Slovensko oponatološko društvo Vošnjakova 4a, SI-1000 Ljubljana, Slovenija. Tel 061 /1 320 349 Internet: http://wwv2.anies.si/MnbxodDnadl/index.htnil ErjaveciA številka 6_bilten_31,10,1998 izhaja dvakrat na leto uredil: Matjaž Bedjanič 679. Libellula Quadrimaculata. —long. une. i* lia 3*. Linn. Syíl Nat. p. 543. Faun. Svec. 2. 1459. P. Poda. Muf. Graec. p. 95. Diagn. Abdomen triquetrum ; fegmentis pofti-ce defcrefcentibus, appendicibus apice divaricatis. Ala? antics baft luteo-aurantiae, pofticae bail macula nigra ; fingulae macula media lineaque ad apicem fui'cis marginalibus. Habitat ia fo/fis, circa Labacum. Variat x. abdomine bafi aureo-fulva fubpeL-lucida» abdomine obfeuriore opaco. EX IOANNIS ANTONII SCOPOLI ENTOMOLOGIA CARNIOLICA MDCCLXIII Erjavecia 6 Naslovnici pod rob Po predstavitvi akvarelov kačjih pastirjev iz grafične zbirke Janeza Vajkarda Valvasorja iz leta 1685, ki so krasile naslovnice zadnjih treh številk biltena Erja\recia> nadaljujemo (okrat s predstavitvijo še enega temeljev slovenskega naravoslovja. V mislih imamo delo znamenitega polihistorja, naravoslovca, izjemnega botanika in zoologa Joannesa Antoniusa Scopolija, kije s svojimi raziskavami v drugi polovici 18. stoletja vtisnil močan pečat vsem kasnejšim raziskavam kranjske flore in favne. Njegova knjiga Entomología carniolica, ki je izšla na Dunaju leta 1763, predstavlja začetek znanstvenih entomoloških raziskav naše dežele, na pričujoči naslovnici predstavljen izsek iz te knjige pa pomeni sploh prvi odonatološki favnistični podatek za ozemlje Slovenije. Spričo svoje starosti sodi knjiga Entomología carniolica med knjižne raritete in v Sloveniji je ohranjenih le še nekaj izvodov. Še redkejši so bakrorezi, natančneje 43 bakrotiskanih tabel, ki so izšli posebej, kot dopolnitev omenjene knjige in jih v Sloveniji hranimo le dva kompleta. Na srečo je leta 1972 izšel fotostatični ponatis Scopolijevega dela pri Akademische Druck- und Verlagsanstalt iz Graza in iz tega ponatisa smo si spričo pomembnosti Scopolijevega dela za slovensko odonatologijo, dovolili na naslednjih straneh reproducirati izseke, kjer so omenjeni kačji pastirji, pozabili pa nismo tudi na že omenjene ilustracije. Pregled kačjih pastirjev iz knjige Entomología carniolica povzemamo dobesedno po Članku Boštjana Kiaute, ki je bil objavljen v časopisu za slovensko krajevno zgodovino Kronika, pred 35 leti (Kiauta, Í963). kjutični pregled v entomologiji obdelanih odonatov (odonata fbr.) Vključeni so v skupino Neuropterii in uvrščeni v edini rod Libellula. Opisani so pod šestimi zaporednimi številkami 677-682. Avtor je tem priključil še 22 t. im. variacij. Kolikor je mogoče razfcrati iz opisov in risb, je obdelanih 14 danes veljavnih vrst. Točnejša določitev nekaterih vrst ni mogoča. Osem risb je uvrščenih na 36.. 42. in 43. tabelo. 677, Libellula granáis (.Aeschna granáis L.). - Nenumerirana risba na 42. tabeli, ki naj bi predstavljala ilustracijo k opisu, ne ustreza imenovani vrsti. Z gotovostjo predstavlja neko vrsto rodu Cordulegaster Leach, ki je pa po risbi ni mogoče natančneje določiti. V Sloveniji živita avtohtono le dve vrsti tega rodu: C. bidentatus Sel. in C. bol ton i Donov. Slednja je dokaj redkejša, vendar »nucha flava« v tekstu z gotovostjo kažejo, daje imel Scopoli v mislih to vrsto. Citati Linneja, Roesla in Poda so napačni. Ekološki podatek: »Habitat in aquis stagnantibus« pa se ne ujema s C. boltoni, ki živi v hitro tekočih in mrzlih vodah. Iz opisa ličinke ločne vrste ni mogoče določiti. 678. Libellula depressa (Libellula depressa L.). - Opis in risba na 43. tabeli soglašata s to vrsto. Variacija št. 4 je verjetno samec Libellula fulva Müll. po kopulaciji. Ostale tri variacije so le različni starostni stadiji. 2 Erjavecia 6 679. Libeilula quadrimaculata (Libellula quadrimaculata L.). - Opis in risba na 43. tabeli sta v redu. Je edina vrsta, za katero je navedena geografska lokaliteta (»in fossis circa Labacum«). Obe opisani variaciji sta le različna starostna stadija. 680. Libellula vulgata (Svmpetrum vulgatum L.). - Opis in risba na 43. tabeli kažeta na neko vrsto rodu Orthetrum Newm., verjetno O. coerulescens Fbr. (?), ki je tudi sicer najpogostejša vrsta tega rodu v Sloveniji. Obe opisani variaciji sta dejansko le opisa samca in samice. 681. Libellula virgo (Calopteryx virgo L.). - Nenumerirana slika na 43. tabeli in opis variacije 1 predstavljata samca C. virgo L. Variaciji 2 in 5 sta juvenilna samca, variacija 4 pa samica iste vrste. Variacija 3 je samec vrste C. splendens Harr., ki je ilustriran na 36. tabeli, variacija 6 pa samica iste vrste. 682. Libellula puella (Agrion puella L.). - Numerirana risba na 36. tabeli predstavlja neko vrsto rodu Lestes Leach., ki jo pa podrobneje ni mogoče določiti. Najbolj ji ustreza opis variacije 6. Med osmimi varietetami je moč spoznati naslednje vrste: Sympecma fusca v. d. Lind. (?) (var. I), Platycnemis pennipes Pall. (?), samica (var. 2), Agrion sp. (var. 3), Ceriagrion lenellum de Vili., samica (var. 4), Pvrrhosoma nvmphula Sulz., samica (var. 5), Lestes sp. (var 6), Pvrrhosoma nvmphula Sulz., samec (var. 7) in Jschnura pumilio Charp. (?) (var. 8). Zaradi zelo skopih opisov je gornja določitev zelo težka in deloma nezanesljiva. Posebno preseneča variacija 8, ker kasneje ta vrsta v Sloveniji ni bila več najdena, Čeprav jo lahko s precejšnjo gotovostjo pričakujemo. Zadnje risbe na 43. tabeli ni mogoče opredeliti za nobeno od opisanih vrst in živali, ki naj bi jo predstavljala. Kakor je razvidno iz gornjega kritičnega prikaza, je Scopoli poznal in opisal vrsto novih živalskih oblik, ki pa jim ni dal samostojnih sistematskih imen in so tako njegovi opisi - zlasti še spričo knjižne redkosti dela - tonili v pozabo. Ker je v nasprotju z mnenjem, ki splošno prevladuje v strokovni literaturi, za te vrste dejansko originalno najdišče etnografska Slovenija, je tovrstna osvetlitev Scopolijevega dela toliko aktuainejŠa in pomembnejša. Vse, ki bi radi izvedeli več o I. A. Scopoliju, naj povabim k zanimivemu branju pregleda njegovega življenja in dela v slovenskem prostoru, ki jo je pripravil Viktor Petkovšek (Petkovšek, 1977). Več o knjigi Erttomologia carniolica in pripadajočih bakrorezih pa lahko zainteresirani bralec najde v že omenjenem članku Boštjana Kiaute (KlAUTA, 1963), kije izšel ob 200 letnici izida tega izredno pomembnega entomološkega dela. Literatura: HAGEN, H. A., 1854. Die Kupfer zu Scopolfs Entomologia carniolica. Stettin. ent. Ztg. 15(3): 51-91. KlAUTA, B., I963d. Bakrorezi k Scopolijevi Entomologia carniolica. Kronika. Ljubljana 11(1): 57-60. PETKOVŠEK, V., 1977. J. A. Scopoli, njegovo življenje in delo v slovenskem prostoru. Razprave IV. razreda SAZV XX/2: 93-192. SCOPOLI, l. A., 1763. Entomologia carniolica. exhibens inseeta Carnioliae indigena et distnbuta in ordines, genera, species, varit ta te s. Kiethodo Linnaeana. Trattner, Vindobonae. (iv)+xxxii+424 str., 43 tab. (M.B.) 3 Erjavecia 6 ÍOANNIS ANTONII SCOPOLI t£ED. DOCT. S. C. R. ET APoST. MAIEST. MONTAN/t CIV2TAT1S IDRIjK FHYSICI ENTOMOLOGIA CARNIOLIC A E X H I B E N S I N S E C T A CARNIOLIC INDIGENA E T DíSTRIBUTA IN ORDINES , GENERA, SPECIES, VA RIETATES. METHODO LINN^EANA. VINDOBONAE, Typis IOANNIS THOMAE TRATTNER, Caes. Reg Avlak Typogk. et Bidliop. MDCCLXIII. 4 Erjavecia 6 Libellula. NEUROPTERA. Libellula. 259 ORDO IV. NEUROPTERA. Linn. Syß. Nat. p. 543. r -----—- LIBELLULA. Linn. L c. 6y¡r. Libelli/jla Grandis, Ate ant long. lin. Linn. Sylt. Nat. p. 544. Faun. Svec. 2. 14^7* Rossel. Inf. aquat. CL II. Tab, 2. fig, 1.2. P. Poda. Muf. Graec. p. 9<5. Diagii. Thorax piiofus ; lineis fex flavis, qua-rum duo anticae, totideiuque m fingulo latere. Habitat in aquis ilagnantibus. Quisque fua fpecimina aliter defcribit, & in qualibet icone fmgulare quid, nec caeteris proprium obfervatur. Interim larva eadem, nafcendi tempus idem, unaque Temper & eadem proportio partium. Specimen aoftrum exafte denuncians defcriprio nulla hucusque data, cum tarnen abdomen gerat atte-nuatuin ex lato principio ut L. (Juadrimaculaia, tho-racem abdomini concolorem hiríutumque* ut L» Grandis, maculasque flavas abdominales, ut Forcipa-ta. Unde ego fane judico fpecies fpurias in hoc Genere vel admitías fuifle, vel earum hiftoriam de novo inchoandam , cum diflereutiae a coloribus petitae non fufficiant Noftr* ovum orbtculatum, ferrugineum, fubtus Elanum , fupra convexum ? apice perforandum a \rva nigra, oblonga, pilofa ; cauda bifeta, quam alio anno deponit, trivalvem anum induens; haec matura unciam & lin. tres longa,(roftro non computato); roftro inftexo fub thorace, decern liu. longo, biar-ticulato : articulo inferiore breviore & baíi tetrágono; fupcriore coucavo, extrorfum dilatato, maxil- T a lis 5 Erjavecia 6 7.60 Libellula. ORDO IV. Libellula. lis terjninato tridentatis: dente medio mínimo. Ha?c natat & arnbulac fub aquis vi&itans larvis aquaticis aliorum Infe&orum, donee Junio M. Eqtdfeti cul-mos adfeendens , e dorfo Infcclum pariat, cui frons flava: linea fufea transverñi; os ápice flavum: linea media longitudinal! nigra; caput pone oculos & nucha flavum; thorax fafciis flavis obliquis fenis, quarum duae anticue. Al» hyaline: bail punéto flavo marginal!, alibi immaculate, linea nigricante, aut rufo-nigra marginal! verfuni apicem. Inter a)as maculae duae flavas dorfales: interiore majore fere hc-mifphairica, marginata; abdomen nigrum, a bafi con-vergens, poftice denuo diverges, apice iterum convergente, quale LibdluU fuse maximcN.72.N.2. tribuit Raj us; idem fafciis (7) flavis, quibus interjacent lineae flavae transverfae lotidem. Pedes nigrL Vidi larvam in Hornacho Alcedinis Hifpid tardigrada > ore bivalvi: valvis virefcentibus» roflro inflexo maxillofo , abdomine trígono: fubtus fulvefcente, pedibus ciliatis. Infcflwn cui alae antica? latitudo in medio lineo? ad apicem collocatae defumpta, aequalis eft latitu-dini abdominis fegmenti quinti aut tertii. Variat 1. LibtU. abdomine lanceolato trique-tro fuíco : bafi lateribusque flaves-' centibus. Linn. Syft. Nat. p. 544. deprefla. Faun. Svec. 2. 1463. Robsel. Inf. aquat. CI. II. Tab. 6. fig. 4. Abdomen colore maculae bafeos alae fingulae ni-gro variegatae, fed margine linea dorfali & fegmentis (3-4) ultimis in medio nigricantibus. Alios colores habet Linn, fed maculae & iineae alarum no-{train indicant, 3. Li* 6 Libellula. NEUROPTERA. Libellula. s*1 2. Libcll. abdomine lanceolato, tricjue* tro, fufco; fegmentis fiogulis macula fu Iva lateral!. Maculae alarum fufcse, rufis venulis reticulata, lineaquc rufa lougitudinali. 3. Libcll. abdomine lanceolato, trique-tro, caerulefcente. Roeskl. Inf. aquat. CI. U. Tab. 7. fig.3. Varietatem hanc ad Libcll fuam Dcprcftim retu-lit III. Lxwri^ius, cui alarum maculae ut in priore. 4. Libcll. abdomine lanceolato, trique-tro, caerulefcente; fegmentis, 3. 4. 5. fufcefcentibus. Huic & priori abdomen pulvifculo caerulefcente adfper-fum; haec vero fegmentis tribus di tc maculis ilavis. а .--caeruleo maculisque caeru- leis. Roeshi,. Inf. aquat CL IL Tab, 10. fig- 3- 5- Tab- ix. fig. 7. 3. - nigro: maculis albis. 4. - rufo-rubro: fegmentis tri- bus ultimis virefeentibus. - rufo : linea dorfali fegmen- tisque tribus ultimis virefeentibus. б. - fufco -viridi: fubtus albo. 7. - fegmentis 1-5 fanguineis: margiue fufco. (b) Alis abfque pundto marginali. 8. Abdom. fufco : fegmentorum margi- nibus albidis. Omnibus larva, ambulatoria ; ligulis caudalibus fufco -fafeiatis. EPHEMERA, (t) Linn. Syfi. Nat. p. 546. 68^ Ephemera Vulgata> — long» lin. Sf» Linn. Sylt. Nat. p. 546. Faun. Svec. 2. 1472. Diagn. Cauda trifeta. Ala; fufco • reticulata maculataeque. T 4 In (f) Larva aquatica, vita brevis, antennae funt fetu-1» cylindrls inarticulate. Alae ere¿tae: pofticse minim». Pedes antici porrcftl 8 Erjavecia ó 262 Libellula. ORDO IV. Libellula. Variat 1. Thorace abdomineque enruléis, hu-jus tamen ápice nigro; linex margi-nalis marginibus nigris. 2. Thorace abdomineque fiavefeenti-busy linea alarum coacolorc Raji. Inf. 49. n. 6. 681. Libellula virgo, — long. une. i.&Iin. 2. Diagn. Abdomen lineare teres; particulis cau-dnlibus fuperioribus incur vis. Aloe crcttae, triplo latiores g. koji se bavi I vretend-ma, dok je Hrvatska Jedna od rijetkih zemalja koje ne-maju odonatoloSko društvo. Znanstvenici su Oviti su dana u Nacionalnom parku Paklenica otkrili osam vrsta vretenaca. a pronaStf su ih l na drugim lokalitetima - na Pagu, kod Nina, na Vran-skom jezeru, u Krupl, dok su na Plitvičkim jezerima dosad poznate 23 vrste. Nove spoznaje o vretenci-ma bit če jo$ jedan kvaliteten doprinos proučavanju w>lebitskog životnjskog svijeta, koji Je, kao i biljni, raznolik I često jedinstven u zaStičenoj I netaknutoj velebitskoj prirodi, koja krije joS mnoga neistražena bogatstva. E. Radulič-Toman Samo na Plitvičkim jezerima dosad su otkrivune 23 vrste konjske smrti Večernji list, petek 24. Vil. 1998, stran 12 23 Erjavec ia 6 hidrološki rezervat. Opazili smo skupno 17 vrst kačjih pastirjev, nekaj tudi novih za to območje, sicer pa smo večino časa preživeli v vodi. Sproščen pogovor v votlini pod šumenjem slapa, nad glavo pa od redkih sončnih žarkov presvetljeni venerini lasci je edinstveno doživetje. Enako kakor potapljanje za debelimi postrvmi v globino pod pregradami in okusna klobasa s pivomcx, ki je vsakega pričakala po vrnitvi z napornega terena. Zadnji dan, ki seje kar prehitro približal smo raziskali Vransko jezero v bližini Biograda. Gre za ogromno, kar 31 km2 veliko, rahlo brakično jezero z bogatim obrežnim rastlinjem, katerega del je zavarovan kot ornitološki rezervat. Sicer nismo opazili veliko vrst, ponovno pa smo našli nekaj levov vrste Lindenia tetraphyliay mnogi od nas pa prvič tudi leve vrste Hemianax ephippiger. Pridobljene izkušnje pri nabiranju slednjih so pomagale, da smo v naslednjih tednih potrdili razvoj vrste tudi na dveh lokalitetah v severovzhodni Sloveniji. Odveč je poudarjati, da smo vsako prosto urico izkoristili za manjše individualne izlete, na katerih prav tako ni manjkalo zanimivih odonatoloških opazovanj. Vendar o tem morda kdaj drugič... Kakorkoli že, Simpozij je v vseh ozirih prijetno presenetil in popestril dolgočasne počitnice oz. služenje vojaškegta roka, poleg čudovite narave in druženja pa tudi 43 opaženih vrst kačjih pastirjev ni od muh. Preostane mi le, da se v imenu slovenske delegacije najlepše zahvalim organizatorju Simpozija, dr. Matiji Frankoviču, in seveda njegovi ekipi za izredno uspešno organiziran simpozij, katerega se bomo radi spominjali, gotovo pa bomo še kdaj obiskali prekrasne kotičke narave, ki smo jih imeli priložnost videti in doživeti. (M.B.) 4z novimi projekti v novo tisočletje Raziskave biologije sredozemskega lesketnika Soma tochlora meridionalis Nielsen, 1935 v Sloveniji (Anisoptera: Corduliipae) Koordinator projekta: Ali Šalamun, Čevljarska 28, 6000 Koper, Tel.: 066/ 274 787, E-mail: ali.saiamun@guest.arnes.si Izhodišče: Sredozemski Iesketnik Somatochlora meridionalis je bil opisam razmeroma pozno, sprva kot podvrsta S. melallica meridionalis. O njem nismo dolgo vedeli skoraj nič, v zadnjih letih pa se je za to vrsto predvsem v Italiji in Sloveniji povečalo zanimanje. Večino novejših raziskav bi lahko uvrstili v področji taksonomije in zoogeografije, medtem ko vemo o ekologiji, populacijski dinamiki in obnašanju sredozemskega lesketnika še vedno izredno malo. Med 24 Erjavec ia 6 Raziskovalnim taborom študentov biologije Kozje '95 smo na potoku Negota v gozdu Dobrava severovzhodno od Brežic na populaciji sredozemskega lesketnika Somatochlora meridional is opravili nekaj preliminarnih "populacijskih" raziskav. V treh dneh smo markirali 165 samcev, da bi ugotovili ali so ocene velikosti populacije z metodo lova in ponovnega lova na odraslih osebkih sploh možne. Izkazalo se je, da so samci neteritorialni in da ima sredozemski lesketnik zelo veliko disperzijo. Markirani samci so bili opaženi na celotnem opazovanem območju (približno 6 km2), kakor tudi na sosednjem potoku Virje. Prav zaradi teh lastnosti je ocena velikosti populacije težko izvedljiva in trije dnevi markiranja niso zadoščali za realno oceno. Za boljšo predstavo o popu/aciji smo opravili tudi nekaj morfoloških meritev ličink. 274 ličinkam smo izmerili širino glave ter dolžino zadnje leve tibije. Ker sta znaka v korefaciji, sta primerna za tovrstne raziskave. Iz dobljenih podatkov (razvrščenih v histograme) lahko ugotovimo, kakšno strategijo razvoja imajo ličinke sredozemskega lesketnika. Najverjetnejši je kohortni razvoj v obdobju 2 do 3 iet, pri katerem imajo skupine ličink različno dolgo dobo razvoja do imaga, s čimer se povečajo možnosti obstoja vrste. Seveda pa za potrditev te teze enkratno vzorčenje ne zadošča. Odprta vprašanja: Že iz do sedaj napisanega je razvidno, da je bila raziskava res preliminarna in omogoča še veliko dela. Možne so tudi druge raziskave biologije sredozemskega lesketnika. Z meritvami ličink smo že nadaljevali v letošnjem oktobru. Za dokončanje naloge bi bilo potrebno opraviti še eno meritev v letošnjem letu ter nekaj meritev prihodnje leto, vse do začetka izletavanja prvih osebkov, lahko tudi dalj. Ocenjevanje velikosti populacije z metodo lo*a in ponovnega ulova zahteva za uspešno izpeljavo nekaj več ljudi in časa. Lahko pa bi poskusili oceniti velikost populacije na ličinkah z vzorčenjem na določenih odsekih potoka ter uporabo primernih statističnih metod. Zanimive so tudi raziskave habitatov sredozemskega lesketnika. V osrednji Italiji so v podobni študiji za primerjavo uporabili nekatere fizikalno-kemične dejavnike. Na znanih lokalitetah so v različnih obdobjih izmerili temperaturo vode in zraka, pH vode, vsebnost raztopljenega kisika in stopnjo saturacije, prevodnost ter vsebnost ionov v vodi itd. Tovrstni podatki z naših lokalitet bi bili izjemno zanimivi, Še posebej, ker imamo v Sloveniji trenutno daleč največ znanih lokalitet za to vrsto v Evropi - po zastarelih podatkih iz Atlasa kačjih pastirjev Slovenije jih je za vrsto Somatochlora meridionalis namreč znanih kar 219! Namicsto zaključka: Do pomladi naslednje leto bo pripravljenih nekaj manjših "podprojektov" oz. natančnih navodil, kako se lotiti dela, zadevo izpeljati in tudi uspešno zaključiti. Zgolj kot dodatek - tema je zelo primerna tudi za seminarsko ali raziskovalno nalogo... Ostane le še povabilo, da se zainteresirani čim prej oglasite na naslov koordinatorja projekta. 25 Erjavec ia 6 Raziskave biologije nosne jezerke Epitheca bimaculata (Charpentier, 1825) v Sloveniji (Anisoptera: Corduliidae) Koordinator projekta: Matjaž BedjaniČ, Fram 117a, 2313 Fram, Tel.: 062/ 601 511, E-mail: matjazbedjanic@guest.arnes.si Dvod: Še pred nekaj leti je veljala Epitheca bimaculata za eno najredkejših in najskrivnostnejših vrst v evropski favni kačjih pastirjev in tudi v Sloveniji do pred kratkim nismo vedeli o nosni jezerki pravzaprav nič. Povečano zanimanje za slovensko odonatno favno v začetku devetdesetih je obrodilo sadove tudi pri poznavanju vrste Epitheca bimaculata. Prvim najdbam so sledili novi podatki, tako da je bilo do leta 1994 v Sloveniji znanih 12 lokalitet, večinoma tudi s potrditvijo razvoja. Intenzivne favnistične raziskave smo nadaljevali v Ljubljanski kotlini in predvsem severovzhodni Sloveniji, kjer najde vrsta v številnih ribnikih, gramoznicah in drugih večjih sekundarnih vodnih biotopih ugodne pogoje za razvoj. Tako je za nosno jezerko v Sloveniji trenutno znanih 64 lokalitet, od tega dobro tretjino s potrditvijo razvoja. Mnogokrat omenjeno redkost, še posebej v srednji Evropi, gre nedvomno v veliki meri pripisati svojstveni biologiji te vrste, pri čemer mislimo predvsem na razmeroma kratko obdobje letanja (maj, junij), vedenje imagov ter zanimivo vedenje ličink. Le-te se namreč ob preobrazbi praviloma od vode oddaljijo kar več metrov, pri (em jih ne ovira niti cesta, njiva krompirja ali travnik in tako se nekatere odplazijo preko 20 metrov daleč ali splezajo v višino nekaj metrov... Opis preliminarnih raziskav: V glinokopu Opekarne Pragersko v Pragerskem (SV Slovenija) smo na skupno 19 terenskih dnevih približno ocenili velikost populacije nosne jezerke ter analizirali potek preobrazbe in spolno strukturo populacije. Tako sta bila med 26.IV. 1994 in 08.V. 1994 zbrana skupno 502 leva, med 27.IV. 1995 in 14.V.I995 pa 679 levov. Iz poteka preobrazbe je postalo razvidno, da se celotna populacija nosne jezerke Epitheca bimaculata preobrazi v približno dveh tednih, kar je značilno za t. i. spomladanske vrste. Začetek in trajanje preobrazbe sta vremensko pogojena. Analizirali smo tudi spolno razmerje med samci (48,01% - 1994; 47,28% - 1995) in samicami (51,99% - 1994; 52,72% - 1995), rezultati pa kažejo na rahlo prevlado samic v populaciji, kar se ujema s podatki iz literature. Glede na podatke o skupnem obsegu obale na izbrani lokaliteti in dolžini izbranih odsekov, lahko z veliko rezerve ocenimo velikost preobražjene populacije v letih 1994 in 1995 na preko 1000 osebkov. Brez dvoma je pričujoča populacija med največjimi v Sloveniji in Evropi, skupaj z akumulacijskim jezerom Komarnik pri Lenartu (SV Slovenija), pa predstavlja glinokop Opekarne Pragersko eno najpomembnejših lokalitet za nosno jezerko v Evropi. 26 Erjavec ia 6 Odprta VPRAŠANJA; Pri nosni jezerki bi veljalo nadaljevati tako z favn ¡stičnimi raziskavami, kot z raziskavami biologije vrste. Zelo zanimivo bi bilo favnistični bolje obdelati okolico Celja, Belo krajino in nekaj akumulacij na Primorskem, še zlasti pa okolico Zagreba na Hrvaškem. Verjetno je tam vrsta še pogostejša kot v Sloveniji, natančni podatki pa žal manjkajo. Zanimive bi bile tudi raziskave velikosti populacij na nekaterih lokalitetah (npr. Pragersko, Komarnik), ugotavljanje ekoloških zahtev vrste, dolžine trajanja larvalnega razvoja, obnašanja ličink tik pred in med preobrazbo, opazovanja obnašanja samičk med odlaganjem jajc (morda s pomočjo videokamere) itd.. Skratka obilo odprtih vprašanj, ki vpijejo po razrešitvi. Do pomladi bo podrobneje razdeianih nekaj manjših projektov, ki bodo zaključeni v naslednjem letu in bodo primerni tudi za izdelavo seminarske ali raziskovalne naloge. Dodajmo še, da hkrati pripravljamo tudi kompletno odonatološko bibliografijo za nosno jezerko, ki že presega 140 naslovov. Za nadaljnje informacije in literaturo ter kakršnekoli nasvete navežite stike s koordinatorjem projekta. "Opomba: Tako projekt, ki se bo ukvarjal z vrsto Somatochlora meridionalis, kot tudi projekt za vrsto Epitheca bimaculata bosta mednarodno podkrepljena. Dr. Carlo Utzeri (Rim, Italija) in njegova skupina se aktivno posvečajo raziskavam biologije in taksonomije sredozemskega lesketnika in so z koordinatorjem projekta in nekaterimi drugimi odonatologi iz Slovenije v stalnem sfiku. Omenimo še, da bo v naslednjih letih izšla monografija o evropskih predstavnikih družine Corduliidae, ki jo pripravlja znani odonatolog dr. Hansruedi \Vildermuth iz Švice. Tudi z njim smo navezali sodelovanje in prepričani smo, da nam bo pomagal in da bodo tudi slovenske raziskave doprinesle majhen košček k boljšemu poznavanju družine lebduhov v Evropi. calopter yx splendens - KOMPLEKS U JUGOiSTOČNOJ EUROPI (INSECTA, ODONATA) Voditelj projekta: Dr.sc. Matija Frankovič, Barutanski breg 30, 10000 Zagreb, Hrvatska; Te).: 00 385 1 327 607; E-mail: mfrankov@duzo.tel.hr Obrazložen j e teme: Za vrlo varijabilni takson Calopteryx splendens opisan u početku kao jedna vrsta kasnije se pokazalo da predstavlja kompleks nekoliko više ili manje odvojenih taksona od kojih večina ima status podvrste. Želja odonatologa da unese reda u šarenilo njihovih oblika koji dolaze na terenu, kroz protekle godine ishodila je samo dodatnom zbrkom. Tome su posebice doprinijeli: (1) slab uvid u Sire stanje problema varijabitoosti i njezine pravilnosti (posebice jugoistočne Europe odakie prodire azijski i afrički genetički materijal) zbog nedostatka znanstvenih istraživanja ili slabe razni jene rezultata istih, (2) nerazumijevanje i/ili drugačiji pristup temeljnim zakonitostima sistematike, (3) želja istraživača da se istaknu opisivanjem novih podvrsta, lako je u posljednje 27 Erjavec ia 6 vrijeme započeo rad na sistematskoj reviziji taksona Calopteryx splendens, i to najnovijim genetičkim metodama, rezultati toga rada osim opče slike o taksoriu vrlo malo če biti primjenjivi pri svakodnevnom faunističkom radu na terenu. Zbog tog?, imajuči na umu da su večina odonatoJoga-faunista večinom amateri kojima nisu dostupne skupe genetičke tehnike, namjera je ovog projekta dati mogučnost raspoznavanja raziičitih populacija jednostavnim mjernim tehnikama. NaČIN rada: Terenski rad - (1) obilazak nekoliko standardnih lokaliteta razmještenih u obliku umreženog transekta (Dalmacija, gorska Hrvatska, središnja/zapadna Slovenija), (2) kampiranje na terenu, (3) uzimanje podataka na terenu (lov, mjerenja, pohrana podataka i odredcnog broja jedinki). Analiza podataka - (1) prikupijanje ostalih podataka neophodnih za analizu (napr. meteorološki podaci), (2) obrada prikupljenih podataka dogovorenim metodama. Sinteza podataka - pisanje pojedinačnih i završnog izvještaja. Trajanje projekta: Trajno. Koristi po mlade suradnike: (I) upoznavanje s načinom pripreme znanstvenog projekta, (2) vježbanje boravka i rada na terenu, (3) upoznavanje s načinom terenskog uzorkovanja, (4) upoznavanje s temeljnim metodama analize podataka, (5) upoznavanje s temeljnim sistematskim istraživanjima, (6) vježbanje pisanja izvještaja. odonatološke organizacije po svetu IDF - International dragonfly Fund - IDF International Dragonfly Fund (idf) je bil ustanovljen 31. marca 1996 v Freiburgu v Nemčiji. Glavna cilja delovanja idf sta finančna podpora odonatoJogov in vzpodbujanje projektov, ki služijo varovanju kačjih pastirjev. Pri tem posveča idf posebno pozornost projektom, ki naj služijo kot modeli za prihodnje raziskave, kakor tudi podpori odonatologov, ki živijo in delajo v gospodarsko in finančno težkih pogojih. Osnovni kapital v višini 15.000 DM je IDF pridobil s pomočjo nemškega sponzorja v letu 1996. Deloma je bila ta podpora namenjena za točno določene projekte, ki so bili s sponzorjem vnaprej dogovorjen/. Tako je v letu 1997 IDF podprl t.i. Conservation Action Plan za bivšo gramoznico v bližini nemško-švicarske meje. Projekt je bil realiziran s strani skupine schutzgemeinschaft Libellen in Baden-württemberg v istem letu. Nadalje je bilo finančno podprto znanstveno delo odonatologa Stanislava N. Gorba iz Kijeva (Ukrajina), ki je raziskoval morfološke "ključe" pri prepoznavanju samičke ter mehanizme prepoznavanja lastne vrste pri samčkih iz družine Coenagrionidae (Morphological cues in mate and species recognition by males of coenagrionid damselflies). Rezultati projekta so objavljeni v IDF - Rejx>rt l(2)in 1(3), oziroma se nahajajo v 28 Erjavec ia 6 tisku. Gregg O'Neill (Tacoma, Washington, USA) je prejel finančno pomoč za potovanje in opremo pri raziskavah gradienta biodiverzitete kačjih pastirjev v centralni in južni Gani ter za testiranje hipoteze o pigmentiranosti kril pri kačjih pastirjih iz družine Calopterygidae (Studies of the dragonfly biodiversity gradient in Central and South Ghana and a test of a wing coloration hypothesis in dragonflies of the family Calopterygidae). Za podpore različnim projektom je bilo namenjenih skupno 12.000 DM. V letu 1998 bo IDF financiral izdajo časopisa, ki bo brezplačno razposlan južnoameriškim odonatologom. Imenoval se bo Racenis:ay izboljšal pa naj bi komunikacijo med južnoameriškimi odonalologi, zbral informacije o situaciji in aktivnostih v južni Ameriki in jih napravil dostopne širšemu krogu zainteresiranih raziskovalcev. V načrtu je tudi podpora raziskovalnemu projektu o severnoameriški vrsti Somatochlora brevicineta Robert, 1954, katere pojavljanje je verjetno omejeno le na nekaj območij v Kanadi.V letu 1998 bo IDF ponovno podprl projekte v Afriki; verjetno bo financiran projekt kartiranja kačjih pastirjev v primarnih gozdovih vzhodne Afrike ter podpora pri kritju stroškov potovanja za projekt, ki že teče v Kamerunu. Načrtovana je tudi podpora pri izdelavi ključa za določanje kačjih pastirjev za vzhodno Afriko. Spričo obsežnih načrtov je za leto 1998 na voljo le še približno 5000 DM za nove projekte, kr jih IDF zagnano načrtuje. Podpora omenjenim in načrtovanim projektom je bila možna le s pomočjo sponzorja, katerega denar pa žal ni več na razpolago. V prihodnosti bo zato IDF in njegovo delovanje v veliki meri odvisno od članarin in dotacij. Hvaležno je sprejeto tudi sponzoriranje točno določenih projektov, če vsota presega 500 DM. IDF svojim članom ne nudi nikakršne neposredne "protivrednosti" in v tem se razlikuje od drugih podobnih odonatoloških združenj. Cilj članstva v International Dragonfly Fund je podpora drugim odonatologom in njihovim raziskovalnim projektom. Kljub temu pa nudi IDF, za članarino 30 DM, več kot le idealistično protivrednost. Najmanj enkrat na leto izdaja svoj bilten IDF - Report in dvakrat na leto Odonatological Abstract Service, ki ga za svoje člane pripravljajo skupaj z Worldwide Dragonfly Association (WDA, Purley, United Kingdom). Prav tako se poskuša članom priskrbeti separate publikacij, ki so nastale s podporo IDF. IDF pripravlja in izdaja svoje publikacije praviloma v nemškem in/ali angleškem jeziku. V teh jezikih tudi vodi korespondenco. Če bi želeli podpreti delo IDF, oziroma bi se radi včlanili v to organizacijo se obrnite na naslednja naslova: Dr. Martin Lindeboom, WolfstraBe 6, D-72119 Ammerbuch, Germany; e-mail: ltndeboom@aoLcom Martin Schorr, Waldfrieden 25, D-543I4 Zerf, Germany; e-mail: foeatrier@aol.com 29 Erjavec ia 6 Kačji pastirji v ljudskem izročilu Pazi, pičil te bo! Gotovo je kje v bližini kača! Ali so kačji pastirji strupeni?... Prav zanimivo je, da ljudje skoraj povsod po Sloveniji ob pogledu na kačjega pastirja takoj pomislijo na kačo; navsezadnje se na to navezujejo tudi imena kačji pastir, kačji hlapec, modrasov hlapec... Po drugi strani pa ljudsko izročilo neizčrpen izvir številnih drugih zanimivih imen; nekaj jih bomo po zaslugi Iztoka Geisterja in Alija Šalamuna spoznali v nadaljevanju. Žal pa precej slišanega kaj kmalu pozabimo. Da bodo podobna opažanja, zgodbice, ljudski reki in imena, skratka karkoli v zvezi z kačjimi pastirji v ljudskem izročilu, ostali zbrani, jih prosim pošljite na naslov: Dr. Boštjan Kiauta, Murnikova 5, 1000 Ljubljana ali Matjaž Bedjarzič, Fram 117/a^ 2313 Fram. Zaželjen je natančen opis "dogodka", kraj v Sloveniji, skratka podatki, ki bodo morda kdaj v prihodnosti omogočili zainteresiranim, da stvar še podrobneje raziščejo... (M. B.) Zabeležka o ljudskem poimenovanju kačjega pastirja v slovenski istri Dne 25. septembra 1992 sem gospe Željki Kocjančič (rojeni leta 1923), bivajoči v Kocjančičih št. 6 pokazal mrtvega kačjega pastirja, samico vrste Aeshna cyanea. Brez pomisleka je vzkliknila, da je to PIPER! Dodati pa moram, da informatorka ni doma iz Kocjančičev, temveč iz Marezig, kjer govorijo nekolikanj drugačen dialekt kot v Kocjančičih, čeravno sta si kraja komaj nekaj kilometrov vsaksebi. V Marezigah govorijo meržansko. Poleti leta 1996 sem izpraševanje ponovil. Isto osebo sem povprašal, kako imenuje žuželko na sliki v knjigi Pareys Buch der Insekten (avtor Michael Chinery), Berlin 1987. Brez odlašanja je tudi tokrat kačjega pastirja poimenovala PIPER! S pomočjo barvnih slik (risb) sem povprašal tudi po imenih drugih žuželk. Tako sem se prepričal, da metulju rečejo ŠTRIGA, metuljčku pa PAMPENELA. Čriček oz. muren je ŠKRJANČIČ, bogomoljka pa PROSI PROSI BOŽE. 30 Erjavec ia 6 Izpraševanju je prisostvovala tudi neka gospa iz Kopra, ki je vedela povedati, da v Rižani in v Čežarjih pravijo kačjemu pastirju ŠUŠTER! Kraja sta od Kocjančičev oddaljena 3 do 5 kilometrov. IZTOK GEISTTK, KOCJANČtČI 18, Sl-6276 POBEGI Ljudska imena kačjih pastirjev v slovenski Istri Po prvem pozivu Boštjana Kiaute v Erjavecii o zbiranju ljudskih imen kačjih pastirjev ter z njimi povezane slovstvene folklore sem nameraval o tem med terenskim delom občasno tudi sam povprašati katerega od mimoidočih domačinov. Kdo pa še ni naletel na koga, ki je spraševal kaj loviš, zakaj, in kaj sploh so kačji pastirji? In zakaj ne bi bilo tudi obratno! Vendar seje izkazalo, da domačinov, ki bi ravno takrat hodili mimo kalov ni prav veliko, nekateri tudi niso preveč zgovorni, ali pa se sam tega nisem spomnil. Zato bi meni znana ljudska imena ostala omejena na eno samo informacijo iz Marezig, Če se ne bi de)a lotila Zvona Ciglič, etnologinja v Pokrajinskemu muzeju v Kopru (drugače tudi moja mama), ki je ob njenem terenskem delu (kartiranju opuščenih in živih vodnih virov), spraševala o možnih zgodbah v slovstveni folklori in o domačih imenih za kačje pastirje. Da ne bi prišlo do pomot pri prepoznavanju same skupine je Matjaž Bedjanič pripravil fotografije bleščečega zmotca (Enallagma cyathigerum\ zelenomodre deve (Aeshna cyanea) in modrega ploščea (Libellula depressa), ki so sijih vaščani (med etnologi imenovani informatorji) lahko ogledali, če ravno takrat noben ob kačjih pastirjev ni hotel prileteti mimo. Po obiskih okrog 30 vasi in zaselkov je znanih preko 20 ljudskih imen kačjih pastirjev. V nekaterih vaseh niso imeli lokalnega imena za kačje pastirje, je pa zato v drugih vaseh znanih več imen. Večkrat se isto ime pojavlja v več vaseh. Do sedaj je najpogostejše znano ime ŠTRIGA (= čarovnica), na čarovniške moči kačjih pastirjev pa nedvoumno kaže tudi izraz ŠTRIGON. Iz razširjenega strahu pred pikom sta se razvili s čevljarji ter njihovim orodjem povezani imeni ŠUŠTAR in ŠILABADILA (= zbodejo ostro kot s šilom). Tudi oblika telesa je botrovala številnim imenom. Pogostokrat se pojavlja PRESLICA (priprava za navijanje volne). Zelo zanimivo je ime ŠPERUN, zaradi podobnosti kril s "šperunom", to je v zanko zvito trto, povezano z vrbovo šibo. Na povezavo z vodo kažejo imena 31 Erjavec ia 6 VODNiCA, PUČAR (puč = kal), KONJIČ OD VODE (verjetno povezava s hrvaškim imenom vilin konjič). Značilni preleti teritorialnih vrst so najverjetneje vzrok za pojavljanje imen GUARDIAN, GUARDJAN OD VODE, GUARDJAN, SOLDAT (saj so kot vojak na straži). Znana je zgodba, da kačji pastir (guardian - čuvaj; iz it.) varuje vodo, da je ne 60 zmanjkalo, kot seje prepogosto rado dogajalo v sušnih po/einih mesecih. Na slovensko ime kačji pastir spominja OVČJI PASTIRČEK. Asociacije, ki so pripeljale do imen SLEPIČ, METLICA, FARŠKA DEKLICA, VETRNICA so manj očitne, (mogoče ime farška deklica zaradi stalne prisotnosti v sami vasi, kjer je bil včasih tudi kal!). Neznan mi je ostal tudi pomen imena PIPRJI (množina), zato pa je s tem imenom povezana še zgodbica, kako so piprje lovili na "trn". Kačjega pastirja so poskušali nabosti na trn z mahanjem z vejo robinije (Rob in i a pseudacacia). Ime BRNCAJ najverjetneje izvira iz načina leta, mogoče je s tem v povezavi, ne preveč domiselno ime VELIKA MUHA. In za konec naj omenim še novejša imena, ki jih je zakrivil tehnični napredek. To so LOPRAN in LOPRANČIČ (asociacija na letalo) ter vseslovenski ELIKOPTER in LIKOPTER. Upam, da bodo tem imenom sledila nova, ne samo iz Slovenske [stre, saj se tu delo Še nadaljuje in bo zajelo celotno Slovensko Istro in Brkine, temveč tudi od drugod. (A. S.) Kačji pastirji v leposlovju Kačji pastirji. Pod jezom utopljenec. Na bregu ribe. Rudi Robič, Letni časi 1 (1): 24 (1997) Po polnočnem dežju kačji pastirji pasejo jezero - padajoče snežinke. Bill West (prevod Dimitar Anakiev