Polnilna paaćaifia * goiotims št. 20 m tena posamezne sit S’äP fltn V Ljubljani, dne 20. julija 1928. x leto. Glasilo Zveze državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani. „NAS GLAS“ izide vsakega desetega dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina...........................Din 40"— Polletna naročnina................................ 20'— Četrtletna naročnina..........................„ 10- — Za inozemstvo je dodati poštnino. ..... Oglasi po ceniku. ------- Uredništvo: Ljubljana, Bohoričeva ulica štev. 12. - Upravništvo: Ljubljana, Vodnikov trg štev. 5/1. — Poštni ček. rač. štev. 11.461. Generalmajor u. m. Ante Lešić'- Pripravlja mo se za izbore. Pitanje državnm namještenika i s njim u savezu pitanje staroumirovljenika boluje na tom, što ga liječnici ne uzimaju ozbiljno i misle, da je vreme za njega ipak najpodes* niji lijek. Pošto neima izgleda, da bi se ti li» ječnici dali o drugom osvjedočiti, zato je pojava posve prirodna, da se bolesnici poči« nju sami liječiti i pobrinuti se, da im se ozdravljenje pospješi. Po vlastitim zastopnicima u narodnoj skupštini doći do riječi, to bi po osvjedoče« nju tih bolesnika, bio prvi i najnužniji korak za postavljenom cilju. Prigodom prošlih izbora, veli se, da se taj korak nije smio riskirati, jer bolesnici nijesu bili dosta čvrsto organizirani. Mnogi su osvjedočeni, da bi doživljeli blamažu, kad bi se usudili sa kojom vlastitom listom stupiti na izborno bojište. Možcbiti, ali to je sigurno, da se je u organizaciji osjetilo kao velika smetnja, sto državni namještenici i umirovljenici nesmjedoše otvoreno agiti« rati za namjeravani istup, tobože zato, što je činovniški savez nepolitično društvo. Zamjerka bi bila opravdana, kad se kod nas iz obskrbe nebi pravilo političko pitanje, ali pošto svaki zalogaj svakdanjega kruha, za činovnika i penzionera odvisi od političkog razpoloženja vladajučih stranaka zato je nelogočno činovničkom savezu za« mjeriti nakanu, putem politike postarati se za poboljšanje svoga socialnog položaja. Ta ne naravna zabrana se može samo raztumačiti, sa onom bezprimjernom osjet« ljivosti naših stranaka, kojom one na svaku kugljicu paze, koju bi izgubiti mogle. A to je bez dvojbe, da bi samostalna činovnička lista i izvan činovničkih redova našla dosta prijatelja, koji nikako nemogu pojmiti, zašto baš činovnići i penzioneri, kao državni rad« nici, pri tolikim porezima, kao konsumenti i kupci, ne važe skoro ništa. Činovnički savez je nepolitično društvo — to je dobro — ali v doba izbora tom sa* vezu zamjeriti, da on iz svoje sredine iza* bere kandidata, koji bi imao zadaću, intere> se tog saveza u skupštini zastupati, to niti je dobro, ni prirodno. To je pravo, koje se svakom drugom gradjaninu i udruženju u državi ne osporava. Iz toga uzroka bila bi dužnost činovnič« kog saveza pobrinuti se, da mu se to pravo za budućnost, bez prikora osigura. To bi bio prvi i najvažniji pripravni korak, za buduće izbore i jedini put, kojim bi za svoje člano« ve mogao izvojštiti, što im je za život po« trebno. Naše zahteve. (Konec.) III. a) Da se čl. 344. financijskog zakona za 1928—29. godinu predvidjena revizija zako« na o činovnicima protegne na sve državne penzionere bez razlike; b) Da se s obzirom na pogoršano i ina« če bijedno stanje državnih činovnika ušli« jed novog zakona o porezu i zakona o stano« vima novi činovnički doprinos za fond za porodične penzije, koji se ima osnovati i po novom činovničkom zakonu, ne smije biti viši od 1 do 3 % od plaće; c) Da se prevodjenja krunskih penzio« nera izvrši u roku od mjesec dana i da se to prevodjenje ni u kom slučaju više ne odugovlači; d) Da se odluka ministarskog savjeta od 8. X. 1924. godine Dr. br. 107201. o do« đacima na skupoću penzionerima primjeni i na one penzionere, koji su penzionirani po odredbama zakona o žandarmerijskom fondu; e) Da se povuče tumačenje člana 144 zakona o činovnicima i čl. 337. financijskog zakona za god. 1928.—29., te da se prizna pravo na penziju i onim udovama penzione« ra, koje su stopile u brak kad im je muž već bio u penziji; Žrtev. Z rosnega lista pade na zemljo hrošč, ves zaspan. Strahu se potuli. Tropa požrešnih mravelj* 1 se zgrne okoli njega in se ga loti pri živem telesu. Sporeko se: 1. mravlja: »Pusti! Še nikdar ni bil interes mravljišča v večji nevarnosti I« 2. mrav.: »Žepar, govedo, propalica, molči!« 3. mr.: »Mir mravljam na zemlji!« A že bukne vika, mravlje se stepo. Obrizigavajo se s strupom; nekaj jih pade s pregriznjenimi zadki. Srakoper sede na bližnji grm ter opazuje mesarsko klanje pod drevesom, šine po hrošča, ga odnese in nasadi na trn. 1. mravlja: »Zaradi miru v hiši sem pobijal.« 2. mrav.: »Ti si slabši od rodnega brata.« 3. mr.: Smiluj nas! — kriv je, ker je padel z drevesa!« Srakoper: »Lepa trojica, jaz pa bog,« in čavsne po ubogem hroščku. Fič. f) da se penzionerima ne obustavljaju dodaci na skupoću u slučaju nuzgredne za« rade; g) Da se penzionerima isplaćuje oduzeta im stanarina riješenjem od 7. oktobra 1924. godine; h) Da advokati ne mogu biti postavljeni za velike župane i time teretiti penzioni fond; i) Da se nacionalni rad naplaćuje na drugi način, a ne na račun činovničkog pen« zionog fonda; j) Da se odredbe člana 152. zakona o činovnicima, po kojoj se količina lične pen« zije odredjuju istom odlukom, kojom se službenik penzionira, a porodična najdalje za mjesec dana od dana prijave smrti pen« zioniranog činovnika — primjenjuje, a ne da penzioneri i njihove porodice mjesecima čekaju na reguliranje penzije; IV. — a) Da se u specijalni zakon o fi« nancijskoj kontroli unese odredba o obra« A. Aferkvička: Umor In samomor. Točno ob osmi uri je sluižtmjoči policijski kotmlsar četrtega okraja prejel nujno pismo. Komisar se je baš zleknil na široki naslanjač, dia bi malce zadremal. Ko je 'zagledal veliko kuverto z naslovom, napisanim očividno v največji naglici in nervoznosti, jo je žurno odprl. Iz kuverte je potegnil list belega, sati-niranega papirja, ga začel čitati in bliskovito skočil pdkoncu. Pred njegovimi strmečimi očmi je stala tale izpoved: Gospod komisar! Ko boste te vrsteči držali v svojih rokah, sem jaz, Justin Valnez, lastnoročno ubil svojo ženo, rojeno Schönborn. Davi sem se uveril, da 'me vara z mladim Kolat-nijem, blaziranim, brezposelnim človekom, in po celem mestu razvpitim vetrnjakom. Odločil sem se, da napravim namah konec dolgi vrsti peklenskih muk ... Verujte mi, gospod komisar, malo je ljudi, ki bi bili ve» likodušnejši od mene in ki bi gledali na slabosti milega bitja skozi prste. Oproščal sem ji neprestano, njena ljubkost, njeno laskanje me je neštetokrat napotilo, da sem popustil in ji odpustil. Da pa imam za tekmeca takega zelenca, to- je zame ponižanje, katerega ne morem pretrpeti, kaj šele oprostiti. In tako sem po vsestranskem, teme--Ijitem premišljevanju sklenil, da ubijem i njo i sebe, da napravim konec neizrek» Ijivim mukam. Čvrsta volja mi bo pomagala, da svoj sklep izvršim. Justin Valnez, Mihajlovo nabrežje 4.« Zvonec je udaril alarm. Odred, ki je v pripravljenosti, je bil hitro nared za odhod. Avto je besno drevil po tihih ulicah v smeri Mihaj« lovega nabrežja. Na oglu neke ulice se je ustavil. Komisija je jadrno pohitela k hiši št. 4. Užgali so 'žepne svetiijke. Tabla z napisi se je zasvetila: Valnez, I. nadstropje. V pr« vem nadstropju je bil prostor precej medlo razsvetljen. Strašni zločin se je moral odigrati tu. Pred vrati je dal komisar poslednja navodila. »Po prstih! Tiho se moramo splaziti v hišo, da preprečimo zločin, če se še ni dogodil. Torej naprej, brez najmanjšega hrupa!« Za« svetil se je viitrih. Ključavica na vratih je zaškripali a in se odprla. Četvero oseb je smuknilo v vežo in se plazilo na stopnišče. Pred prvim nadstropjem se je trojica za hip ustavila. Komisar je stopil k stanovanjskim vra- tom in vzel v roke dleto. Ključavnica ni popustita. Culo se je škrtanje, zapah se ni odmaknil. Četvero ljudi je pritajevalo svoji dih. Po par trenutkih se je ogled ponovil... Škrtanje, samo škrtanje ... Znotraj se je nekaj premikalo. Vratom so se bližali lahni koraki. Komisar je odstopil od' vrat in se naslonil na zid. Neki ženski glas je vpraševal pritajeno: — Kdo 'tukaj? — Četvero ljudi je pozabilo še nadalje zadrževati sapo. Znotraj se je odmaknil zapah. Komisar je molče priskočil, pritisnil deklici roko na usta in jo potegnil na stopnišče. »Da mi ne črhneš besedice!« Žepne svetiijke so se zasvetile. Nagib' se je približal eden izmed policajev. Dekle so odvedli na hodnik, kjer so jo pričeli takoj še-petaje zasliševati. »Kje je gospoda?« — »V salonu.« — »Kdaj je prišel gospodar domov?« »Ob osmih.« »Ste-li kaj slišali, kak šum?« »Prerekali so se,« je jecljalo dekle vznemirjeno'. »In potem?« »Potem me je poslal gospod, da predam brzojavko.« »Kdaj ste se vrnili, im ste slišali kaj sumljivega?« »Ne, bila je grobna tišina.« »Grobna tišina,« je vzkliknil komisar, po- zovanju disciplinskih sudova kod svih ob= lasnih inspektora financijske kontrole; b) Da se činovnici financijske kontrole sa istim kvalifikacijama i istim dužnostima razvrstaju u istu kategoriju, a ne jedni u II a jedni u III kategoriju; c) Da se preglednici financijske kom trole, kao starješine nadleštva prevedu u III kategoriju; d) Da se svima činovnicima financijske kontrole, koji su u medjuvremenu od 1. ja* nuara do 30. aprila 1925. godine bili penzio* nirani priznaju sva ona prava i povlastice, koja su data njihovim drugovima koje jc uredba od 25. aprila 1925. godine o dovo* djenju u saglasnost zakona o organizaciji fi* nancijskc kontrole sa zakonom o činovnici* ma, u službi, pa bilo da su oni poslije toga vraćeni u službu, ili da su poslije toga po* novno penzionirani; • e) Da se svi oni sreski upravnici finan* cijske kontrole, koji su u aprilu ove godine bili smijenjeni sa uprave i postavljeni na niža mjesta, vrate na svoja ranija mjesta; f) Da se zvaničnicima financijske kon* trole prizna pravo na putne troškove prili* kom vršenja službe kao i zvaničnicima osta* lih struka; g) Da se oni zvaničnici financijske kon* trole koji imaju potrebne školske i stručne kvalifikacije, prevedu u odgovarajuću ka* tegoriju, i da se za njih predvide mjesta u budgetu, kao što je slučaj kod ostalih struka; h) Da se odredba u financijskom zako* hu za 1928.—29. godinu u pogledu ženidbe organa financijske kontrole izmjeni u toli* ko što će se ona odobriti svim stalnim or* ganima, koji imaju 4. godine službe. V. — a) Da poreskim činovnicima i službenicima povrati ukinuti im zakonski odmor za 1928. godinu od strane g. ministra financija; b) Da se čl. 348. financijskog zakona za 1928.—29. gorinu dopuni na taj način što će se i zvanje državnih službenika, koja ne ulaze u činovničke kategorije na koja se mogu postavljati pojedina lica kao dnevni* čari, izuzeti i zvanje poreskog ckzekutora; c) Da se odredba člana 114. financijskog zakona za 1928.—29. g. po kojoj se poreski ckzckutori, koji nemaju propisne školske kvalifikacije ali su navršili najmanje pet go= dina isključivo na službi utjerivanja pore* za, mogu postaviti za zvaničnike, — jednom za uvijek ozakoni. VI. — a) Da se izvrši povečanje pri* nadležnosti služiteljima i dnevničarima; mignil svojim spremljevalcem in že so hiteli vsi skupaj urno v stanovanje. Po- preprogi so se splazili neslišno k salonu. Komisar je nastavil uho na ključavnico in prisluškoval. Obraz se mu je zvedril in umiril. Prša so se mu širila. »Pripeljite dekle!« je šepnil enemu izmed svojih spremljevalcev. Dekle je stopilo predenj. »Stopite notri in javite gospodu, da želita dva gospoda nemu-donuai govoriti z njim!« Dekle je potrkalo in odšlo v sobo. »Odvedite gospoda v mojo sobo,« je govoril neki zamolkel, zvonek glas. Uradnika sta stopila z dekletom v gospo-darjevoi sobo. Takoj se je pojavil tudi Justin, majhen, priljuden človek, kakih 40 let in nekaj požvižgoval. »Dober večer, gospoda!« Dve policijski čepici sta se zasvetili. »Toda gospoda, kaj pomeni vse to?« je vprašal začudeno Justin. »Kaj niste prejeli moje brzojavke?« »Kakšno brzojavko?« ga je strogo zavrnil komisar. »Pred pol ure sem oddal brzojavko, v kateri sem vse preklical« »Preklical?« ga je vprašal komisar s prezirljivim pogledom. »Da, gospoda,« se je ljubeznivo nasmehnil Justin. »Premislil sem si. Zelo sem bil razburjen, pa sem se nato premislil« »Premislil? — Kaj nas imate za norce?« ga je b) Da se služiteljima da službeno odi* jelo koje su imali do 1923. godine; c) Da su zvaničnicima i služiteljima pri* zna stalnost poslije tri godine službovanja; d) Da sc zakonom stečeno pravo zva* ničnika i služit cl ja vrati na snagu i svi raz* vrstani preko tri godine vrate od dnevničara i na budget; e) Da se i dalju isplaćuje sudskim stra* žarima dodatak na noćnu službu, koji se ne isplaćuje od 1. aprila 1928. godine a koji jc članom 140. financijskog zakona ukinut; f) Da se za narednu budgetsku godinu iz financijskg zakona izbace odredbe čl 140. i 348. financijskog zakona za 1928.—29. godinu. Pošto jc skupština jednoglasno primi* la ovu rezoluciju stavlja se u zadatak Glav* nom Savezu da je dostavi kraljevskoj vladi, t. j. predsjedniku ministarskog savjeta kao i svima gg. ministrima; predsjedniku na* rodne skupštine, predsjedniku financijskog odbora narodne Skupščine kao i istaknuti* jim narodnim poslanicima; da se rezolucija tekstualno preda predstavnicima štampe u Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Skoplju, Cetinju i Novom Sadu i da sc umole da istu preko dnevnih listova objave.« Tolmačenje uradn. zakona. (Nadaljevanje 1 Objašnjenje u pitanju prava na porodične dodatke penzionera za članove porodice, koji se bave slobodnom profesijom. Povodom jednog konkretnog slučaja u pogledu pripadnosti porodičnog dodatka ženi penzionera, koja se bavi slobodnom profesijom donijela je Generalna direkcija državnog računovodstva u Beogradu aktom od 8. marta t. g. DR. Br. 29.191 slijedeće obavještenje: »U povodu više presuda državnog Savjeta kojima je državni savjet stao* na gledište, da se na penzionere, čiji članovi porodice se bave stalnim .radnjama, ne može primjeniti odredba drugog stava čl. 16. Odluke ministarskog savjeta Dl. Br. 107.201/1924. utvrdilo je ovo ministrstvo slijedeću praksu kod ocjene ovog pitanja. Penzioneri koji su se u svoje vrijeme bavili •samostalnimradnjama ili slobodnim profesijama, pa su kasnije, da izbjegnu ograničenju prava na dodatke u 51. 16. navedene odluke, preneli svoje radnje na svoje članove porodice ili pak, u istom cilju prestali da se bave radnjama, a ovima su zatim počeli da se bave članovi njihovih porodica, nemaju pravo ni na lične ni na porodične dodatke na skupoću, na vprašal komisar osorno. »Toda prosim, gospoda, niti na um mi ne prihaja kaj takega. Recite mi, gospod komisar, ali bi vi mogli ubiti tako ljubeznivo, dražestno bitje?« »Jaz?« ga je začudeno gledal komisar. »Seveda me! A vi ste pisali, da ima (vaša žena---------« »Slabosti. Seveda. Moj Bog, kaj smo mi angeli, kaj ste vi popolni, gospod komisar?« »Nisem, tristo zelenih, nisem« — — je vzkliknil komisar razjarjeno. »A čemu mi vse to pripovedujete? Kaj mislite, da smo se prišli zabavat?« »Kaj hočete s tem reči?« je vprašal ozlo-volijen Justin. »Menda ne boste zahtevali, da iz ljubezni do policije ubijem sebe in svojo ženo?« Komisar je obstal kakor okamenel. »Gospod,« je nadaljeval Justin resno: »Treba je, da se štejete za srečnega, da ste prišli semkaj zaman. Vi me pa medtem navajate k umoru. Ne morem si sedaj vzeti življenja samo zato, da zadovoljim vašim kriminali* stičnim strastem. Opasne ideje gojite pod to vašo uniformo, dragi gospodje policaji!« »Dovolite gospod-------« Justin se je okrenil, stopil k vratom in jih malo odprl osnovu odredbe čl. 16. odluke ministarskog savjeta DR. Br. 107.201/1924. jer iz činjenice, da su oni preneli svoje radnje na članove porodice, mora se zaključiti, da je ovakav prenos uslijedio zato, da se mimoidje zakonsko ograničenje prava na dodatke na skupoću, pa se takav prenos za ocjenu prava na dodatke ne uzima u obzir. Na penzionere pak, koji se nikada nisu bavili samostalnim radnjama ili slobodnim profesijama, niti su u njima ma kako učestvovali, već su se ovim radnjama odnosno zanima njima od uvijek bavili samo članovi porodice, ne može se primjeniti čl 16. odluke ministarskog savjeta DR. Br. 107.201/1924. već samo odredbe o ograničenju prava na porodične dodatke za odnosne članove porodice, ako predleže uslovi u ovim propisima predvi-dijeni«. Odluka ministarskog savjeta DR. Br. 99.000 ex 1926. odnosi se i na one penzionere, Koji uživaju po ćl. 7. tač. 1. i 2. odluke ministarskog savjeta DR. Br. 107.201 : 1924. ustanovljen minimum ličnog dodatka. Povodom pojavljenog pitanja, da li se ustanove ministarskog savjeta DR. Br. 99.000 od 23. jula 1926. god. u pogledu smanjivanja ličnog dodatka na skupoću imadu primjenjivati i na one penzionere, koji uživaju po čl 7. tačke 1. i 2. odluke ministarskog savjeta od 8. oktobra 1924. god. DR. Br. 107.201 ustanovljeni minimum ličnog dodatka na skupoću donijela je Generalna direkcija državnog računovodstva rrješenjem od 25. februara 1928. DR. Br. 24.019 slijedepe objašnjenje; »Odluka ministarskog savjeta DR. Broj 99.000/1926. odnosi se i na one lične penzionere i penzionerke, kojima lični dodatak na skupoću pripada u minimalnom iznosu, pred-vidjenom u tač. 1. i 2. čl. 7 odluke ministarskog savjeta DR. Br. 107.201/1924.« Pravo ha penziju po novom zakonu o činovnicima sirota koje uživaju milostinju po starim zakonima. Od Ministarstva pravde, Centralne komisije za izvršenje zakona o činovnicima zatra-äeno je mišljenje u ovom predmetu: «Zakonito kćerka jednog državnog penzionera uživa milostinju od 180 K. Ova joj milostinja bila podijeljivana dosada na tri godine. Zadnji put joj je produljena do 12. novembra ove godine. Pošto je ista stara 61 godinu te prema liječničkom nalazu i mnijenju inspektorata ministarstva narodnog zdravlja u Zagrebu pronadjena trajno nesposobnom »Valerija, pridi, prosim, za trenutek semkaj!« Takoj nato so se odprla vrata. Valerija je vstopila, mlada, lepa žena v »nogližeju«. Vsa začudena je motrila okoli sebe s svojimi div-nimi sinjimi očmi. »Pomisli samo,« je govoril Justin z bolnim glasom, »ta gpspoda tukaj želi, da se midva ubijeva iradi par neumnih vrstic.« »Ali gospod--------« je zajecljal komisar. »Bodite tako pošteni, gospod, in priznajte, da bi rajši videli, da ste nas našli v nekem gnusnem položaju, v mlakuži krvi nemara. Toda« je nadaljeval čedalje bolj razburjeno, »kaj bi vi mogli ubiti tako divno bitje?« »Bog obvaruj!« je vzkliknil pikro komisar. »Sram vas bilo, gospod,« je dejal otožno Justin. »Po vašem zlobnem obrazu sklepam, da teh besed niste izpregovorili iskreno. Uh, kakor vas jaz zaničujem iradi takega surovega srca, radi tega vašega pohlepa po senzacijah. Zbogom, gospoda! Bog ne daj, da bi se še kedaj srečali.« Objel je dražestno Valerijo okoli pasu in jo odvedel v sobo. Avto je besno drevil po tihih ulicah. za svaki irad i privredu, to bi joj se u smislu §-a 74, 62, 65 i 77. zakona o opskrbi zemaljskih namještenika Hrvatske i Slavonije mogla ustanoviti životna renta u iznosu od godišnjih 140 Dinara (560) K, dočim u smislu člana 154. zakona o činovnicima mogla bi joj smislu 154. člana zakona o činovnicima a se ustanoviti porodična penzija u iznosu od 333 Dinara 75 para (1335 K). Prema članu 252. zakona o činovnicima prestali su važiti ; •svi zakoni, kolji su dosada važili za državne ' službenike gradjanskog reda, u koliko nije ; tim zakonom odredjen koji izuzetak. Po čla- ; nu 240. istoga izakona pak porodičima držav- i nih službenika, kojima su porodične penzije , pripale prije obnarodovanja ovog zakona i ostaju dalje iste prinadležnosti. Obzirom na ove zakonske ustanove zatraženo je, da li se u nazočnom slučaju im ade ( ustanoviti životna renta u smislu §-a 74. zakona od 5. augusta 1914. o opskrbi zemaljskih namještenika Hrvatske i Slavonije, ili se pak imai ustanoviti porodična penzija u ; prema penziji oca, koju je isti u času smrti j imao.» Na ovaj upit je Ministarstvo Pravde aktom svojim od 12. marta 1926. br. 1523 odgovorilo, da je centralna komisija za izvršenje zakona o činovnicima i ostalim državnim službenicima gradjanlskog reda po ovom predmetu na sjednici od 10. marta 1926. dala ovo mišljenje: «U ovom slučaju ima se molilji odrediti porodična penzija po odredbama novog Zakona o činovnicima i ostalim državnim službenicima gradjanskog redat na osnovu sume lične penzije, kolju je njen otac imao u času smrti. Ona je ranije uživala milostinju koja joj je data vladarskim riješenjem u ono vrijeme kad nije imala nikakvog uslova za uživanje prava na penziju. Bez obzira na pitanje da li bi joj se i -sada, pod režimom novog Zakona o činovnicima gradjanlskog reda, mogla produžiti ta milostinja ili ne, za nju je sada pošto je lekarska Komisija Inspektorata Ministarstva Narodnog Zdravlja našla, da je trajno nesposobna za svaki rad i privredu, nastala -nova situacija, koja joj daje mogućnost da zatraži primjenu odredaba Zakona bilo starog -ili novog, koje za takav slučaj, pred-vidjaju pravo na životnu rentu odnosno na porodičnu penziju. Pitanje je samo koji od tih zakona ima da se primjeni. Odgovor na to pitanje dala je Centralna Komisija u nekoliko svojih ranijih mišljenja po sličnim predmetima. Po stalnom mišljenju Komisija pitanje o uslovima pod kojima pravo na penziju nastaje, traje i prestaje, reguli'še se po odredbama novog zakona i kod takvih -lica kolje svoje pravo na porodičnu penziju vuku od lica kojima je aktivna služba prestala pod režimom ranijih penzijskih propisa, jar p-rvi stav. čl. 24. Prelaiznih Nare-djenja novog zakona o činovnicima i ostalim državnim službenicima gradjanskog -reda, kao jedina načelna odred- ba prelaznog karaktera koja govori o porodičnim penzijama ima po mišljenju Komisije u vidu samo sumu -porodičnih penzijskih pri-iiadležnosti, a ne odnosi se na uslove pod kojima se reguliše pitanje samoga prava na penziju i to čak ni za slučaj kad je porodična penzija pripala prije stupanja novog zakona u život o kom ta odredba i govori. U toliko manije može biti sumnje i primjeni odredbe novog zakona u ovom konkretnom slučaju o kom je ovdje riječ, jer tu je tek sada oupće i nastalo pitanje o tome da -li molilji pripada pravo na porodičnu penziju ili ne. -Kako se. prema izloženom, ovo pitanje ima da riješi po odredbama novog zakona, ja-sno je da molilji to pravo pripada prema odredbi tačke III. pod I. čl 154. pošto je postala nesposobna za privredjivanje, i to pod uslovom, ako se uvjerenjem nadležne vlasti, utvrdi, da nema drugog kakvog izdržavanja.» Iz strokovnih organizacij. Odgovor oziroma pojasnilo Udruženja poreskih činovnika, sekcija Ljubljana. Pod šifro »G. kr.« v poslednji številki »Našega Glasa-: objavljeni dopis >xlavč. uradnika z. dežele< ni samo kritično nestvaren, marveč skuša tudi nekako smešiti našo organizacijo, ki si ne more očitati drugega, nego da skuša svoje članstvo potoni okrožnic o storjenih ukrepih čim pogosteje in kar najbolj objektivno informirati. In če se med tem članstvom najde tovariš, ki mu je žal, da te okrožnice malo natančneje čita, ki ga njih vsebina pripravlja v nekako apatijo itd.< in lei smatra delegate naše sekcije na poslednji skupščini v Novem Sadu samo kot nekako štafažo . za dobro razpoloženje na banketih, potem moramo nepojmljivi namen, ki ja vodil gosp. »G. kr.< pri njegovem dopisu, globoko obžalovati. Očitek -neodkritosti v naši zadnji okrožnici zveni sicer le kot ponesrečena fraza, gotovo pa je, da bi si pogledali z dopisnikom bliže iz oči v oči, ako bi bil sam »malo bolj odkrit« in če bi s polnim imenom pogledal izza plota navidezno tako nedolžne znač-ke. Resnica jp, da smo izza poslednjega občnega zbora sekcije poslali že nekaj pismenih zahtev Udruženju, da pa do danes od njega nismo prejeli niti enega oficijelnega odgovora. Prav zato in radi učinkovitejšega pritiska na upravo Udruženja 'smo smatrali za potrebno, da naši delegati predlagajo nagrado za tajnika Udruženja. Rekli pa smo v okrožnici s poudarkom, da mora pokazati že naijdižja bodočnost, ako bo potem Udruženje ekspeditivneje poslovalo. Na občnih zborili se polagajo računi za preteklo upravno leto, sprejemajo pa sklepi z veljavnostjo do prihodnjega občnega zbora. Ker letošnji občni zbor sekcijp ni sklenil reducirati števila delegatov za skupčino. jih je šlo v Novi Sad z odobrenjem vseh članov upravnega in nadzornega odbora pet. Pri vseh organizacijah ukrepa o takšnih vprašanjih v okviru razpoložljivih sredstev upravni odbor. Ako pa odobri še nadzorstvo, potem mislimo, da eventualnega ugovora ni pripisovati stvarnosti, marveč nepoučenosti dotičnega člana. Ali je imel čl mika r morda celo namen, zasejati razdor in nezaupanje proti tistim, ki se za organizacijo nesebično žrtvujejo'?! Kar se tiče našega predloga za izboljšanje na-predovalnih razmer v našem staležu, je dopisnik izluščil iz okrožnice samo tisti del, ki se mu je zdel za udarec -najbolj pripraven, izpustil pa je vse ono, kar bi njegovo »kritiko« že samo po sebi po zaslugi ocenilo. Zato je tipal samo na položajih II/l in 1P2, »naglo in površno pa je zopet pregledal« okrožnico glede položajev 11/3 in [1/4 in glede III. kategorije, kamor po vsem videzu sam ne spada. Seveda se mu ne glede na vse to tudi ni poljubilo premisliti, da se z zasedbo praznih mest prvih dveh glavnih skupin potisnejo navzgor tudi tovariši pomožnih skupin in pripravniške skupine, ako imajo zato vse pogoje, ki jih določa čl. 57. uradniškega zakona. Nadejamo se, da talcih tovarišev, kakor se odraža gosp. »G. kr.« v svoji »kritiki« ... ni mnogo med -nami. Ako je še mlad in krepak, mu svetujemo, da nujno sledi lastnemu priporočilu, ki ga navaja v zadnjem stavku svoje nekritične kritike. Udruženje poreskih činovnika, sekcija v Ljubljani. Podpisi. Vestnik. Novi potni in selitni stroški. Kakor smo že avi-zi-iali, se izdeluje v finančnem ministrstvu nova uredba o potnih in sclttnih stroških. Doznali sm-o, da gredo po novem osnutku uredbe uradnikom te-le dnevnice: Uradnikom 1/1, 1/2 = 250 Din 1/3 = 20-0 Din, 1/4, 1/5 in 11/1 po 160 Din, liti, 1/7, IT/2 in 1-Ii/l po 120 Din, 1/8, 1/9, H/3, TT/4, IH/2 in IFI/3 po 100 Din, a pripravnikom y 11/5 i-ni -H 1/4 po 80 Din na dan. Savez poštnih, telegraiskhi in telefonskih uslužbencev v Beogradu je sklenil za 12., 13. in 14. julij kongres. 24. junija je prejela tukajšnja Obl. organizacija ptt uslužbencev od Saveza dopis, ki jim sporoča, da se kongres ® ozirom na nemili dogodek v parlamentu odloži, če na to Pristamejo oblastne organizacije. Obl. organizacija je odgovorila, da stanovske in nepolitične (strokovne) organizacije nimajo razloga, da bi odložile kongres. Savez je že 28. junija pozval vse Obl. -organizacije na kongres. G. J. Čampa je izdelal za kongres tudi na-črt za izpremembo pravil Saveza. Kakor posnemamo iz Poštnega glasnika št. 20, sloni ta osnutek na 'principu sindikalizma in na strogo centraliziranem sestavu. Z ozirom na okrožnico Saveza jje imela zagrebška oblastna organizacija dne 29. junija "sejo, na kateri je sklenila, da se mora kongres zaradi splošnega žalovanja hrvatskega naroda odložiti, oziroma da ne pride noben Hrvat na kongres, če se bo sedaj vršil. Za -odgoditev kongresa sta -bili samo zagrebška in splitska organizacija, dočim so se vse druge oblastne organizacije izrekle za to, da naj se kongres vrši, kakor to zahtevajo pravila -Saveza. Ta okolnost je privedla do spora v zagrebški organizaciji in baje do ostavke predsedstva, ki je za to, da se gre na kongres, če ne bo preložen. Hrvat j - torej ne pri-I dejo na kongres. j »□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nnnnnnnnn V stoletju živčnih bolezni je treba imeti je-I klene živce. Uživanje zrnate kave pa jih ubija. I Najboljši nadomestek za kavo je zato Žika, ker je I ob enem tudi redilna. ' □□□caDnamaDnannnnnnnnnnnnnnnrinn Razširjajte „Naš Glasi Tvrdka A. volk Ljubljana Resljeva cesta štev. 24. veletrgovina z žitom, moko in drugimi mlevskimi izdelki priporoča zlasti prvovrstno banaško pšenično moko. Priporočamo tvrdko M. Tičar, UlMjU za nakup vseh pisarniških in šolskih potrebščin Najceneje kupite moško perilo tovarni perila „TRIGLAV" LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 8 (nasproti hotela Štrukelj). iHdka Andrej Marčan Rimska testa 2i priporoča svoji mesnici: Prešernova ul. 16. Ljubljana Kupujte svoje potrebščine le pri tvrdkah in obiskujte le lokale, ki inserirajo v „Našem Glasu“. Kdor podpira nas, tega podpirajmo mil Obiščite novo urejeni oddelek za gospode Trpežno blago Najnižje cene Modna trgovina za dame in gospode A. Šinkovec nas!. K. Soss Ljubjana, Mestni trg 18, 19. j Dežniki Josip Vidmar Ljubljana, Pred Škofijo 19 Kajnižje tene! Solidna in točna postrežba Popraolla, preobleke. C i Vam nudi najsoiitineiši vir nakupa perila, opreme nevest $* n€83IBOffiB9$p novorojenčkov, perja in modnih potrebščin. Ljubljana Predtiskarija modernih ročnih del. Kesta. v ra cij a. Ljubljana, Kette Murnova ulica 3. priporoča gg. drž. uradnil