najvišjih j forumov. Če bi v našem celotnem družbenopolitič- ' nem delu pravilno izpolnjevali nalogo, postavljati se I zoper antijugoslovansko in I antisocialistično propagan- * do iz Tirane, to nasprotovanje nikakor ne bi oviralo I državne politike Jugoslavije j v prizadevanju, da zraste in ’ se razvija dobro sosedsko sodelovanje. ODLOČEN ZASUK V LEVO Francozi so odločili: 21. predsednik francoske republike je postal Francois Mitterrand, ki je hkrati prvi socialistični diiavni poglavar Francije; na nedeljskih volitvah je dosegel 51,8 odst, glasov, njegov tekmec, dosedanji predsednik Valery Giscard d’E-staing pa le 48,2 odst. Novi predsednik bo prevzel posle Jutri se bo pričel v‘Novem Sadu tradicionalni Mednarodni kmetijski sejem. Že oseminštiridesetič zapored se bodo v glavnem mestu AP Vojvodine zbrali številni razstavljale! iz več kakor 50 držav. Za letošnjo prireditev sta značilni povečano zanimanje in udeležba domačih kombinatov iz vseh republik in pokrajin. ki bodo ob proizvajalcih kmetijskih strojev in opreme — ti bodo predstavili najbrže 25. maja. Toda s tem zadeva še ni končana. Novi predsednik bo imenoval predsednika vlade, ki bo izbral začasno vlado. Še maja bo Mitterrand razpustil skupščino, v kateri prevladujejo desničarski poslanci. Predčasne skupščinske volitve, ki bi sicer morale biti šele Izkoristiti priložnost predvsem stroje in naprave za cenejšo proizvodnjo živinske krme in mehanizirano krmljenje živine — obogatili-ponudbo. Tudi to pot bo^io na sejmu sodelovali razstavljale! z vseh kontinentov, saj raste zanimanje zanj iz leta v leto. To je vnovična priložnost za naše kmetijstvo, saj je novosadski sejem že tradicionalno mesto za sklepanje pogodb in skupno vlaganje kapitala..Za takšen način sodelovanja z na- Žogica sedaj v Moskvi Moskva je reagirala na zaključke nedavnega zasedanja zunanjih ministrov NATO v Rimu^ kjer je prevladovala težnja večine zahodnoevropskih držav, da naj se Zahod začne čim-prej pogajati s Sovjetsko zvezo o omejitvi jedrske oborožitve. V Rimu so ponovno potrdili ameriški predlog o razmestitvi novih ameriških raket srednjega dometa. V Moskvi ob tem trdijo, da je Zahodna Evropa klonila pod pritiskom ZDA. Kot je dejal Leonid Brežnjevna neki svečanosti v Kijevu, se je atlantski blok ob odločitvi o nadaljnjem oboroževanju uračunal, kajti na ta izziv »vojnohuskaškega imperializma bomo odgovorili hitro in učinkovito«. Po njegovem mnenju se imperialisti igrajo z usodo vsega človeštva in da se ničesar niso naučili od vine. ' i Sovjetska zveza vidi torej v početju Zahoda izziv in tako se oboroževalna i« kma nadaljuje z v^dno večjo silovitostjo. leta 1982, bodo predvidoma razpisane za konec junija. Šele skupščinske volitve bodo pokazale kako bo peta republika naprej dihala. Iz prvih ocen se da zaključiti, da Francija pod novim predsednikom ne bo spremenila svoje zunanjepolitične smeri. Ob dnevu varnosti je republiški sekretar za notranje zadeve Tomaž Ertl izročil predsedniku predsedstva SR Slovenije Viktorju Avblju in predsedniku izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Janezu Zemljariču statut organov za notranje zadeve kot priznanje za prispevek pri razvijanju družbene samozaščite oziroma za večletno delo v republiškem sekretariatu za notranje zadeve. ZDRUŽEVANJE DELA Združevanje dela (in sredstev) je najčešče prisotno v zadnjih letih po sprejetju nove ustave in od pripravljanja zakona o združenem delu. Prisotno zatorej, ker prisegamo na delo, skrbimo pa najraje samo za sredstva. Pomeni, da prečesto ravnamo po navajenih načinih delovanja, in tako zgubljamo smisel spreminjanja odnosov, kijih uzakonjuje delo. O tem sem razmišljal zadnjič za športno-rekreacijskim centrom nad študentskim naseljem v Novem Beogradu. Tamkaj so namreč na razriti zemlji nastali vrtovi. Sprehajajočim se občanom seje zazdelo škoda zapuščene zemlje in so jo začeli na lastno pest obdelovati. Pravzaprav so se navzeli vrtičkarstva od sosedov, ki so na bližnji površini že skrbno pridelovali zelenjavo. Tam je na družbeni zemlji na stotine majhnih vrtičkov, ki jih ljudje v prostem času skrbno obdelujejo. Nihče še ni izračunal, koliko koristi imajo od tega občani, ker se kar sami preskrbujejo s povrtnino, niti kakšne koristi ima od tega mesto, ki bi bilo sicer slabše in dražje preskrbljeno. Vsekakor velja omeniti, da je okrog Beograda veliko takšnih vrtov, ki so nastali na občinskem zemljišču ali mestnih gmajnah in da bi veljalo temu posvetiti primerno pozornost, ne samo s stališča preskrbe mesta, temveč tudi, če ne predvsem zaradi spontanega združevanja dela. Če je že na stotine občanov, na stotine mestnih družin samoiniciativno začelo obdelovati zemljo, našo zemljo, med njimi so člani zveze komunistov, člani socialistične zveze, člani zveze sindikatov, člani mladinske organizacije, torej vsi skupaj deli fronte, zakaj ne bi bilo logično pričakovati ustrezne organiziranosti dela tudi v vrtičkarstvu, sem razmišljal in še razmišljam o tem. Ta simpatičen način dela, kije o ostal samo pri delu, nima pa odmeva v združevanju dela, me je namreč spomnil na Cankarjevega hlapca Jerneja. Njemu ni bilo dano, da bi žel sadove svojega dela. Tem potomcem hlapca Jerneja je dano, da žanjejo sadove svojega dela in ne čutijo zemlje kot tuje ZAHODNI BERLIN — Predčasne parlamentarne volitve v Zahodnem Berlinu so zastavljeni cilj zgrešile in še povečale zmešnjavo. Krščanski demokrati so sicer pridobili tri odstotke glasov, niso pa dosegli absolutne večine. MADRID — Vlada je zagrozila, da bo uvedla izredno stanje, če se bo terorizem še širil. NEW YORK - Japonska naj bi okrepila svoje vojaške sile, prevzela del skrbi za varne morske poti v zahodpem Pacifiku in poravnavala večji del stroškov za ameriško vojsko na japonskih tleh. Tako sta se pred dnevi dogovorila ameriški predsednik in japonski premier. HAAG — Na simpoziju o sodelovanju delavcev pri odločanju v podjetjih, ki so se ga udeležili predstavniki 50 držav z vseh kontinentov so pokazali veliko zanimanje za jugoslovanske sa-moupravljavske izkušnje. NEW DELHI - Indija bo še ta mesec izstrelila že drugi satelit domače izdelave. LIMA — Latinsko ameriške države bodo letos uvozile hrane za 10 milijard dolarjev. TOKIO — Japonska namerava Egiptu odobriti kredit s katerim bodo financirali gradnjo sidrišč v Sueškem prekopu. Sidrišča bodo omogočila lažje srečavanje ladij v prekopu. PEKING — Kitajska je ponovno pozvala Irak in Iran naj končata spopad s pogajanji. MADRID - Novi španski premier Sotelo je izjavil, da bodo do konca leta uredili vse potrebno za vstop Španije v atlantski pakt. SAN SALVADOR -Šest pripadnikov salvadorskih oboroženih sil so prijeli pod obtožbo, da so krivi za smrt treh ameriških redovnic in ene misijonarke. BEJRUT — Izraelske oblasti nadaljujejo z odvzemanjem palestinske zemlje na zasedenem bregu Jordana. Od začetka letošnjega leta so odvzeli osem tisoč hektarov palestinske zemlje. šimi delovnimi organizacijami kažejo tuji razstavljale! precej zanimanja, to pa pomeni tudi večje možnosti za povečanje izvoza naših pre-h ra m b e n i h p ro i z v o d o v. Gostje iz tujine pa se bodo predstavili tudi v organizirani obliki, v obliki skupne razstave devetih evropskih držav, ter tako našim in tujim strokovnjakom predstavili najnovejše dosežke na področju prehrambene industrije. To je samo dokaz več o tem. koliko pozornosti in pomembnosti posvečajo' tuji proizvajalci jugoslovanskemu trgu. Posebno pozornost vzbuja število razstavljalcev (sodelovalo jih bo 30) iz dežel v razvoju. Že devetič pripravljajo razstavo »Dežela v razvoju v boju za hrano«, na kateri bodo poleg dežel v razvoju sodelovale mednarodne organizacije. pa tudi številne domače OZD v prehrambeni in agro-industriji. Omenjena rastava bo. nedvomno, stičišče mnogih poslov nih aranžmajev. Nič manj pomembne pa ne I bodo tudi, spremljevalne^de- j javnosti, ki bodo še popestrile j letošnja dogajanja na ‘48.1 Mednarodnerh kmetijskem | sejmu v Novem Sadu. ... PO SVETU VESTNIK, 15. MAJA 1981 Priprave na kongres ZKS in ZKJ ITakO bi lahko dejali po zadnji seji komiteja občinske I konference ZKS Lendava, ko so razpravljali o nalogah I komunistov v kadrovskih pripravah in evidentiranju za g nova vodstva od osnovnih organizacij pa do najvišjih v I republiki in državi. Ker ta aktivnost sovpada s časom, ko so se začele tudi priprave na volitve v nove delegatske E skupščine in skupščine samoupravnih interesnih sku- | pnosti, bo kadrovanju potrebno posvetiti še večjo po- Izornost, izogniti se bo potrebno večtirnosti, evidentirati pa tiste občane, ki so sposobni in voljni s polno mero I odgovornosti prevzemati najodgovornejše funkcije. | V lendavski občini je ta čas okoli 800 članov zveze I komunistov, ki tako ali drugače uspešno delujejo v or- ganih samoupravljanja, v delegacijah, društvih in druž- I benopolitičnih organizacijah. Ker gre za pripravo na E kongresa ZKS in ZKJ, bodo morali s polno mero kritič- Inosti oceniti svoje delo tako v osnovnih organizacijah kot zunaj njih. Takšna kritična ocena bo najboljši smerokaz za bodoče delo, v skladu z njo pa bodo evidentirani tudi | kandidati za nova vodstva tako osnovnih organizacij kot I organov občinske konference. Komite občinske konfe- renče ZKS Lendava je prav zaradi tega pozval vse osno- vne organizacije k pripravam, saj bodo le-te zahtevale H aktivnost slehernega člana. Ni potrebno spet poudarjati, Inaj so v novih vodstvih tudi žene in mladina. Naloge, ki so pred nami, torej zahtevajo, da čimprej izdelamo lastne programe predkongresne aktivnosti Od občinske organi- | zacije do osnovnih organizacij, saj bo le tako lahko delo V obmejnih vaseh manj prebivalcev V lendavski občini že dalj časa govorijo, da se število prebivalcev v nekaterih obmejnih vaseh manjša, vendar o tem ni bilo konkretnih podatkov. Popis prebivalstva v minulem mesecu pa je takšne domneve dejansko tudi potrdilo. Čeprav gre za začasne podatke popisa, je že na dlani, da se je število prebivalcev, razen v'Dolgo vasi, v minulih desetih letih zmanjšalo, manj v tistih vaseh, ki so bližje Lendavi, več pa v tistih, ki.so bolj oddaljene, med temi pa najbolj izstopa vas Kobilje. V tej vasi so leta 1971 našteli 804 prebivalcev, letos pa le 719, kar je skoraj za sto manj. Da bi izseljevanje preprečili, so se vaščani zavzeli za gradnjo industrijskega obrata, v katerem bi se zaposlili mlajši, saj se ti največkrat odločajo za odhod v druge kraje. Podobno zmanjšanje števila prebivalstva, čeprav v manjšem obsegu, je popis VLADO ŽALIG — slovenski srednješolski prvak Veliko priznanje za mladega učenca šolskega kovinarskega centra v Lendavi je bilo, kot je dejal še pred slovenskim prvenstvom, da sploh lahko sodeluje na takšnem tekmovanju. Šlo pa je za sklepno tekmovanje „Kaj veš o prometu” v Postojni, kjer je bilo tudi zvezno tekmovanje. Že ko je Vlado pred nedavnim postal pomurski srednješolski prvak, je dejal, da bo dal vse od sebe, da bi dosegel kar najboljši rezultat. In res, pokazalo se je, da je Vlado Žalig najboljši med vsemi srednješolci v Sloveniji, in tako je postal tudi republiški prvak. Na zveznem tekmovanju pa je zasedel 4. mesto, kar je nedvomno izjemen uspeh. Za ekipo Slovenije je skupaj z Danilom Jazbecem iz Krškega zbral toliko točk, da sta na zveznem tekmovanju zavzela drugo mesto. Vlado Žalig, doma iz Trnja, sicer pa dijak 3. letnika ŠKC v Lendavi, tokrat ni prvič na takšnem tekmovanju. Pred tremi leti je že osvojil naslov republiškega prvaka, toda takrat pri osnovnošolcih. Svoje znanje s področja prometne vzgoje je nadvse uspešno izpopolnjeval v ŠKC v izredno uspešnem prometnem krožku, ki ga vodi Laci Horvat. ugotovil še v Lendavskih goricah, Dolgovaških goricah, Čentibi, Dolini in Pincah. Kam so se prebivalci preselili? Čeprav točnih podatkov o tem ni, pa je vendarle moč trditi, da se jih je velika večina preselila v Lendavo, kjer so našli delo v organizacijah združenega dela. To trditev delno lahko ponazorijo številke o prebivalstvu mesta. Lendava je 1971. leta štela 3019 prebivalcev, letos pa sojih našteli kar 3658. Zanimivi so tudi podatki o gospodinjstvih, teh je bilo leta 1971 6800, letos pa jih je 7345 ali za 545 več. V minulem desetletnem obdobju je bilo v lendavski občini zgrajenih 694 stanovanj, tako da jih je sedaj 7342. Zanimivo je tudi to, da število prebivalcev v tako imenovanih poli-centrih raste, to pa dokazuje, da se občani selijo tja, kjer se zaposlijo, ali vsaj v bližino delovnega mesta. Jani D. Povedati je potrebno, da je takšne rezultate lahko dosegel tudi zaradi velike aktivnosti občinske komisije za varnost in preventivo v cestnem prometu, ki vsako leto uspešno pripravlja tudi občinsko tekmovanje, pa ne nazadnje tudi zaradi marljivega dela vseh mentorjev prometnih krožkov v osnovnih šolah. Vlado Zalig se bo ludi v bodoče posvetil prometni vzgoji, saj ga to področje najbolj veseli. Jani D. VEČ SKRBI ODDIHU DELAVCEV Murskosoboški sindikat si v skladu s sklepi 7. kongresa ZKJ in predsedstva Zveze sindikatov Jugoslavije iz leta 1975, ko je izdelan podrobnejši načrt družbene akcije za organiziran oddih delavcev, vse bolj prizadeva za koristen in cenen oddih delovnega človeka. Prenehati je namreč treba s prakso, da vsaka temeljna organizacija individualno ureja oddih svojih delavcev in s tem prispevajo k pogosto razdrobljenim in neekonomskim rešitvam, čemur se moramo v splošnih stabilizacijskih prizadevanjih upreti. Posebno mesto v tej akciji so imeli prav sindikati pri ustanavljanju samoupravnih interesnih skupnosti za oddih. Lahko rečemo, da še je počitniška skupnost v Murski Soboti, v katero je za zdaj vključenih 43 delovnih organizacij iz celotne murskosoboške občine. doslej opravila svoje poslanstvo. Omogočila je namreč letovanje okrog 4900 delavcem letno, in sicer v 10-dnevnih izmenah in 79-dnevni polhi zasedenosti le- LENdAVA Pravna pomoč uspešno deluje Sedem let mineva, odkar so pri občinskem svetu zveze sindikatov v Lendavi ustanovili pravno pomoč z nalogo svetovati občanom in članom sindikata pri uveljavljanju njihovih pravic. Kaže, da se je pravna pomoč med delavci, že dodobra uveljavila saj se ti vsakodnevno obračajo nanjo in iščejo nasvete. V lanskem letu je pravni nasvet iskalo 199 oseb, kar je manj kot v letu 1979, ko jih je to pomoč potrebovalo kar 228 vse pa kaže, da bo letošnje leto rekordno, saj je nasvete v prvih treh mesecih rabilo že preko 100 delavcev. Po kakšne nasvete se obračajo občani? V prvi vrsti s področja osebnih dohodkov in razporeditve delavčev.za opravljanje določenih del in nalog ter prenehanja delovnega razmerja, nekaj vprašanj pa je bilo s področja stanovanjskih zadev in zaradi disciplinskih prekrškov. Struktura danih nasvetov pa kaže, da je še veliko primerov, ko delavci o svojih pravicah niso dovolj informirani in ko delavci v zakonitem 30-dnevnem roku ne dobivajo pismenih odločb organov samoupravljanja. To pa prej ali slej pomeni, da kadrovske službe povsod ne opravljajo zadovoljivo svojega dela, saj čestokrat delavcu ne dajo niti pravnega nasveta. Ker služba pravne pomoči ne more spremljati uspeha delavcev v zvezi z njihovimi zadevami, bi bilo prav, da se na tem področju bolje uveljavijo osnovne organizacije sindikata, saj le-te dobijo en izvod pismene vloge, ki jo sestavi pravna pomoč. Če bi delali tako, bi lahko tako osnovna organizacija kakor tudi občinski svetsindikatov reševala vse zadeve v zvezi s kršitvami samoupravnih pravic delavcev. In še nekaj. Če bi ntvnali tako, bi bilo manj tudi delovnih sporov pri sodišču združenega dela. Jani D. Usnjarska industrija U TOK Kamnik je pripravljena soinvestirati v izgradnjo svinjskih farm v Pomurju in v opremo za odiranje kož v najsodobnejši jugoslovanski klavnici v M. Soboti. Predstavniki usnjarske industrije so izrazili pripravljenost nabaviti tudi ustrezno strojno opremo za odmašče-vanje kož tako da bi del tehnoloških postopkov, ki jih opravljajo v usnjarni opravili že v klavnici oz. na odkupnih postajah. Slednje bi znatno zmanjšalo prevozne stroške surovine. V soboški Mesni industriji so pripravljeni usnjarski industriji prodati kože pod pogojem. da se bo cena oguljene kože vrednostno približala ceni, ki jo dosežejo če kože porabijo v raznih mesnih izdelkih. kjer jih ovrednotijo z okoli 20 din za kilogram. Povezovanje usnjarske industrije. ki kože za proizvodnjo usnja tačas tudi uvaža, s klavnicami je vsekakor hvalevredno, čeprav Mesna industrija za lastne potrebe tedensko porabi 2000 kož pra tovišča, oziroma.četrtini zaposlenih družin. S tem so omogočene nadaljnje možnosti za razmah delavskega turizma, s čimer bi naj zmogljivosti letovišč povečali na 1240 ležišč, zlasti z izgradnjo naselja v Turnju pri Biogradu. Tako bi lahko zadovoljili potrebe delavcev za organiziranim preživljanjem letnega dopusta, predvsem z nižjimi osebnimi dohodki. Da bi lahko zagotovili.pretežnemu številu družin ceneno in organizirano koriščenje počitniških zmogljivosti, bo počitniška skupnost morala v prihodnje razpolagati z okrog 2 tisoč ležišči. Pri tem je odločilnega pomena, da bo letna polna zasedenost zmogljivosti 80 dni, s Čimer bi zagotovili organizirano letovanje 16 tisoč delavcem. Ti podatki kažejo, da obstajajo realne možnosti za nadaljnji razvoj delavskega turizma v murskosoboški občini, pri čemer ne gre prezreti dejstva, daje možno vključiti oziroma včlaniti v počitniško skupnost še večje število dru- VEČ USNJA IZ DOMAČIH KOŽ šičev pri proizvodnji konzerv in klobas. Ker načrtujejo še večjo proizvodnjo klobas in trajnih konzerv paštete ter mesnih konzerv, v soboški Mesni industriji tačas nimajo znatnih presežkov kož.V letu 1980 so zaklali 16.394 prašičev in 1.376 težkih svinj. Kljub veliki lastni porabi so prodali 233.155 kilogramov zamrznjenih kož ali 1,97 kilograma na zaklanega prašiča. Zaradi velike lastne porabe kož v Mesni industriji tačas ne rabijo novih strojev, oziroma večjih zmogljivosti za odiranje kož. Razmišljajo pa o racionalnosti nakupa in montaži stroja za mezdrenje kož. Načrtovano sodelovanje med industrijo usnja. Mesno industrijo. in rejci prašičev ima dobre možnosti, saj bodo v Pomurju, kjer so v Nemščaku pred, časom zgradili novo farmo za vzrejo 104.000 prašičev. rekonstruirajo pa tudi druge obstoječe farme v Pomurju in povečujejo rejo pri kmetih kooperantih, tako da bodo že v kratkem letno v Soboti klali preko 150.000 prašičev. Do leta 1985 pa bodo gih članic, zlasti iz združenega dela. To dokazuje interes posameznih članic skupnosti, kakor tudi med nečlanicami, ki so že izrazile pripravljenost, da se vključijo v počitniško skupnost. Ob tem je treba vedeti, da počitniška skupnost razpolaga le z zmogljivostmi za letni oddih na morju. Med delavci pa je vse večje zanimanje tudi za to, da bi svoj letni dopust izkoristili še drugod, predvsem v planinah, kjer se ponujajo raznolike možnosti za ukvarjanje z zimsko rekreacijo. Zato si počitniška skupnost skupno z na Madžarskem V okviru kulturnih izmenjav med madžarsko in jugoslovansko obmejno pokrajino je gostoval v sosednji državi mešani pevski zbor KD ..Miško Kranjec” iz Velike Polane. Predstavil se je na reviji folklornih skupin v mestu Bazakeretye blizu državne meje. V zastave odeti kraj, narodne noše in stara madžarska glasbila so pevcem dajali občutek, da je to za naše sosede velika prireditev. Zbralo se je namreč 20 najboljših skupin, ki so bile izbrane na področjih revijah folklornih skupin. Lepo je bilo peti v polni dvorani, kjer so bili prisotni tudi družbenopolitični in kulturni delavci te pokrajine, s katerimi smo se po prireditvi dogovorili za nadaljnjo izmenjavo amaterskih skupin. Jože Gerenčer Nova polnilna linija iz Radenske Tovarna polnilne opreme »Radenske« se uspešno uveljavlja na domačem trgu. Na-jnoVejši delovni uspeh so dosegli delavci tega TOZD — enega najmlajših v »Radenski« — 8. maja, ko so v Zagrebu otvorili novo polnilno linijo Coca cole, ki sojo izdelali in montirali v rekordnem času. Polnilna linija, z zmog klavnice ABC POMURKE letno klale že preko 200.000 prašičev, kar vsekakor kaže na Pred nedavnim so začeli obsežna hidromelioracijska dela na njivah med Dolgo vasjo in Mostjem. Površina, večja od 100 hektarjev, bo prepletena z osuševalnimi kanali in postala bolj rodovitna, saj je bil ta predel doslej skorajda zamočvirjen. Takih hidromelioracijskih del bo v tem srednjeročnem obdobju v lendavski občini dokaj veliko. Tako naj bi pridobili nekaj sto hektarjev rodovitnih zemljišč. občinskim sindikalnim svetom prizadeva vse bolj uveljaviti tudi koriščenje letnega dopusta v hribih, da bi pospešili rekreativno dejavnost in s tem organizirano preživljanje dopusta tudi v tem letnem času. Ena od nalog počitniške skupnosti pa je tudi v tem, da načrtno razporeja počitniška letovanja v lastnih počitniških naseljih in domovih ter skrbi za zamenjavo rekreacijskih zmogljivosti z drugimi skupnostmi v republiškem in zveznem merilu. M. Jerše ljivostjo 35.000 steklenic na uro, je že drugi tovrsten proizvod, oz. plod sedmomeseč-nega obratovanja tovarne polnilne opreme in pomeni veliki prihranek deviznih sredstev za naše gospodarstvo, ki je doslej te naprave uvažalo in zanje potrošilo od 60 do 80 starih deviznih milijard letno. lepe možnosti, da bo kož dovolj tudi za domače usnjarne. Boris Hegeduš VESTNIK, 15. MAJA 19®1 STRAN 3 Največ za urejanje vodnega režima Potem, ko so sprejeli poročilo o delu izvršnega odbora OVS med dvema zasedanjima in potrdili zaključni račun za -leto 1980, so delegati območne vodne skupnosti za območje Mure na skupščini v Murski Soboti namenili osrednjo pozornost obravnavi srednjeročnega plana vodnega gospodarstva za obdobje 1981—1985. Kot so poudarili v razpravi, gre za operativno gradivo z natančnimi usmeritvami, kar bodo upoštevali tudi v pripravah letnih planov. Po predlogu izvršnega odbora območne vodne skupnosti Mura bo nadaljnji vodnogospodarski razvoj usmerjen zlasti v vzdrževanje objektov in ohranitev obstoječega vodnega režima, i regulacijami in gradnjo zadrževalnikov bodo zmanjšali pogostost poplav, nadaljevali pa bodo tudi z hidromelioracijami, urejanjem vodotokov in čiščenjem odpadnih voda. V ta namen bi naj zbrali 294,8 milijonov dinarjev sredstev vodnega prispvka in odškodnin za vodo in vodnogospodarske storitve, ostalih 347,5 milijonov dinarjev pa od združenih sredstev ostalih vodnih skupnosti v SR Sloveniji, namenjenih za skladnejši vodnogospodarski razvoj v naši republiki. Tako bi na območju vodne skupnosti Mura zbrali skupno 642,3 milijonov dinarjev, pri čemer so upoštevali cene iz leta 1980. Po programu vlaganj bodo največji del investicij v prihodnjih petih letih namenili za urejanje vodnega režima, in sicer 285,8 milijonov dinarjev, le nekaj manj (242,5 milijonov dinarjev) pa bo odpadlo na redno vzdrževanje. Naj povemo, da bodo uporabniki na območju vodne skupnosti Mura zagotovili sredstva v višini 0,556 odstotka od predvidenega družbenega proizvoda. Ta dejstva so imeli pred očmi tudi delegati, ko so sklepali o dopolnjenem finančnem načrtu in programu vodnogospodarske dejavnosti na vodnem območju Mure za leto 1981. Kot so poudarili, je letošnji finančni načrt za pri- bližno 50 odstotkov nižji od lanskoletnega, ko je bilo na voljo veliko kreditnih sredstev. Ob tem so se tudi zavzeli, da kmetijske organizacije pospešijo melioracijska dela, kar bo omogočilo hitrejšo gradnjo nujnih vodnogospodarskih objektov. M. Jerše LENDAVA Priprave na volilno sejo sindikatov V lendavski občini se te dni pripravljajo na volilno sejo občinskega sveta zveze sindikatov, na kateri bodo med drugim razpravljali tudi o enoletnem delu občinskega sveta in njegovih organov, izvolili pa bodo tudi novo vodstvo. O tem je tekla razprava tudi na seji predsedstva občinskega sveta. Govorili so o izvedbi letnih članskih sestankov osnovnih organizacij in pri tem ugotovili, da so v nekaterih OZD sindikalne organizacije dokaj dobro delale pri razreševanju in urejanju dohodkovnih odnosov, predvsem pri odpravljanju napak pri sestavljanju samoupravnih aktov s tega področja. Vse kaže, da nagrajevanje po delu še ni, utrlo svojo pot v vseh delovnih organizacijah, pa naloge na tem področju ostajajo tudi vnaprej. To, kar pa je vendarle najbolj zadovoljivo, pa je aktivnost ustanovljenih sindikalnih skupin. V osnovnih organizacij ah ugotavljajo, da se je na ta način močno povečala aktivnost, da so delavci veliko bolj informirani kot prej, ko je delo sindikata slonelo več ali manj na izvršilnih odborih. Kljub vsemu pa v lendavski občini ugotavljajo, da je delo osnovnih organizacij sindikata še vedno premalo učinkovito zlasti takrat, ko gre za razreševanje- neposrednih interesov sindikalnega članstva. Na seji predsedstva občinskega sveta so podrobneje razpravljali tudi o dosedanjih pripravah na 3. kongres samoupravljalcev, zlasti v organizacijah, združenega dela, ter o realizaciji družbenopolitičnega izobraževanja v letošnjem letu. Jani D. V NEGOVI SO ZBOROVALI GORNJERADGONSKI GASILCI PREVENTIVNO DELO ZA USPEH V 36 GASILSKIH DRUŠTVIH JE ŽE 2120 ČLANOV Tudi na področju samoupravnega organiziranja požarnega varstva so bili v KS in DO doseženi pomembni uspehi. Gre za nekatere sistemske rešitve tovrstnih vprašanj, ki bodo dobra osnova za prihodnji razvoj gasilstva in požarnega varstva, so med drugim ugotovili na občnem zboru občinske gasilske zveze Gornja Radgona minulo nedeljo v Negovi. Tudi uspešno varstvo pred požari in drugimi nesrečami je vse bolj pomemben dejavnik pri reševanju vprašanj gospodarske stabilnosti. V prihodnje bo zato ena glavnih nalog gasilske organizacije, da razvija požarno kulturo vseh občanov in delovnih ------LENDAVA------------------------- Dnevi madžarske kuhinje in srečanje gostincev Gostinci temeljne organizacije združenega dela VIATOR Lendava in sosednje županje Zala na Madžarskem že nekaj let uspešno sodelujejo, od lanskega leta pa prirejajo tudi vsakoletna tradicionalna srečanja. Tokrat bodo gostitelji lendavski gostinci. Svojo kuhinjo v novem hotelu LIPA v Lendavi bodo za tri dni prepustili kolegom iz Zalaegersega in Kaniže, ki bodo gostom pripravljali madžarske jedi, ob tem pa se bodo zvrstila tudi športna srečanja ter izmenjava izkušenj. Ljubitelji močnih jedi bodo torej prišli v petek, soboto in nedeljo na svoj račun. ' janj jj. ljudi. Poleg tovrstnih nalog pa imajo gasilci [udi vse več obveznosti v konceptu SLO in DS. Moramo se zavedati, da gasilska organizacija s svojimi številnimi društvi že zdavnaj ni več namenjena zgolj gašenju požarov, pač pa se je krog njenega delovanja, odkar ji je priznan status organizacije posebnega družbenega pomena, bistveno spremenil od prejšnje osnovne dejavnosti in organiziranosti na fronto podružbljanja in uresničevanja zasnove LO in DS. Na občnem zboru gasilske zveze Gornja Radgona, na njem so izvolili tudi novo vodstvo, šo ponosno ugotovili, da se je število članov v zadnjih nekaj letih precej povečalo, saj jih danes združujejo že preko 2100. Razveseljivo je, da seje precej povečalo tudi zanimanje mladih za to dejavnost, saj beležijo v društvih preko 200 pionirjev in prav toliko mladincev, vse več pa je v gasilskih vrstah tudi žena. Do kraja lanskega leta jih je obleklo gasilske uniforme že nekaj čez 300. V 5 sektorjih oziroma 36 društvih so dobro skrbeli tudi za izobraževanje, saj sproti usposabljajo nove in starejše člane. Morda gre prav dobri strokovni pripravljenosti zahvala, da v preteklem letu v družbenem sektorju ni bilo požarov, v zasebnem pa jih je bilo le 6. Seveda pa gasilce v občini Gornja Radgona tudi v prihodnje. čaka veliko zahtevnih nalog. S preventivnim delovanjem želijo prispevati k dvigu požarnovarnostne kulture v občini. Janez Kurbus Maturantski izlet Dijaki tretjih letnikov TKŠ Rakičan smo imeli letos za maturantski izlet po naši domovini na voljo šest dni. Ogledali smo si Makedonijo in Črno goro, del Dubrovnika in Splita. Največ vtisov smo odnesli iz Makedonije, saj smo se tam zadržali največ časa. To je bilo Ohridsko jezero, ki leži na skrajnem jugu Jugoslavije. Jezero je drugačno od mnogih v Evropi. S čisto, peskovito obalo, mediteransko klimo in svojo lepoto privlači mnoge turiste. Bazilike z razkošnimi mozaiki, manastirji, ikonami in antičnim gledališčem potrjujejo, da je bil Ohrid center antične dobe. V Črni gori smo videli ostanke potresa iz leta 1979. Hoteli smo se peljati na Lovčen, vendar pot ni bila prevozna, zato smo si ogledali rojstno hišo Njegoša. V lepem spominu nam bo ostal tudi spomenik padlim v Kruševu in samo mesto, ki je v celoti na novo zgrajeno. V Dubrovniku in Splitu smo se zadržali le nekaj ur, vendar smo v tem kratkem času tudi ti dve mesti pobliže spoznali. Irma Pintarič Odbor za delovna razmerja TOZD Splošna bolnišnica Murska Sobota objavlja prosta dela in naloge: 1. vzdrževanje vročevodnih in toplovodnih naprav 2. oskrbovanje električnih naprav in avtomatike Kandidati morajo poleg splošnih, izpolnjevati tudi naslednje pogoje: pod 1. — poklicna šola toplovodne smeri (KV delavec s pomočniškim izpitom) — nad 2 leti delovnih izkušenj pod 2. — poklicna šola elektrikarske smeri (KV delavec s pomočniškim izpitom) — nad 2 leti delovnih izkušenj Za obe deli bo delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh na naslov: PZC TOZD Splošna bolnišnica Murska Sobota, Arh. Novaka 4. O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 30 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. Delavski svet TOZD Predelava mesa n. sub. o. Murska Sobota razpisuje prosta dela in naloge vodje temeljne organizacije Pogoj: — visoka ali višja izobrazba biotehnične, ekonomske ali organizacijske smeri — 4 leta delovnih izkušenj — moralnopolitična neoporečnost Prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom naj pošljejo kandidati v roku 15 dni po razpisu, razpisni komisiji TOZD Predelava mesa Murska Sobota, 69000 M. Sobota, Lendavska 9/a. / V občini Lenart so prejšnji teden sklenili prireditev ob letošnjem 26. prazniku občine. Osrednja slovesnost je bila v soboto dopoldne, ko so se v dvorani tamkajšnjega kulturnega doma najprej sestali zbori skupščine občine in predstavniki družbenopolitičnih organizacij, zatem pa so v drugem delu pripravili povorko kmetijske mehanizacije v obmejni Zgornji Ščavnici in tamkaj predali namenu urejen dom kulture. Slavnostni govornik, predsednik SO Lenart Božo Tuš, je naprej spregovoril o pomenu povojnega obdobja, v katerem je tudi občina Lenart, čeprav še vedno najmanj razvita v naši republiki, dosegla velik napredek. Poudaril je, da bomo vsi delovni ljudje in občani tudi v prihodnje znali skrbeti za svoj razvoj in naprej gradili samoupravno socialistično Jugoslavijo — Titovo Jugoslavijo. Tovariš Tito je bil učitelj vseh nas in mnogi rodovi bomo hodili po njegovih poteh. Spregovoril je tudi o konkretnih dosežkih delovnih ljudi in občanov te občine. »Tudi v občini Lenart smo v zadnjih letih ustvarili veliko novega pri zadovoljevanju naših skupnih potreb. To nam je omogočil dokaj hiter razvoj gospodarstva. Z novimi gospodarskimi zmogljivostmi smo v zadnjih 10 letih več kot 10-krat povečali dohodek, delovna mesta pa so se v teh letih kar podvojila. Tudi kmetje in obrtniki iz leta v leto povečujejo proizvodnjo in dohodek ter pri tem uporabljajo čedalje bolj sodobne ukrepe in postopke v proizvodnji.« Tudi prihodnji cilji razvoja te slovenskogoriške občine izhajajo iz spoznanja, da je prioritetna usmeritev združenega dela uvajanje nove, sodobnejše tehnologije in organizacije dela, spreminjanje tistih delovnih programov, ki temeljijo zgolj na ekstenzivnem zaposlovanju, tehnološko zaokrožanje programov kot tudi združevanje sredstev za infrastrukturno opremo, vlaganje v varstvo okolja in skupne proizvodne programe. Na tak način bodo postopno nastali nova tehnološka, socialna in prostorska sestava občinskega gospodarstva in pogoji za prehod v produktivnejše oblike dela in poslovanja. Na slovesnosti so podelili tudi visoka državna odlikovanja nekaterim zaslužnim družbenopolitičnim delavcem in aktivistom. Predsedstvo SFRJ je odlikovalo: Franca Muršeca, Karla Korošca, Leopolda Kosa, Ivana Črnceca, Ivana Jemenška, Ivana Kurbusa, Karla Korošca, Ivana Baniča, Slavka Jančiča, Terezijo Novak, Nevo Purgaj, Draga Roškariča, Miroslava Baumana, Antona Jelenka in Draga Zorgerja. Podelili pa so tudi nagrade in priznanja avtorjem del na temo NOB in povojne graditve občine Lenart V prvi težavnostni stopnji je bila nagrajena Andreja Kurbus iz OŠ Lenart, v drugi pa Darja Farazin iz OŠ v Zg. Ščavnici. Janez Kurbus Nujne so pobude občanov Z ustanovitvijo šestih novih krajevnih Skupnosti so sev Murski Soboti samoupravno organizirali tudi potrošniški sveti. Njihova osnovna naloga v posameznih krajevnih skupnostih je temeljito seznanjanje potrošnikov z njihovimi pravicami in dolžnostmi. Na tem področju očitno še ni bilo narejenega kdo ve koliko, vsekakor pa ne vse. Tam. kjer menijo, da »še kar delajo«, pa tu tudi ne pomeni, daje njihovo delo učinkovito in odzivno. Ob koncu lanskega leta in v prvih letošnjih mesecih je bila marsikatera polica v trgovinah slabše založena, trgovci pa so zmajevali z glavami. Potrošniški sveti se tudi ob pomanjkanju določenih izdelkov niso zganili, čeravno je v zakonu o združenem delu med drugim zapisano, da se morajo o izboru in kvaliteti blaga trgovske in gostinske delovne organizacije posvetovati z organiziranimi potrošniki. Lanska preskrbovalna kriza je murskosoboške potrošnike izučila, kako pomembno je, da se takšnih težav lotijo skupno proizvajalci, trgovci in potrošniki. Hkrati pa možnosti za zaščito potrošnikov ni malo, prej bi lahko rekli nasprotno! O tem govorijo dovolj jasno ustava, omenjeni zakc^n o združenem delu ter vrsta republiških zakonov in občinskih odlokov. Precej pa bi poživili delo potrošniških svetov, če bi le-ti lahko postali tudi zakoniti predstavniki organiziranih potrošnikov. Z vsemi temi vprašanji se zadnje čase vse bolj ubada tudi 12-članski svet potrošnikov v krajevni skupnosti Ali Kardoš v Murski Soboti, ki so ga ustanovili jeseni 1979. Čeprav so poskušali celoviteje zajeti problematiko preskrbe v mestu, so kaj kmalu ugotovili, da primanjkuje ustrezne koordinacije med potrošniškimi sveti. Dali so nekaj pobud, zlasti v zvezi z ureditvijo razmer na tržnici. Vseskozi so si tudi prizadevali, da bi čimbolj izzvali potrošnike za dajanje ustreznih pobud glede problematike v njihovi krajevni skupnosti, vendar so večinokrat naleteli na gluha ušesa. Potrebno bi bilo, da bi imeli občani večje zaupanje v vodstvo sveta potrošnikov, kajti le na ta način je moč pričakovati ugodnejše rezultate na tem področju, ki živo posegajo v interese delovnih ljudi in občanov. Zaradi tega so se v svetu potrošnikov krajevne skupnosti Ali Kardoš dogovorili, da bi naj občani poslej vse zadeve prenesli na ta samoupravni organ, bodisi v pismeni ali ustni obliki sporočali na sedež krajevnih skupnosti o določenih pozitivnih in negativnih pojavih. Tam bi se namreč zbirali vsi predlogi, na osnovi katerih bi omenjeni potrošniški svet lahko konkretneje opredelil svoje naloge v prihodnje. Tako bodo lažje posredovali mnenja občanov dalje do odgovornih dejavnikov. Pobuda, da bi v središču mesta Murska Sobota odprli mlečno restavracijo, za katero je brez dvoma velika potreba, je že ena od mnogih, ki bo gotovo prispevala k učinkovitejšemu delovanju potrošniškega sveta. Prvi koraki so vedno najtežji, zato je treba vztrajati! M. Jerše STRAN 4 VESTNIK, 15. MAJA 1981 Kulturna obzorja KRAJEVNE KNJIŽNICE NA DVOJEZIČNEM OBMOČJU SOBOŠKE OBČINE Ne bova se več srečala ... Res, kruta resnica je to. Martin, ne bova se več srečala na ljubljanskih ulicah ne v Murski Soboti ne v Seliščih ne v likovnih kolonijah. Kot že mnogokrat ob podobnih trenutkih, tako tudi zdaj ob tvojem mnogo preranem grobu, mi je bridka bolečina stiskala srce, ko je neusmiljena kosa smrti iztrgala tebe, dobrega prijatelja. Koliko vsega je bilo lepega v skupnih hotenjih in doživetjih v šoli za oblikovanje v Ljubljani in ob prvih likovnih delih, ki sva jih bila zelo vesela. Po končani šoli sva prišla v M. Soboto na šolski center za blagovni promet. Po kratkem skupnem službovanju si odšel nazaj v Ljubljano, kjer si si našel svojo življenjsko izvoljenko. Ustvarila sta si prijeten in topel dom. Zdaj si se še bolj posvetil svojemu naj ljubšemu delu — slikarstvu. Pogostoma si prihajal v rodno Prekmurje, na katero si bil vedno ponosen in trdno navezan. V Bogojini, v prelepem okolju polj in goric, imaš rojstno hišo, starše, sestro, brata. Lansko leto septembra ti je umrla mama. Njena smrt te je bolestno prizadela. Tu, v prelepi rodni žitni poljani, polni štorkelj in cvetočega rdečega maka, si si nabiral motive za tvoje priljubljene pejsaže. Začele so se likovne kolonije v Pomurju. Takoj si se odzval vabilu in z veseljem sodeloval in pomagal, kjer je bilo potrebno. Povsod si si bogatil znanje, ga širil in nudil drugim. V ljubljanskem društvu, katerega član, si ALOJZ MAKOTER Prav nič lahko ni govoriti o taki osebnosti kot je Alojz Makoter s Cvena pri Ljutomeru. Zelo težko bi si predstavljali Kulturno društvo Cven brez tega zagnanega kulturnega delavca. Že kot mladenič se je vključil v kulturno življenje na Cvenu in v Ljutomeru. Vsi se ga spominjajo kot zelo dobrega, vestnega in pridnega pevca. Z vsemi temi dobrimi lastnostmi je dajal vzgled ostalim pevcem in kulturnikom, predvsem pa je s tem vplival na vse ostale mlajše člane KD Cven. Pa ni bil samo pevec. Svoj prosti čas je žrtvoval za kulturno animacijo. Skoraj ni bilo proslave, ali kakšne druge prireditve, ki je Alojz ne bi organiziral. Te proslave pa so potem bile tudi zgledno in strokovno pripravljene. Zato je letošnja odločitev Zveze kulturnih organizacij Ljutomer bila prav lahka in primerna. »Za dolgoletno delo, vztrajnost in prizadevnost se je ZKO Ljutomer odločila, da podeli Alojzu Makoterju s Cvena priznanje. Nagrajenec je kot pobu- bil dolga leta si bil cenjen in spoštovan. Kakšna naključna usoda, postavil si razstavo, ki si se je izredno veselil, .odložil svoj zvesti čopič, in odšel v bolnico, iz katere se nisi več vrnil. Pri delu, kateremu si se posvetil z vsem svojim srcem in dušo, si nas pustil brez slovesa, pustil si nas pri odprti razstavi tvojih likovnih del, zapustil si nam same slike, v katerih je' ostalo tvoje dobro, rahločutno srce. Kot da bi že vnaprej vedel za vse to. Martin, ne bova se več srečala ob slikah na razstavah ko sva doživljala tako prijetne trenutke. V teh težkih dneh po tvojem slovesu se neštetokrat spomnim lepih trenutkov, ko sva ob tvojem prvem obisku v Seliščih stala pred Domačijo in si ogledovala simbol galerije. Dragi prijatelj Martin, tudi ti si odšel v svojo smer, po svoji poti, brez slovesa. Vsem si se nam zapisal v srce, bil si dober in pošten človek, bil si izreden prijatelj. Za vse ti hvala! Lojze Veberič dnik in glavni animator dolga leta*skrbel za razvoj in dvig kulture na Cvenu. To priznanje pa naj bo skromna zahvala, predvsem pa spodbuda za nadaljnje delo na področju kulture.« Tako se je glasila utemeljitev za priznanje, ki ga je prejel letos za pomembne kulturne dosežke. Verjetno pa je to resnično tudi spodbuda za nadaljnje delo. KD Cven pa bo še naprej aktivno skrbelo za pestro življenje v tei vasi. V soboški občini delujejo na dvojezičnem območju tri krajevne knjižnice, in sicer v Prosenjakovcih, Domnjašev-cih in na Hodošu. To je potemtakem eno od ombočij, kjer pripadniki madžarske in slovenske narodnosti zadovoljujejo svoje kulturne potrebe. Najstarejša je knjižnica na Hodošu, kije bila ustanovljena leta 1959 in je bila leta 1977 prenovljena, preurejena po sodobni decimalni klasifikaciji s prostim pristopom. Zaradi graditve novih prostorov, kjer je dobila tudi primerno mesto čitalnica, je knjižnica začela ponovno delovati konec leta 1980. Knjižni fond konec leta 1980 je obsegal vsega 2067 enot, od tega 1393 knjižnih enot v madžarščini in 674 v slovenščini. Knjižnica zadovoljuje potrebe prebivalcev v vaseh Hodoš, Krplivnik in delno Šalovci. Odprta je ob četrtkih in nedeljah od 18. do 20. ure, knjižnično gradivo pa izposoja knjižničar-volonter Franc Konye. Knjižnica v Prosenjakovcih je bila ustanovljena leta 1965. Leta 1974 je bil celotni knjižni fond te knjižnice obdelan po sodobnih knjižničnih pravilih s prostim pristopom. Knjižni fond konec leta 1980 je obsegal vsega 2476 knjižnih enot, od tega 1653 v madžarščini in 823 v slovenščini. Knjižnica je po krajšem presledku zaradi neurejenih kadrovskih težav spet začela redno z izposojo leta 1981, in tako pokriva potrebe naslednjih vasi: Prosenjakovci, Lon-čarovci, Motvarjevci, Središče, Pordašinci, Čikečka vas, Ivanjševci, Berkovci. Odprta je ob sobotah od 9. do 12. ure, knjižnico pa vodi knjižni-čarka-volonterka Irena Lepoša. Knjižnica v Domanjševcih je bila ustanovljena leta 1969, leta 1980 je dobila končno primerne prostore s čitalnico Knjige v knjižnici so bile v celoti urejene leta 1979 po — IZ SOBOŠKE OBČINE-—------------ Srečanje — želja in potreba V dvorani vaškega doma v Bakovcih se je zbralo zadovoljivo število poslušalcev. Občinsko srečanje odraslih zborov postaja med pre-, kmurskimi pevci vse bolj ukoreninjeno, je njihova Vsakoletna želja in potreba, njihova last, ki se ji pravgotovo zlepa ne nameravajo odreči. Tokrat, 10. maja, se je na shodu v Bakovcih — vso pohvalo je treba izreči gostiteljem in organizatorju — zbralo šest skupin. Vse, razen dveh, so se odzvale vabilu za sodelovanje, ki ga je poslala komisija za glasbeno dejavnost pri soboški ZKO. Zbore je poslušal profesor Ivan Vrbančič iz Maribora. Svoja opažanja, nasvete in priporočila je na stroko'vnem posvetu po reviji posredoval vodjem nastopajočih skupin. Zelo dobrbdpšla je bila primerjava letošnje in lanske ra-’ vni izvedb, izbira sporeda in glasovnih vrlin zborov. Ponovno je poudaril pomen glasovne izobrazbe pevcey, ki naj bo načrtna in smotrna. Gojiti jo je treba nepopustljivo in vztrajno, kajti samo po tej poti nastaja plemenit in ,kulturen zborovski zvok. Pozorno se j,e tre ba ppglab |j a tč v fraziranje, ga oblikovati, utrditi. Pri kitičnih pesmih se je treba zaradi pestrosti in decimalni klasifikaciji in konec leta 1980 je imela knjižnicama policah 2172 knjižnih enot, od tega 1729 v madžarščini in 443 v slovenščini. Knjižnica je odprta ob torkih in petkih od 18. do 20. ure, vodi pa jo knjižničar-volonter Jožef Šebbk. V vseh- treh omenjenih knjižnicah je skupaj 6715 knjižnih enot (konec leta 1980), od tega 4775 v madžarščini. Za omenjena narodnostna območja je organizirana tudi potujoča knjižnica, ki ima na voljo 928 knjig v madžarščini. Knjižnice dobivajo sredstva in knjige od pristojnih republiških in občinskih organov, nekaj kot darila krajevnih skupnosti in iz Madžarske. Nekaj fonda še čaka na obdelavo. Knjižnice omogočajo spoznavati prebivalcem na tem narodnostno mešanem območju kulturo matičnega naroda in kulturo drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti, s čimer prispevajo k negovanju narodnostne kulture in jezika. Največji obisk v teh knjižnicah je opaziti v zimskem času, ko imajo ljudje manj dela. Obiskovalci si, po podatkih, ki jih vodijo knjižni-čarji-volonterji, izposojajo največ madžarsko in sveto terpretacije posluževati dinamičnih in agogičnih sprememb. Dobri izvedbi v prid so selekcija pevcev, razširitev in pomladitev zborov ter vztrajno, načrtno in dosledno delo na vajah. Pogovor je izzvenel kot spodbuda za težnjo k boljšim uspehom, z veliko mero veselja v zborovski glasbi. Iz objektivnih razlogov na reviji niso sodelovali pevci s Tišine ter tovarne MURA (kolikšne vrzeli?!) Z zborovodjem Jožetom Vukanom so LENDAVA Ali še kdaj pihalni orkester ? Napori, da bi ponovno organizirali pihalni orkester, nikakor ne morejo rodili sadov. Občinski sindikalni svet in kulturna skupnost sta storila vse, da bi začel ponovno delovati, vendar pa Je odziv menda premajhen. Škoda, saj so imeli orkester v Lendavi menda že pred sto leti, bil je dokaj uspešen, vendar pa je v zadnjih letih delovanje popolnoma zapirlo. Zveza kulturnih organizacij je letos prevzela tudi organizacijo tekmovanja pihalnih orkestrov severovzhodne Slovenije, da bi tudi na ta način zainteresirala mlade za glasbeno delovanje. V dvorani osnovne šole Drago Lugarič so nastopili orkestri s Ptuja, iz Ormoža, Kidričevega, Maribora, Ljutomera, Murske Sobote in Gornje Radgone, gledalci pa so nastope glasbenikov burno pozdravili. V Lendavi deluje tudi glasbena šola, ki hi lahko veliko pripomogla k ponovni obuditvi pihalnega orkestra. Pred leti smo namreč trdili, da Lendava nima orkestra, ker ni-nia glasbene šole. Sedaj je dan tudi ta pogoj, torej je moč upati, da bodo našli ustreziie člane. Jani D. vno klasiko kakor tudi domačo književnost, mladi rod pa mladinsko literaturo. Precej so iskane tudi knjige s področja uporabnih ved. Zanimivo je še dejstvo, da so v omenjenih krajvenih knjižničnih centrih tudi karavle, zato bi bilo potrebno' misliti tudi na knjige v srbohrvaškem jeziku, po katerih bi v prostem času segali vojaki. Kaj kmalu bo potrebno misliti na razširitev teh knjižnic, saj bodo prostori ob tolikšnem prirastu knjig kaj kmalu spet pretesni. V Prosenjakovcih bi bilo potrebno poskrbeti za večji prostor in hkrati za čitalnico. Vse omenjene.knjižnice bodo v drugi polovici letošnjega leta začele dobivati tudi aktualno perio-diku za čitalnice. Iz vsega povedanega se zelo jasno, vidi da knjižnice opravljajo svoje poslapstvo, da imajo sedaj vse pogoje za delo, le bralce bi bilo potrebno poiskati tam, kjer so še omahovanja, predvsem pa se posvetiti mlademu rodu, ki naj knjigo vzljubi, kajti tako mu postane knjiga del nujno potrebne dobrine, svetovalec v življenju in delodajalec v prostem času. FRANC KUZMIČ nastopili mladi pevci Komornega zbora Gimnazije Murska Sobota ter MePZ KUD Bogojina, pevce mešanega zbora Rogašovci je vodil Štefan Rožman, nastopili so tudi pevci moškega zbora KUD Beltinci pod .-vodstvom Gustava Gojnze, sindikalni MePZ Štefan Kovač iz Murske Sobote pod vodstvom Toma?a Kuharja ter Prekmurski oktet pod vodstvom Aleksandra Vlaja. Bila je to prijetna, sončna, uspešna zborovska nedelja. T. K. PETEK, 15. MAJA LJUTOMER — V domu kulture bo navsezadnje le premiera že napovedane komedije Josepha Kasselringa: ARZEN IN STARE ČIPKE, s katero se bo v režiji Rajka Stuparja predstavila dramska sekcija kulturno umetniškega. društva Ivan Kaučič iz Ljutomera. NEDELJA, 17. MAJA TURNIŠČE — V domu kulture se bo ob 19. uri pričela revija odraslih pevskih zborov lendavske občine. IZŠLO PRI POMURSKI ZALOŽBI VRT POČITKA Roman VRT POČITKA sodobnega kitajskega pisatelja BA JINA je »pogrebna pesem za staro, izumirajočo družbo«, je zapisal avtor v spremni besedi k francoski izdaji. Delo je poslovenila Maja Kraigher, knjižnemu trgu pa ga posreduje Pomurska založba, ki je ob izidu organizirala zanimivo predstavitev v soboški Galeriji. Že drugič smo tako v Murski Soboti imeli svojstveno priložnost sodelovati na prireditvi, ki sta se je poleg delavcev Pomurske založbe in znanega književnika ter publicista Bogdana Pogačnika, udeležila tudi literarni ustvarjalec in urednik Wang — Ge in prevajalec ter publicist Ge-Lua iz daljne Kitajske. V uvodu je prevajalka interpretirala odlomek iz romana; urednik dela Jože Fistrovič pa je spregovoril o delu in njegovem avtorju, kije predsednik zveze kitajskih pisateljev in kandidat za. najvišje književno priznanje — Nobelovo nagrado. Bogdan Pogačnik je svoje izkušnje iz velike Kitajske prenesel v domačo dvorano, kitajska gosta pa sta vzdušje v njej popestrila s svojim izvirnim jezikom in dolgo pripovedjo o avtorju Ba Jinu, ki se prireditve v Murski Soboti in blejskega srečanja PEN (katero sočasno poteka na Bledu) ni mogel udeležiti. Eden na-jplodovitejših in najvidnejših sodobnih kitajskih pisateljev, pomemben prevajalec in zaslužen založnik, pa nam je zato namenil knjigo, katere izid je omogočila domača založba v okviru svojih priznanih književnih mostov z manj znanimi književnostmi. Ali, kolje v svoji interpretaciji omenil Bogdan Pogačnik: »Ni lahko biti najmanjši, ker te lahko vsi zatirajo, niti največji, ker lahko vse zatiraš.« raš.« Roman Vrt počitka šteje z epilogom in spremno besedo o avtorju 251 strani, naprodaj pa je po 280 dinarjev. VESTNIK, 15. MAJA 1981 STRAN 5 PANORAMA KAKO RAVNAMO Z MESOM PRED PRIPRAVO ? Na okus jedi in hranilno vrednost vpliva poleg načina priprave med kuhanjem in pečenjem tudi priprava živila pred toplotno obdelavo. Pri tem pa pogosto ponavljamo napake, ki ne vplivajo toliko na okus in videz jedi temveč prizadenejo hranilno vrednost, saj le-te z našimi čutili ne moremo zaznavati. Dobre in slabe vplive raznih po-, stopkov prehrambene tehnologije proučujejo znanstveniki in nas opozarjajo na izsledke. Pri opazovanju kuharskih postopkov še vedno ugotavljamo pogoste nepravilnosti. Danes bi rada opozorila ne nepravilnosti pri pripravi mesa. Meso, ki ga kupimo v mesnici. pred nadaljno pripravo v celem kosu operemo pod-lahnim curkom vode. Dovolj priložnosti je bilo med skladiščenjem, prekladanjem in transportom, da seje onesnažilo. Ker gre za površinsko nesnago, je splakovanje pod tekočo vodo dovolj. Meso, ki je čisto iz domačega zakola, samo zbrišemo s čistim prtičem in ga ne splakujemo. Za brisanje lahko uporabimo tudi bel papir, ki se ne mucka. Veliko napako delajo gospodinje. ki meso včasih celo uro namakajo v vodi. Taka voda je več ali manj rožnata. Obarval jo je krvavi mesni sok, ki ga je voda izlužila. Prav ta mesni sok pa je bogat s hranilnimi snovmi. Dalj časa meso namakamo, večja je količina vode, večje so izgube, slabše in manj vredno meso damo na mizo. Zmotno je tudi mnenje, da z namakanjem in pranjem popravimo preveč uležano, za-dahnjeno meso. Umivanje mesa v okisani vodi ali hi-permanganovi raztopini sicer delno »pokrije« slab vonj, če ta ni preveč izrazit. Škodljive kemične spremembe, ki jih povzroči proces razkrajanja pa v vsakem primeru ostanejo. Pomembno je tudi dejstvo, da moramo meso prati vedno v celem kosu in ga šele nato razrezati na poljubne kose. Mnogo je še gospodinj, ki delajo obratno. Mešo razkosajo in perejo. Narezani koščki večkratno povečajo površino in stik z vodo. S tem pa se tudi poveča izluževanje vrednih sokov. Izjema pri pravilu, da mesa ne namakamo, so nekateri deli drobovine, n. pr. ledvice. Te obvezno prerežemo ploščato na polovico, izrežemo belo maščobno in žilno tkivo, ter jih namakamo v mrzli vodi, ki jo večkrat menjamo. Vmes sečne kanale čvrsto speremo, da odstranimo vonj in okus po seču. Kadar uporabimo jetra starejših živali ali divjačine je prav, da jih namakamo v sladkem ali kislem mlekui Količina mleka naj bo majhna. Jetra se zmehčajo in postanejo okusnejša. Pri divjačini pa s tem omilimo značilen vonj divjačinskega droba. Jeter mladih živali predhodno ne namakalno. Pri kuhanju mesnih juh se takoj po začetku vrenja naberejo na površini sive pene. Mnoge gospodinje jih pridno pobirajo in mečejo v pomije. Kakšna škoda! Te pene so izločene beljakovine, ki se med kuhanjem raztopijo in se tako »vrnejo« vjuho. Malenkostna netopljiva substanca pa ostane na dnu posode. Z odstranjevanjem pen juho zelo razvrednotimo. ^Nekoliko drugače ravnamo s suhim prekajenim mesom. Tu je nujno potrebno temeljtito pranje s krtačko pod curkom tople vode. Odstraniti moramo vse dimne ostanke, zunanji razsol in prah, ki seje na površini nabral v času hranjenja. Prekajeno meso kuhamo v večji količini vode. Kuhano meso delno ohlajeno v vodi, kjerseje kuhalo, takoostanejo sicer izsušene celice napolnjene z vodo, ki daje mesu potrebno sočnost. Cilka Sukič Domačija ne bo brez naslednika V naši republiki smo že predstavili niz tržnih proizvajalcev. Skoraj vsi se ukvarjajo s samo eno večjo proizvodnjo: eni redijo goveje pitance, drugi svinje, tretji plemenske svinje . . Pri Kočarjevih na Cankovi številka 5 so prav tako razširili dejavnost svoje kmetije, vendar s to razliko od drugih, da so pomembni proizvajalci v več dejavnostih. »Najprej smo začali s pitanjem svinj. Sprva — bilo je to že 1969. leta — smo uredili pitališče v provizoričnem hlevu. Ker se je zadeva obnesla, smp še odločili, da bomo obseg pitanja povečali. To pa je bilo mogoče storiti ob poprejšnji razširitvi proizvodnih prostorov. Zgradili smo torej velik hlev za pitance. Trenutno je v njem 100 bekonov. Ta proizvodnja sloni na tesnem sodelovanju s temeljno zadružno organizacijo, od katere prejemamo krmila, in sicer za pitanje od teže 25 kilogramov (toliko težke tekače namreč dobivamo od zadruge) do 60 kilogramov dobimo za kilogram prirastka 3 izkušnje kmetovalcev kilograme in 750 gramov krmila B-20. Za kilogram prirastka od teže 60 kilogramov do 100 kilogramov (to je poprečna teža pitancev) pa dobimo 4 kilograme 250 gramov krmila b-60.« Takole je predstavil pitanje bekonov Karel Kočar. Na vprašanje, ali je pitanje prašičev donosno, pa je odvrnil, da sicer nekaj dohodka je, vendar pa ne toliko, kot pa je bil ostanek dohodka nekaj let nazaj. Takrat namreč krmila niso bila tako draga, resda tudi za prirastek ni dobil toliko kot zdaj, vendar pa je bil realni dohodek le večji. Kočarjevi pa se ukvaijajo še z vzrejo plemenskih svinj, torej »proizvajajo« pujske. V ta namen imajo 23 plemenjač in enega merjasca. Letno oddajo zadrugi, ta pa spet dalje svojim kooperatnom, čez 300 pujskov. Pri tej dejavnosti pa so odnosi med rejcem in temeljno zadružno organizacijo nekoliko drugačni kot pri pitanju bekonov. Od zadruge namreč jemljejo le krmilo starter za pujske, medtem ko plemenske svinje krmijo pretežno s svojo hrano, torej koruzo. Kočarjevi sploh posvečajo tej poljščini izredno pozornost, saj jo sejejo na površini okrog 6 hektarjev. »Koruzo s površine 4 in pol hektarja potrgamo in jo zmeljemo skupaj s storži ter siliramo, pridel s poldrugega ZANIMALO VAS BO DVOLASTNIKI — zgled sožitja STROJE JE TREBA DOBRO VZDRŽEVATI - Mirko Kranjec, 26-letni kmetovalec iz Lukavec v ljutomerski občini, živi in dela na 6-hektarski kmetiji. S svojim poklicem je še kar zadovoljen, seveda pa se je treba »znajti«, kar z drugimi besedami povedano pomeni: treba je umnokmetovati in dobro izkoristiti ne le njive, ampak tudi stroje. Na posnetku ga vidite, kako vzdržuje star sejalni stroj. To je priprava, ki so jo na družbenem posestvu zavrgli, on pa jo je usposobil in pravi, da bo veliko dlje vzdržala kot pa nov stroj. To pa zato, ker v tem sejalniku za koruzo ni plastičnih delov, ampak je vse železno. Foto: Š Sobočan Karel Kočar s Cankove nam je pokazal sodoben hlev za pitanje bekonov. Tudi vzrejal išče pujskov je novo, prav tako pa goveji hlev, ob katerem je tudi »mlekarna« — prostor, kjer so molzne naprave. Dnevno oddajo namreč tudi 80 litrov mleka. Foto: Š. S. hektarja pa zrežemo s koruzinjem vred in ga prav tako siliramo. Veste, za vse to imamo kar tri velike silose: dva, ki merita po 28 kubičnih metrov, in enega s prostornino 42 kubičnih metrov. Ker so te shrambe postale že pretesne za ves koruzni pridelek, jih bomo razširili,« je povedal Karel Kočar. No, Kočarjevi pa s pitanjem bekonov in vzrejo plemenskih svinj obsega svoje dejavnosti še niso Zaokrožili, saj so ostali zvesti klasični dejavnosti na kmetih: živinoreji. Trenutno imajo v-hlevu 8 pitancev in 7 krav mlekaric oziroma plemenskih telic, Samo po sebi se razume, da tako pestra dejavnost in njen obseg prinaša kmetiji primeren dohodek. »Tudi mora, le kdo pa bi se mučil cel dan, pa ne bi zaslužil. Torej: dhodki niso majhni, žal pa tudi izdatkov ne manjka,« je še prav posebej podčrtal Karel. Je pa tudi povedal, da je za domačijo velikega pomena, ker ima vso potrebno mehanizacijo in da v poljedelski proizvodnji ne -prideluje vsega po malem, ampak poleg koruze še kak hektar ječmena in pol hektarja pšenice. Kočarjevi imajo le 5 hektarjev svoje zemlje, ki jim seveda ne zadošča za pridelovanje vse potrebne krme, zato pa imajo nekaj hektarjev površin v najemu. To je dokaz, daje moč biti pomemben tržni proizvajalec, če tudi nimaš večjih pvršin zemlje. Problem je namreč rešljiv z najemanjem obdelovalnih površin. Seveda tam, kjer so. Na območju Cankove pa s tem menda ni težav. Kočarjeva kmetija ima naslednika. Sin Janez, ki letos dokončuje 8. razred osemletke, bo jesen šel v kmetijsko šolo v Rakičan in se tako tudi teoretično usposobil za upravljanje kmetije. Prakse mu namreč ne manjka, saj izredno rad poprime za vsako delo. Enako je tudi s sinom Stankom, ki sicer obiskuje ekonomsko šolo. Pozabiti seveda ne smemo tudi na gospodinjo Romano, ki pa se seveda ne vrti le okrog štedilnika, ampak ima pomemben delež tudi pri krmljenju živine. zlasti pa svinj. Nekako enakomerno je udeležena pri teh opravilih. Pri hiši je še stari oče, ki pa ima že 86 let, zato od njega ni moč pričakovali, da bi delal. Kljub temu pa povsem ne miruje. Pač kot človek, kije navajen dela! SqBqčan »Slovenska in avstrijska Radgona sta bili svojčas eno naselje. Še pred določitvijo sedanje državne meje so bili sosednji kraji v Avstriji zvečine naseljeni s slovenskim življem. Imena krajev, potokov, polj, gričev in priimki ljudi pričajo, da je slovensko ljudstvo še pred desetletji segalo dalje na s^ver. Onkraj meje je še vedno precej ljudi, ki jim je pri srcu slovenski jezik, tisti jezik, ki so ga govorili njihovi predniki in se ohranja vse do danes. Ne morem sicer govoriti o neki močni slovenski narodnostni pripadnosti, prisotna pa je kljub temu močna jezikovna pripadnost. Vse to je velika garancija, da slovenska beseda v teh krajih še dolgo ne bo izumrla. Prav zato moramo biti v ponos tistim, ki govore naš materin jezik in so kljub oviram zelo zadovoljni, saj vedo, da je nekaj lastnine onkraj meje naša last.« Med družbenimi organizacijami in društvi — teh je v občini Gornja Radgona 104 — zavzema vidno mesto leta 1953 ustanovljeno združenje dvolastnikov. Gre za organizacijo, ki združuje 47 dvolas-tnikov-posestnikov in 96 družinskih članov in imajo na avstrijski strani nekaj nad 57 hektarjev kmetijskih površin (njiv, travnikov, gozdov, neplodne zemlje, sadovnjakov). Nedavno so se zbrali na letnem občnem zboru, s katerega povzemamo^ nekatere najpomembnejše ugotovitve. Sila kritično so se člani združenja dvolastnikov opredelili do .vrednosti prenosa denarnih sredstev, ki je od leta 1953, se pravi od ustanovitve, ostala nespremenjena in znaša 40 dinarjev. To je denarna vsota, ki jo lahko dvolastniki prenesejo na podlagi tako imenovane dvolastniške izkaznice. Mimogrede — ostali državljani lahko na potni list prenesejo naenkrat 1500 dinarjev, s stalno obmejno prepustnico po 400 dinarjev. Dvolastniki so predlagali, naj novi upravni odbor združenja pripravi predlog o višini denarnih sredstev, ki bi jih bilo mogoče v prihodnje prenašati čez državno mejo na podlagi dvolastniške izkaznice. Ta predlog bodo posredovali občinskemu izvršnemu svetu in komisiji za maloobmejni promet in mejna vprašanja .pri izvršnem svetu SR Slovenije. Poleg tega so dvolastniki načeli vprašanje prevoza na avstrijski strani pridelanih poljščin čez državno mejo v Jugoslavijo in grajali, češ da morajo, zlasti v turistični sezoni, tudi po nekaj urzčakati na mednarodnem mejnem prehodu v Gornji Radgoni. Menili so, da bi morali biti — kot je sicer običaj — v tem času deležni večje pozornosti, saj nenazadnje tu^i oni prispevajo k večjemu pridelova- nju hrane v občini. Na okrog 57 hektarjih se pač precej pridela, so poudarjali. Tudi pri prevozu lesa (hlodovine) iz gozdov v Avstriji v domovino je nekaj problemov. Predvsem gre za to, da bi bili naši lastniki gozdov oproščeni prometnega davka v primerih, ko je posredi predelava lesa. Nadejajo se, da bi lahko tako dovoljenje v prihodnje izdajala carinarnica, kot je bilo to sicer urejeno že pred več kot deset leti. »Naši kmetje, lastniki zemlje onstran meje, niso deležni nobene pomoči, ki bi sicer bila prenekateremu še kako potrebna. Morda le primer lanske ujme, ki je prizadela tudi nas, dvolastnike. V največjih stiskah in težavah nam ni bila nudena nikakršna pomoč, ne denarna ali kakšna druga. Še vprašal nas ni, nihče, kakšno škodo imamo. V povsem drugačnem položaju so bili avstrijski posestniki. To kaže na malomaren odnos, posebej če upoštevamo, da višek pridelka oddamo doma. Prav naši kmetje — dvolastniki so izredno veliko prispevali k prodaji živine. Pohvalimo se lahko, da to predvsem na domačem tržišču, preko naše kooperacije, čeprav je seveda kmeta težko prisiliti, da ne bi živine prodal tja, kjer lahko dobi zanjo več denarja,« je kritično, a hkrati pohvalno dejal Berti Hegedič. Omenil je še nekatere druge težave, ki spremljajo naše dvolastnike in združenje pri vsakodnevnem delu. Med drugim tudi, da zgolj s članarino ne morejo shajati. Radi bi imeli svoj prapor, a kako priti do njega. Zakaj niso deležni dotacij, do katerih bi bili sicer — kot zagotavljajo — upravičeni. Zakaj niso omenjeni v nobenem od razvojnih in siceršnjih programov gor-njeradgonske občinske skupščine? In še na vrsto drygih je opozoril tajnik združenja dvolastnikov iz Gornje Radgone Berti Hegedič. Ob vsem tem ne kaže prezreti podatka, da je na naši strani kar 118 bfektarjev — gre za neuradne podatke — kmetijskih površin, ki so v lasti 61 avstrijskih dvolastnikov, ki so deležni, pb mednarodnem sporazumu, dogovorjenih bonitet. • Na rednem letnem občnem zboru združenja dvolastnikov v Gornji Radgoni je bilo rečeno, da je pri združenju ustanovljena tudi pravna služba, ki bo v prihodnje skrbela za zapuščinske zadeve dvolastnikov in pomagala pri ostalih premoženjsko-pra-vnih zadevah. Sicer pa so se navzoči zavzeli, da naj bi vse probleme sproti' reševali v sodelovanju s carinarnico, skupščino občine in nenazadnje upravo za notranje zadeve v Murski Soboti. Branko Zunec STRAN 6 VESTNIK, 15. MAJA 1981 dopisniki so zabeležili UREJA JOŽE GRAJ Četrtega maja smo onemeli Letos bo minilo eno leto, odkar nas je zapustil naš ljubljeni tovariš Tito. Ko smo zvedeli to žalostno novico, so naši obrazi onemeli in marsikateremu so se v očeh zableščale solze. Nismo in nismo mogli doumeti, da tovariša Tita ne bomo več videli, da nas ne bo več spodbujal in nam dajal nasvete. Vsepovsod smo imeli žalne seje in mnogokateri govornik je imel rosne oči, ko je govoril o našem največjem borcu, človeku, ki je razumel stare in mlade in jih imel rad kot svoje otroke. Vse to je počasi minilo, toda v srcih je ostal spomin nanj, spomin, ki ne bo nikoli pozabljen. Nadaljevali bomo njegovo pot, krepili bratstvo in enotnost, razvijali samoupravljanje, pomagali pri izgradnji cest in nadaljevali njegovo pot. Tudi pri nas doma smo onemeli, ko smo zvedeli to žalostno novico. Še zdaj se nam zabieste solze v očeh, če vidimo njegovo sliko in slišimo njegov glas. Radi smo ga imeli in ga ljubili, kot Če bi bil naš sorodnik. _ Toda tovariš Tito je še vedno mednami. Živijo njegove besede in njegova dela, ki so nesmrtna. Majda Nemec, 8. a OŠ Edvard Kardelj Murska Sobota Pozno popoldne, tisto nedeljo 4. maja prejšnje leto, je CK KPJ izdal razglas: »Delovnemu ljudstvu^ občanom, narodom in narodnostim SFRJ: umrl je tovariš Tito.« Bil je to največji udarec za vse Jugoslovane, ki smo imeli Tita zelo radi. Komunisti, delovni ljudje, mladi smo izgubili takrat velikega moža, marksista, borca za svobodo in neodvisnost držav. Tistega dne je prenehalo biti srce, veliko srce moža, ki je ves svoj trud namenil nam, da bi živeli lepo, svobodno, v bratstvu in enotnosti. Titovo delo bo za vse čase vpisano v zgodovino naših narodov in narodnosti ter v zgodovino vsega človeštva. Josip Broz Tito je bil šestdeset let komunist in je s svojim delom krepil našo partijo, štirideset let je bil njen voditelj in petintrideset let je bil predsednik naše države. Bil je neomajen borec in poleg Nehruja in Naserja ustanovitelj gibanja neuvrščenih. Vsi smo mu zaradi tega zelo hvaležni. Svet je izgubil največje srce, ki je kdaj bilo na njem. Naš narod je lahko ponosen, da ima v svoji zgodovini napisano ime TITO, kajti častno seje bilo boriti s Titom. Današnji in tudi prihodnji rodovi bodo nadaljevali njegovo nesmrtno delo. DRUŽE TITO, MI TI SE KUNEMO, DA SA TVOGA POTA NE SKRENEMO! .Jože Činč, 8. a OŠ Edvard Kardelj Murska Sobota Mineva eno leto, f W T odkar je umrl Tito, M. M JL revolucionar in državljan sveta, ki ljubili smo ga vsi ljudje. Bil je komandant, vodil nas je v boju, za svobodo, mir in bratstvo. A sedaj sovražnik nam to hoče vzeti. Toda tega mu ne bomo dovolili, mi smo močni, s Titovim duhom, in s tem se bomo mi krepili. Mar so se zaman borili, zemljo s krvjo preplavili, svobodo nam zgradili? Mi tega ne bomo izgubili Mi smo republika, * država neuvrščena. Nas druži bratstva-in enotnost naših narodov in narodnosti. Darja Ferčak. 7. a OŠ Turnišče Namesto pisma tovarišu mu smo b 10. uri ameriški risanka: „PEPELKA”. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU 16. in 17. maja ameriški film: ,,ZNAMENJE”. DVE OTROŠKI POSTELJI PRODAM. Hunjadi, Lendavska 4/V—20, M. Sobota. M—1617 SPECIALNI OJAČEVALEC (2 x 70 W, oziroma 4 x 35 W), PRODAM. Ogled v nedeljo dopoldne: G. Bistrica 175. M—1618 MLADO KRAVO, 5 mesecev brejo, prodam. Pečarovci 77. M—1619 ZASTAVO 750, letnik 80, 12.000 km, ugodno prodam. Telefon 71-110. M—1620. ŠKODO 110 L, v dobrem stanju, ugodno prodam. Ravenska 36, Beltinci. M—1621 KRAVO, staro 4 leta s teličko, dobre pasme, prodam. Velika Polana 134, p. Črenšovci. M—1622 KRAVO, staro 7, let, dobro mlekarico, brejo dva meseca, prodam. Gornja Bistrica 198. M—1623 WARTBURG KARAVAN, star dve leti, redeče barve, prodam. Karel Balek, Neradnovci 17, p. Petrovci. M—1626 ZASTAVO 101, letnik 1976, registrirano, z novimi rezervnimi deli, prodam. Štefan Jakič, Markovci 49, p. Šalovci. M—1627 KRAVO, 5 let staro, 8 mesecev brejo, prodam. Bratonci 155. M—1628 AVTO ALFA SUD NAPRODAJ. Kološa, Kajuhova 52. M—1586 ZAHVALA V 68. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče, stari oče, tast in brat Licitacija bo v sredo 20. 5. 1981 ob 7. uri na dvorišču TOZD ,,MLINOPEK" M. Sobota, Lole Ribarja 11. Vsak udeleženec licitacije položi pred pričetkom licitacije 10-odstotno varščino od izklicne cene. Prometni davek plača kupec. - 2 NOVI OKNI z roletama (210 x 140), prodam. Andrejci 14. M—1594 KRAVO, staro 2,5 leti, stelno, prodam. Cvetkova 15. M—1600 KOSILNICA AGRIA z žetveno napravo, v dobrem stanju, naprodaj. Pertoča 116, p. Rogašovci. M--1601 HIŠO z gospodarskim poslopjem, vrtom in sadovnjakom v Borečih 20, prodam. Informacije pri Antonu Sabu, Boreči 41, Križevci pri Ljutomeru. Vi—177 OBRAČALNIK „POLIP” v delovnem stanju in lažji gumi voz, ugodno prodam. Jože Bohinec, Cven 51, p. Ljutomer. Vi—178 KOMBAJN KLAS MERKUR 75 KM, širina kose 3 m, prodam. Štefan Madjar, Radovci 10, p. Grad M—1602 PARCELO za vikend in vinograd 09 arov) v Selu (Uršič), prodam. Čikečka vas 34, p. Prosenjakovci. M—1603 ’ OBRAČALNIK ZA BCS KOSILNICO, prodam. Balek, Mo-ščanci 74, telefon 77-002. M—1605 KRAVO, s tretjim teletom brejb 7 mesecev, prodam. Alojz Žohar, Kuzma 106. M—1607 KOMBAJN ZMAJ 780, v dobrem stanju, prodam. Naslov v upravi lista. M—1608 AVTO KOMBI, letnik 1970, odpr-t, fiat 850 — po delih in ostrešje, prodam. Oto Zaharias, Stogovci 4, p. Apače. M—1609 KRAVO, staro 5 let, 8 mesecev brejo, prodam. Noršinci 21, Martjanci. M—1610 DVE KRAVI in telico, prodam. Otovci 78. M—1611 MOTORNO KOLO MZ 150 TSL, karambolirani, prodam. Dokležo-vje48. M—1612 KOSILNICO BCS in LAVERDO PRODAM. Ernest Počič, Panovči 11. M—1613 KVALITETNI GNOJ ZAMENJAM ZA SLAMO. Tele, staro 4 mesece, prodam. Brezovci 40. M—1614 OPEL MANTO, 1600 ccm, prodam. Vprašati v popoldanskih urah. Jože Botjak, Stara ulica 1, M. Sobota. M—1615 KRATKODLAKEGA PTIČARJA (NM), starega 11 mesecev, prodam. Satahovci 20. M—1616 GOLF, rdeče barve, odlično ohranjen, prodam. Nemčavci 14/B. M—1630 TRAKTORSKO GUMO (dimenzije 8,28), prodam. Franc Antalič, Bunčani 30, p. Veržej. M—1631 TRAKTOR STEYR, 28 KS s koso in jermenico ter škodo, letnik 1973, prodam. Hozjan, Trnje 107. M—1632 KOSILNICO BCS, 12 KS, prodam. Noršinci 62, p. M. Sobota M—1633 OSEBNI AVTO VOLVO, letnik 71, prodam. Krajna 209/A. M—1634 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK in posteljico; prodam. Naslov v upravi lista. M—1635 KRAVO, osem mesecev brejo, kontrola A, prodam. Tešanovci 51. M—1636 ZASTAVO 101, letnik 1978, prodam ceneje ali zamenjam za ford capri. Naslov v upravi lista. M—1637 PLEMENSKO SVINJO, staro 18 mesecev in 11 pujskov, ugodno prodam. Marta Magdič, Hotiza 155. M—1638 RENAULT—16, dobro ohranjeni, ugodno prodam. Ogled po 15. uri. Ivan Rengeo, Naselje Prekmurske brigade 24, M. Sobota. M—1639 STANOVANJE v Murski Soboti, zelo ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M—1640 VW 1300, letnik 72,. ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M—1642 MOPED TOMOS 14 M — novi, prodam. Vinko Komar, Bakovci, Poljska 43. M—1643 MOPED APN 4, ugodno prodam. Srečko Bračko, Spodnji Ivanjci 24, p. Spodnji Ivanjci. M—OP WARTUBRG standard prodam tudi na ček. Kurbus, Trate novi blok 2, vhod srednji. zaposlitve 2 KV ZIDARJA in 3 NK delavce sprejmem takoj v redno delovno razmerje. Stanovanje preskrbljeno, plača po dogovoru. Oglasite se na naslovu: Jože Kološa, zidarski mojster. Krčevinska 45, Maribor-Košaki, telefon 062-24-994. M—1505 razno OPRAVLJAM VSA TESARSKA DELA — HITRO IN SOLIDNO. Čas hiti, toda spomin nate še živi. Težko je spoznanje, da te ni več med nami in daje ostal naš topli dom za vedno prazen. Vsem, ki seje še spominjate in obiskujete njen grob — iskrena hvala! ŽALUJOČI VSI NJENI Solze se bodo morda posušile, a srčne rane nikoli zacelile. Kruto je spoznanje, da te ni več med nami, toda v naših srcih in mislih, ostaneš do konca.dni. Vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu — prisrčna hvala! Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Stefan Dravec (direktor in glavni ured ), • Jan-pomjnko,Jože Graj,'Milan Jerše, Janez Kurbus, Ludvik Kovač (odgovorni urednik), Brig Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Dušan Loparnik, Feri Maučec . Emri /jektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota,, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenica 2l-383’ direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, Titova 29/1- Telefon: Novinarji 21-232 jn tajni^(v0 in 2f,383 naročniški oddelek, računovodstvo, gos tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597, dop Celoletna naročnina 300,00 din, polletna 81-317 — Nenaročenih rokopisov m fotograi - deIovne organizacije 400,00. 150,00, za inozemstvo celoletna naročnina / D vj/nj račun prj Jugobanki Ljubljana Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51 50100-620-000112-25730-30-44)117 Maribor — Po pristojnem mnehju je Vestnik Cena posamezne Številke 4 dinarje. Tiska CGP Večer tviaro t oproščen plačila temeljnega davka od prometa pro VESTNIK, 15. MAJA 1981 Tesarstvo Flisar, Pečarovci 84, telefon 77-052. Za naročila se priporočam. M—1567 OBVESTILO! Cenjene stranke obveščatp, da zaradi upokojitve s 30. 6. 1981 preneham opravljati šiviljsko obrt. Prosim, da do tega dne dvignete blago ker po tem datumu za blago ne odgovarjam. Za doslej izkazano zaupanje se zahvaljujem. Katarina Dolgov. M—1624 PREKLIC! - Preklicujem in opravičujem se za izrečene žalitve v pismu Irmi Vrečič iz M. Petrovec 13, Jožefa Bokan, M. Petrovci 14. M—1641 PREKLICUJEM izrečene žaljive besede, ki sem jih izrekla Milici Pučko iz Mote št. 37 kot neresnične. Ana Nemec, Mota 51, p. Ljutomer. M—OP sobe OPREMLJENO SOBO oddam zaposlenemu moškemu. Ciril Metodova 11/A, M. Sobota. M—1604 Prisrčno se zahvaljujeva vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Prav lepa hvala duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, kolektivoma DO PTT M. Sobota—G. Radgona in DO Slatina Opatija ter GD Apače. Še enkrat vsem — prisrčna hvala! Beltinci, 10. maja 1981 Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje ter delili z nami žalost in bolečino. Iskrena hvala vsem, ki ste dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje. Posebna zahvala predstavnikoma KS in domačega gasilskega društva za poslovilne besede ob odprtem grobu, gasilskim društvom Sodišinci in ostalim društvom sektorja Tišina OO ZSMS Gederovci. članom Aero kluba M. Sobota, kolektivu SOBOTA TOZD Vrtnarstvo, g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Šalovci so v pomladnem času še posebno mikavni. Tisto, česar ne daje naravna lega, že vsa’ povojna leta dodajajo krajani, ki skrbno zbirajo denar za vse, kar ta gorička vas in njeno zaledje potrebuje. Tudi širša družbena skupnost je v minulem obdobju primaknila dobršen delež, posebno še pri asfaltiranju ceste do mednarodnega mejnega prehoda na Hodošu, po dogovarjanjih so sorazmerno poceni zgradili bencinsko črpalko, pa tudi krajevnih cest in zadružnega doma niso zanemarili. Priznavajo pa, da je hotenj in načrtov veliko, vendar se pri uresničevanju nekaterih zaradi stabilizacijskih ukrepov zatika. Časi se spreminjajo. Konjsko vprego ima menda samo še Ludvik Lepoša, traktorjev in drugih kmetijskih strojev in osebnih vozil je čedalje več, zato so za potrebe domačega in okoliških krajev pred leti zgradili bencinsko črpalko. Domačini in okoličani vedo, kdaj se lahko preskrbijo z gorivom — takrat, ko je odprta Potrošnikova trgovina — v zadregi pa so pogosto tisti, ki potujejo čez mednarodni mejni prehod. V krajevni skupnosti se zavzemajo, naj bi bencinsko črpalko čimprej prevzel Petrol, odmeriti je treba daljši delovni čas in v čimkrajšem času nad črpalko namestiti streho. Tu je, tako pravijo, preveč zavlačevanja, zato imajo turisti čisto prav, če povedo kakšno nelepo. Precej časa se že zatika pri posodobitvi telefonije. Na območju krajevne skupnosti imajo samo sedem telefonskih priključkov, od KS Gorice pri Lendavi med najboljšimi Uradnega tekmovanja med krajevnimi skupnostmi v lendavski občini pravzaprav nikoli ni bilo, vendar pa bi kljub temu lahko šteli krajevno skupnost Gorice pri Lendavi v lanskem letu za najboljšo v občini, vsajeno tistem, kar so s svojim marljivim delom storili. Krajevna'skupnost, o kateri bo tekla beseda, je pravzaprav hribotiva, saj se razprostira od Dolge vasi pa vse tja do Čentibe, torej po vinskem hribovju. Vse to seveda pomeni, da je izredno težko Samo z veliko požrtvovalnosti in volje so v krajevni skupnosti Gorice pri Lendavi v lanskem letu asfaltirali kakih 2200 metrov cest. V tem srednjeročnem obdobju bo asfaltno prevleko dobilo še nekaj cest, uredili pa bodo tudi vodni zbiralnik. uvejevati vse komunalne potrebe krajevne skupnosti, saj ljudje stanujejo v številnih »grabah«, kot jim pravijo, vsaka pa urejuje zase najnujnejše komunalne objekte. Ze od nekdaj imajo y teh krajih težave s hudourniki, jarki in potmi. Deževje je namreč vedno odplaknilo vse napore pridnih ljudi, razrilo poti in zamašilo jarke, ki jih je bilo potrebno kar naprej obnavljati. Lansko leto pa je bilo prelomno, s krajevnim samoprispevkom so se namreč lotili ene največjih nalog — asfal- to dopolnjujejo krajani tega v Salovcih šest in enega v Dolencih. Seveda mora pošta še vedno vzpostavljati zveze ročno, zato se toliko bolj zavzemajo za avtomatsko telefonsko centralo s 40 priključki. Prostore bodo uredili s sredstvi iz krajevnega samoprispevka, računajo pa še na solidarnost in po potrebi na fizično delo krajanov. Kako dolgo bodo še čakali na to pridobitev, za zdaj še ne vedo, priznavajo pa, da so neučakani. Neučakani so bili tudi pri dogovarjanjih za gradnjo večje sodobne trgovine. Bili so že skoraj na četrtini poti — pri dogovarjanjih — očitno pa bodo morali do začetka te gradnje pustiti času čas. Zadružni dom v Salovcih je osrednja družbena stavba, v kateri so kmalu po izgradnji začeli s prezidavami in preurejanji reševati prostorske probleme. Kaj vse so imeli v njem, ali pa še imajo — krajevni urad, pošto, postajo milice, sedež zadruge, gostilno, stanova- tiranja cest. 2200 metrov asfalta ni malo, če cesto gradijo na ravninskem, kaj šele, ko gre za hribovit kraj. To jih je stalo okoli 220 milijonov starih dinarjev, asfaltirali pa so tudi del ceste v sosednji krajevni skupnosti Dolga vas, a denarja za svoje delo še niso dobili. Ceste sp bile seveda tudi prvi pogoj za ureditev avtobusnega prometa. Nanj so komaj čakali, saj veliko mladih obiskuje lendavske šole, odrasli pa se čedalje bolj zaposlujejo v delovnih organizacijah v Leridavi. »Pa to ni vse, so mi dejali prijazni domačini, pripravljamo še veliko akcij, želeli bi elektrificirati nekatere ulice, urediti telefpnsko povezavo, pa tudi na boljšo preskrbo z vodo se pridno pripravljamo.« Vaščani, oziroma krajani krajevne skupnosti so znani tudi po tem, da se radi udležujejo vseh sestankov, zlasti ko gre za dogovor o hitrejšem razvoju njihovega kraja. Pa tudi sicer so taki, da jih vse zanima, kar ni čudno, saj so bile lendavske gorice dolgo časa skorajda nedostopne. . Sodoben vaški dom so zgradili z lastnimi sredstvi in je v ponos vsem krajanom. V njem se občasno sestajajo in kot zanimivost naj povemo, da je udeležba na sestankih dobra, s čimer se v drugih krajih ne morejo pohvaliti. Ob domu ali v njem naj bi v bodoče uredili še majhno prodajalno, da po drobnarije ne bi bilo potrebno hoditi v Lendavo. nja, kino dvorano in še kaj. Kljub preureditvam v minulem obdobju izdaj računajo na nove. Dvorano so večkrat obnavljali in dopolnjevali, pred dvema letoma pa so pod odrom uredili prostor za družabno življenje mladih, ki je zlasti razgibano proti koncu tedna. Ob njem je tudi novo urejen prostor za knjižnico, ki je zdaj v osnovni šoli, vendar tja nekateri neradi zahajajo. Prostor je pripravljen, le občinska kulturna skupnost, ki bi morala zagotoviti opremo, obveznosti še ni izpolnila. Pa še nekaj o nalogah, ki čakajo Šalovčane pri urejanju zadružnega doma. Najprej morajo temeljito prepleskati dvorano, ob tem pa jih čaka še dokončna ureditev vodovoda v stavbi in položitev kanalizacije. Vse bi šlo hitreje, vendar pri namigih o hitrem reševanju takšnih ali drugačnih prostorskih problemov tudi sami malo zavlačujejo. Radi bi našli dolgoročne rešitve. V vaškem domu, tega so zgradili z lastnimi sredstvi in nanj so zelo ponosni, je včasih premalo prostora za vse. Okolico doma bodo uredili še letos, želijo pa, da bi tu nekje doprli tudi manjšo trgovino. Vinorodni kraj je to, in kdor pozna takšne kraje, ve, da so kleti razmetane po številnih hribčkih, da pravzaprav o strnjenem naselju ni govora. Ljudje so na vsakem sestanku sklepčni, prostovoljno delo v tej krajevni skupnosti pa je že stoletna tradicija. Krajani bi želeli, da bi njihov kraj postal še_ privlačnejši za turiste. »Žalostno je. da v tem bogatem vinorodnem kraju, turista ne moremo pogostiti, kot bi bilo treba,« razmišljajo. Premorejo le eno gostilno, pa š^ ta ni vedno odprta. Gostom bi radi pokazali Ujtamas, še edino ohranjeno območje starih viničarij in kleti, pa še kakšno znamenitost. Kortec tega meseca so se spet odločali za krajevni samoprispevek, in sicer za štiriodstotnega, denar pa bi porabili za modernizacijo cest in ureditev drugih Pogosta preurejanja so draga, ob njih pa se lahko postopoma ruši funkcionalnost stavbe. Na komunalnem področju je pred njimi še precej nalog. Precej denarja bodo morali odšteti za temeljito obnovitev krajevnih cest in gradnjo štirih mlak za gašenje. Bo že šlo, pravijo, saj so samo v lanskem letu zbrali s krajevnim samoprispevkom 310.000 dinarjev in če prištejemo še zbrana sredstva v minulih letih, bodo lahko s skrbnim gospodarjenjem s 670.000 dinarji in prostovoljnim delom naredili veliko. Ob tem se dobro zavedajo, da bodo morali biti pri vlaganjih dobri gospodarji. Nenačrtno vložen denar se kaj kmalu prej maščuje kot obrestuje. Vodstvo krajevne skupnosti se tega dejstva dobro zaveda. Šalovci se razvijajo- K temu vsak po svoje prispevajo kmetje, teh je nad 40, 115 zaposlenih v raznih delovnih organizacijah in službah, ki radi primejo tudi za kmečka opravila, pa tudi začasno zaposleni v tujini, ki jih je kar 40. Le nekaj jih malo skrbi. V Salovcih je sorazmerno malo novih gradenj, številne domačije na obeh bregovih pa se nekoliko hitro praznijo. O tem potihem in tudi glasneje govorijo mnogi od 650 prebivalcev te goričke vasi. Očitno pa je, da ni razlogov za zaskrbljenost. Stroji nadomeščajo ljudi, lajšajo delo, posebno tistim, ki so se z znanjem in voljo oklenili sorazmerno darežljivih kmetij na goričkih hribih. Janko Stolnik komunalnih problemov. Paše beseda dve o delovanju ljudskega odpora in družbene' samozaščite: Tradicionalno dobri odnosi in skupno sodelovanje z obmejno karavlo Štefan Kovač so že rodili plodove, ki se kažejo v skupni gradnji vodovoda, urejevanju poti in drugih problemov. Krajani so izredno tenkočutni, ko gre za ljudsko obrambo in družbeno samo*zaščito, saj se zavedajo, na kakšnem območju živijo, da so tik ob meji, ta pa mora biti zavarovana, svoj delež pa so in bodo prispevali tudi sami. Letos so bili še posebej ponosni, ko je njihova karavla dobila priznanje OF. To srednjeročno obdobje, bodo v krajevni skupnosti obogatili z metri novimi asfaltnih cest, z električno razsvetljavo, urejenim Vodovodom in drugimi objekti, za vse pa bodo porabili kakih 200 starih milijonov, seveda pa bodo tudi krajani žrtvovali marsikatero prostovoljno delovno uro. Če b’ sodov ne b’lo Pravzaprav naslov ne pove dovolj, saj hočemo predstaviti celotno delovno organizacijo Ljutomerčan. Le-ta ima osem dejavnosti, ki so povsem različne. Vinogradništvo je le ena od njih. V delovni organizaciji Ljutomerčan so tele TOZD: Vinogradništvo, Živinoreja in poljedelstvo, Klet, Kooperacija, Mešalnica, Simentalka, Les in Prevožni-štvo. Seveda pa ne smemo pozabiti tudi na delovno skupnost skupnih služb, ki je nepogrešljiva TOZD. Sedaj, ko smo jih predstavili, poglejmo, kakšne rezultate so dosegli v prvih treh mesecih letošnjega leta. Sami sicer pravijo, da z njimi niso zadovoljni, vendar pa je to posledica višje sile (sezonski značaj dela in težave s cenami, repro-materialom ...) za kar pa niso sami krivi. Ljutomerska klet — simbol za dobro in kakovostno vino. Pijejo ga širom sveta in seveda tudi doma. Vsako jesen klopotec naznani pričetek nekaj novega, kajti vsaka trgatev je nekaj novega. Kronanje enoletnih naporov za dober pridelek. Prvo četrtletje so vse TOZD sklenile s pozitivnim finančnim rezultatom. Skupni celotni prihodek DO je bil 234.000,00 dinarjev. Tu velja izpostaviti predvsem dva tozda Mešalnico in Simentalko, ki sta dosegla zelo visok celotni prihodek. Prvi 65.917,00 din, drugi pa 61.888 din. V Ljutomerčanu so zelo zadovoljni, ker je Kooperacija prvič presegla celoten prihodek Živinoreje Redkim gostom se ponudi prilika, da si ogledajo notranjost vinske kleti. Več stolitrski sodi so vsak zase prava umetnina. Sodarji so bili nekdaj priznani umetniki (ljudski), saj morate priznati, da ni lahko v trd hrastov les narediti tako lepih reliefov. in poljedelstva, kar je dokaz, da si kmetje, združeni v Ljutomerčanu, zelo prizadevajo za večjo proizvodnjo v sklopu DO. Prav dolga je bila pot do današnje organiziranosti in razvejanosti. Nekdaj, ko je bila ta DO imenovana še samo VŽK, je bila dejavnost dosti manj obsežna. Danes je to moderna organizacija, ki je vključena v dve SOZD. Kmetijske veje se vključujejo predvsem v SOZD ABC Pomurka, Vinogradništvo in Klet pa se združujeta v glavnem samo s SOZD Slo- vin. To ima tudi svoje prednosti. Ljutomerska vina, ki jih vzgajajo v domačih goricah, so namreč ponesla ime tega kolektiva že širom sveta. Laški rizling, muškat otonel, šipon in traminec so vina, ki jih pijejo samo v boljših in najboljših hotelih v Londonu, Berlinu, New Yorku in še. kje. Čeprav izvoz vina ni glavna izvozna panoga, pa je toliko bolj znana. Drugo izvozno blago v Ljutomerčanu je les. Le-tega izvažajo v Italijo, Avstrijo, Švico, Belgijo in SSSR. S tema dvema izvoznima artikloma si zagotavljajo devize. Še in še bi lahko naštevali o delovnih zmagah delavcev Ljutomerčana. Lahko bi pisali o na porih, ki so jih vložili lansko leto v trganje grozdja v skrajno neprimernih pogojih (sneg, mraz), na 300 hektarjih vinogradov, ali pa o tem, kako so hiteli, da so 600 hektarjev zasejali s sladkorno peso in koruzo, pa je že takrat dosti in dovolj povedanega. Za vse to in za uspešno delo pa so letos vsi TOZD v Ljutomerčanu prejeli srebrni znak ZSS, kar je samo potrdilo tisto, kar smo zapisali. Dušan Lopamik