Urejanje vasi v deželi Baden-Württemberg: Poročilo o strokovnem obisku Author(s): Breda OGORELEC Source: Urbani Izziv, No. 14, INOVATIVNO MESTO (november 1990), pp. 80-82 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44179970 Accessed: 26-09-2018 12:05 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 26 Sep 2018 12:05:46 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms št. 14/1990 Na tem izhodišču gradi avtorica knji- go, napisano z namenom, da bodo odločitve o příhodnosti prctchtanc, da ne bi več sprejemali cnostranskih odločitev, ampak z znanstvenim pla- nerskim pristopom pomagali pri ve- likih spremembah na zcmcljski obli v příhodnosti. Na konců vsakega poglavja, v katerih so analizo primerov ameriških mest, je del z izvlečkom, kaj je listo, kar je narobe in kar je bilo napačno pri načrtovanju ali nenačrtovanju mest zatem so smernice, kaj bi lahko na- redili za izboljšanje stanja in kaj bi moral vsebovati pian za vsako mesto. V epilogu nakaže razvojne poti mest in vizijo kompromisa med zahtevami družbě in okoljem. Vesna Koíar Planinšič, dipl. inž. ur. kraj., Katedra za prostorsko planiranje, FAGG, Ljubljana Breda OGORELEC Urejanje vasi v deželi Baden- Württemberg Poročilo o strokovnem obisku Na Urbanističnem inštitutu smo pred letom dni v/postavili stik z Od- delkom za načrtovanje podeželskih naselij Fakultete za arhitekturo v Stuttgartu in z deželnim ministr- stvom. Pismenim stikom je prve dni oktobra sledil strokovni obisk v de- želi Baden- Württemberg, ki sva se ga z Urbanističnega inštiluta ude- ležila Saša Dalla Valle in Breda Ogorelec, pridružili pa sta se Da- niela Bida (Úpravna organizacija za urbanistično načrtovanje) in Marje- ta Premelč (Domplan) iz Kranja. Cilja strokovnega obiska sta bila: - spoznati strokovni in organizaeij- ski vidik urejanja vasi in podeželja nasploh (Oddelek za načrtovanje podeželskih naselij na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Stut- tgartu, ministrstvo za podeželje, přehráno, kmetijstvo in gozdar- stvo dežele Baden- Württemberg, Biro K. Schulz v Münchnu) in - podrobneje spoznati zakonodajo s področja urbanističenga načr- tovanja (notranje ministrstvo de- žele Baden Württemberg), vendar tokrat predstavljamo le prvi sklop, tj. urejanje vasi*. "Vas ni več tisto, kar nikoli ni bilan (Fastnacht) Urbanistično urejanje vasi je bilo v preteklosti zapostavljeno tudi v de- želi Baden-Württemberg, zdaj pa si konkurirata kar dva programa, vsak s svojim budžetom: program Razvoj v si, ki ga pretežno financira 80 /U*. This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 26 Sep 2018 12:05:46 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV Poročila št. 14/1990 ministrstvo za podeželje, přehráno, kmctijstvo in gozdarstvo, in program Mestna prcnova, ki zajema pred- vsem posamcznc mestnc prcdcle, lahko pa se vanj vključijo ludi dcli vasi. Program Razvoj vasi (Dorfentwick- lung) nam je představil Hansjörg Fastnacht z ministrstva za podeželje. To je program, ki ga izvajajo že več kot 25 let in je bilo vanj vključcnih okrog 3000 vasi. Doslej je program přešel več razvojnih faz: na začetku (v 60. letih) je prevladovalo rušenje obstoječih poslopij in gradnja novih, sledilo je obdobje, ko so skrb posve- čali predvsem izboljšanju zunanje podobě vasi in uredilvam površin za prosti čas (to je obdobje prenovc, ki pa seje omejila predvsem na fasade; pozitiven rezultat tega obdobja je bil v tem, da so ljudje spoznali vrednost obstojcče gradbene substance in kvalitete čeprav lc na zunaj urejene vasi). Tretja faza (po letu 1975) raz- vija vas kot stanovanjsko, delovno in življenjsko okolje. Četrta faza se pravkar pričenja in poudarja pred- vsem vidik kultuře. Ukrepi, s katerimi izvajajo program Razvoj vasi, so: - prenova in novogradnja (prenova, ki naj izboljša bivalne pogoje in zu- nanjost stavb, sprememba namemb- nosti poslopij brez funkcije za skup- ne potrebe, za stanovanja ali za pos- lovnc dejavnosti, zapolnitve gradbe- nih vrzeli, ohranjanje kulturnih spo- menikov), - izboljša nje prometnih razmer in zunanje ureditve (vasi primerno oblikovanje cest, poti, trgov in za- sebnih zemljišč, ki ležijo ob njih, ureditve dostopov do gradbenih vrzeli, ureditve, ki zmanjšujcjo hi- trost tranzitnega prometa), - vzdrževanjc in ustvarjanje ekološ- ko ustreznih odprtih prostorov (ureditve zelenih površin v vasi, povezave biotopov v naselju in biotopov na okoliških kmclijskih površinah, rcnaluracija vodoto- kov, ureditev ribnikov), - pridobivanje stavbnih zemljišč in odstranitve objektov (ludi za gradnjo na robu vasi za mlade družině), - načrtovanje in svetovanje (razvoj- na zasnova kraja, svetovanje med izvajanjem, raziskave in modelne študije). (Ob tem velja omeniti, da se infra- strukturno urejanje financira iz dru- gih virov, ne iz sredstev za razvoj vasi.) Omenjene ukrepe sofinancirajo z nepovratnimi sredstvi, ki dosežejo do 30% (za zasebnike), do 50% ali celo do 70% (za občine) vrednosti investicije, odvisno od vršte ukrepa. Denar zagotavlja deloma dežela, de- loma so to tudi zvezna sredstva, do- deljevanje pa - za razliko od Bavar- ske - ni vezano na komasacije. Ure- jajo se le tiste vasi, kjer je s strani vaščanov in občine dovolj velik inter- es, saj preostale stoške krijejo občine oz. investitorji sami. Država (dežela) urejanja ne zahteva, temveč ga pod- pírá. H. Fastnacht pravi, daje vas od vče- raj ilūzija - za vaška jedra je namesto konzervacije potřebná preobrazba v živo središče, za območja nove grad- nje pa integrācijā s pomočjo pre- pletanja. Bistvenega pomena so želje bodočih vaščanov, zato jim je třeba dati možnost, da sodelujejo v spre- minjanju vasi. Kajti ko vaščani pos- tanejo soodgovorni za oblikovanje svoje příhodnosti, raste tudi njihova zavést. "Prebivalci načrtujejo, načrtovalci pomagajo" (Simons) Profesor Detlev Simons predava na Fakulleti za arhitekturo Univerze v Stuttgartu in vodi njen oddelek za načrtovanje podeželskih naselij. Pri programu Razvoj vasi sodeluje že od začetka, zato pozna tudi njegovo ozadje. Po reformi občin, ko so v Nemčiji združili nekdanje majhne občine v večje (le-te so v primerjavi z našimi še vedno majhne), je med ljudmi při- šlo do apatije oz. umika, saj niso več želeli sodelovati v upravljanju novih, njim odtujcnih teritorialnih enot. Poleg tega je v začetku 70. let tudi zvezna politika pospeševala razvoj mest, podeželje pa je bilo zaposta- vljeno. Tako je postala zamisel o programu Razvoj vasi politično za- želena. Univerzo (profesorja Simon- sa) je deželno ministrstvo za kmetij- stvo prosilo za pomoč že pri snova- nju zasnove programa. Univerza so- deluje predvsem s pomočjo razisko- valnega dela, zlasti z vzorčnimi na- črti oz. modeli (načrtov za razvoj vasi univerza ne izdeluje, saj bi sicer při- šla v konflikt z Zbornico arhitektov). Profesor Simons si prizadeva, da bi bila pozornost načrtovalcev usmer- jena ne zgolj v teksturo (v fasade), temveč v strukturo, saj so vasi do- živele predvsem strukturno preo- brazbo, ter da bi bilo oblikovanje vasi funkcijām primerno. Zagovarja těsno sodelovanje s krajevnim pre- bivalstvom in spodbujanje samo-in- iciative, zato tudi geslo "Prebivalci načrtujejo, načrtovalci pomagajo". In s kakšnimi prijemi se lotevajo so- delovanja z ljudmi? Enostavnega recepta, ki bi bil vedno učinkovit, iz profesorja Simonsa ni mogoče izva- biti - opozarja, da se je třeba pri- lagoditi razmeram v posamezni vasi. Ponekod je najbolj učinkovita delov- na skupina (skupina okrog 10 ljudi, ki sodeluje z načrtovalcem, v njej so npr. tudi stari in ženske), drugod razstave, na katerih vaščani dajejo lastne predloge, spet drugje razgo- vori, ki jih načrtovalec opravi po go- spodinjstvih - predvsem pa so dra- dragoceni stiki z županom, saj le-ta dobro pozna krajevne razmere. Zelo dobre rezultate so dale tudi pred- stavitve v merilu 1 : 1, pri urejanju prometa pa načrtovanje neposredno v prostoru, skupaj s prebivalci. Předpise profesor Simons v glavnem zavrača - pa naj gre za predpisovanje načrtovalskega postopka (ne strinja se npr. s prcdpisanim postopkom so- delovanja z javnostjo, kakršen velja na Spodnjem Šaškem) ali za před- pise o gradnji (zadoščal naj bi en sam předpis: "Vsakdo, ki namerava gra- diti, mora svojo namero prijaviti", takrat pa bi moral dobiti strokoven nasvet). 81 This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 26 Sep 2018 12:05:46 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms St. 14 /1990 Skupaj smo si oglcdali štiri vasi, ki so bile urejene v sklopu programa "Razvoj vasi"; za dve lahko rečemo, da sta vasi le še po zunanjem videzu, dejansko pa gre za spalna naselja. V vasi sta le še dve ali tri kmetije, pa še te verjetno niso čisté. Rezultat pro- grama v omenjenih vaseh so pred- vsem prometne ureditve in ureditve osrednjih vaških prostorov (tlaki, vodnjaki, zasaditve, čakalnica za av- tobus), ponekod tudi ureditve ograj in opornih zidov. (Le mimogrede: vse vasi morajo imeti - in tudi imajo - kanalizacijo in čistilno napravo, hi- še izven naselij pa morajo imeti in- dividualno čistilno napravo.) "Demokratien je lahko le postopek planiranja, ne pa ludi plan" (Schulz) Da bo pogled na urejanje vasi bolj zaokrožen, predstavljamo še nekaj misii iz pogovora z arhitektom Klau- som Schulzem. Biro Schulz iz Mün- chna je namreč izdelal več načrtov ureditve vasi (Dorferneuerung na Bavarskem, isto kot Dorfentwick- lung v Baden- Württembergu) in še vedno sodeluje pri njihovem izvajan- ju. Njihovo delo se namreč ne konča z oddajo načrta prenove vasi, temveč vaščanom, ki nameravajo graditi, tu- di individualno svetujejo (Baubera- tung). Představil je primer gradnje na robu vasi, kjer jim je uspělo inves- titorja prepričati, da je opustil ne- primeren projekt in spreje! njihov predlog. Schulz (enako tudi Simons) opozarja, da je pri svetovanju po- trebno pustiti ljudem dovolj časa - to pomeni več mesecev -, da predlog načrtovalca sprej mejo za svojega. Prva reakcija je namreč običajno odklonilna. Schulz nasprotuje temu, da bi lju- dem glede gradnje dovoljevali vso svobodo oz. da bi gradili zgolj po svojem okusu. V nasprotju s pro- fesorjem Simonsom je prepričan, da so predpisi o urejanju vasi potrebni. Trdi namreč, da svobodna gradnja vodi v kaos. V zaključku želimo posebej opozo- riti na naslednje glavne značilnosti programa Razvoj vasi, predvsem glede na razmere pri nas: - program temelji na prostovolj- nosti, inštrument izvajanja ni přišila (je brez pravne moči), temveč finan-čno stimuliranje, - pogoj za vključitev v program je visoka stopnja motiviranosti vaške skupnosti, - pri izdelavi koncepta igrajo po- membno vlogo želje prebivalstva, zato med vaščani in načrtovalci teče dolgotrajen in strpěn dialog (pogoj zanj paje ustrezna osebna kultura in strpnost ter neobre- menjen odnos vaščanov do stroke oz. uprave), - program je izrazito problemsko naravnan (razrešuje konflikte), - s programom želijo doseči pred- vsem regeneracijo vsebine, ne le oblike vasi (zato dajejo dodatne ugodnosti mladim družinám, oh- ranjanju in ustvarjanju deloynih mest ipd.), - cilji in mehanizmi so jasno in eno- stavno defínirani, a je hkrati zna- čilna relativno visoka stopnja fleksibilnosti (postopek ni zaple- ten - ocenjujemo, da manj kot na Bavarskem ali v Hessnu), vtis imamo, da je marsikaj prepušče- no improvizaciji oz. prilagajanju specifičnim krajevnim razmeram, saj so formalni okviri še dovolj široki za različice, ki se pojavljajo v praksi. mag/ Breda Ögoreiec, dipi, geogr. Seznam priročnikov in gradiv, ki smo jih při- nesli s strokovnega obiska, je vključen v prispevek Novosti v knjižnici UI. Marija M. DEKLEVA Poročilo o študijskem bivanju v Švici V okviru programa svojega podi- plomskega študija na temo Pomen slovenske podeželske pokrajine za turistično rekreacijo (oziroma po- men turistične rekreacije za pode- želje) sem močno vezana na sodelo- vanje s tujimi inštitucijami, saj je nujno poznati pristope pri prouče- vanju in načrtovanju turizma v so- sednjih, nam podobnih srednjeev- ropskih deželah. Zato sem v avgustu in septembru 1990 dva meseca štu- dijsko bivala na ustreznih inšti- tucijah v Švici: Geographisches Institut der Universität Zürich - Ir- chel, Abteilung Wirtschaftsgeogra- phie (prof. dr. Hans Elsasser) in Geographisches Institut der Univer- sität Bern (prof. dr. Paul Messerli, direktor). Moje študijsko bivanje je vsebovalo: zbiranje in študij literature na te-mo stanja, problemov in trendov ev- ropskega turizma, - razgovore z strokovnjaki o omen- jeni problematiki, - iskanje sedanjega in potencialne- ga bodočega mesta Slovenije v evropskem turizmu, - seznanjanje s konkrétními švicar- skimi projekti, problemi, pristopi, metodami, rešitvami, posledi- cami. Tematska področja proučevanj, s katerimi sem se seznanjala, potekajo predvsem v okviru mednarodnega projekta Man and biosphereš V ok- viru podprojekta Man's impact on mountain ecosystems se izvaja v Švici nacionalni raziskovalni pro- gram Socioekonomski razvoj in eko- loška obremenjenost hribovskih ob- močij. Na kratko povedano gre za soodvisnost učinkov med gospodar- skimi aktivnostmi, rabo tal in prvo- bitnostjo. Področje turizma v hri- bovitih območjih je v tem programu močno zajeto, náčin obravnavanja pa bi na kratko lahko označili z nas- lovom Za s človekom in naravo us- klajeni razvoj turizma. Naj naštejem nekatere teme: - alpské dežele v evropskem turiz- mu, - turistične in neturistične razvojne možnosti hribovskih območij, - kmetijstvo - industrija - turizem - infrastruktura v hribovskem živ- ljenjskem in gospodarskem pros- toru, 82 This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 26 Sep 2018 12:05:46 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms