gospodar in gospodinja LETO 1935 27 FEBRUARJA STEV 9 Sadjar v februarju in marcu Zadnjič smo obrazložili, kako treba čez zimo obdelati odraslo, starejše 9ad-ao drevje. Danes nekaj migljajev o najmanjših zimskih ali samo spomladanskih delih v mladih nasadih. Z mladim, komaj nekaj let starim drevjem sicer ni toliko dela kakor z odraslim ali prav starim, vendar pa so tudi ta opravila nujna in neogibno potrebna, ker zamujeno se pozneje prav težko popravi. Ce je sadno drevje — zlasti velja to za jablane in hruške — že iz-mlada dobro negovano, je z njim pozneje, ko odraste, prav lahek posel. Razen škarij in ostrega noža potrebujemo še lahko, samostoječo lestvo, zlasti pri drevju, ki je že več let staro. Tu in tam bo prav prišla tudi drevesna žagica. Dela na mladem 6admem clirev-ju opravlja lahko ena sama oseba. Biti pa mora čimbolj izurjena posebno v obrezovanju sadnega drevja. Ko pridemo k drevesu, preglejmo, če je še dobro zavarovano na-ed zajcem, če je kol še dovolj trden ki če je drevo dobix) privezano. Odgnit kol zamenjamo z novkn, če treba. Ako pa drevo brez kola ravno stoji, ima krepko deblo in je trdno zasidran« v zemlji, mu pa kola več treba ni. Kol pri mladem drevesu je smatrati za potrebno zlo, ki naj dirži drevo v pravi legi in ga varuje pred viharji le nekaj let, dokler se deblo primerno ne okrepi in se ko-Tenine zadostno ne razvijejo. Sedaj si pa oglejmo vrh (krono) drevesa od vseh strani. Tu ne moavrao dovolj poudariti, kako napačno ravna tisti, ki se za razvoj vrha mladega drevesa nič ne zmeni. Ko tako, samo sebi prepuščeno drevo doraste, se vrh tako zgosti, da mora priti na pomoč žaga ki mora odstraniti polovico ali še več vej, ako naj pride v vrh zrak in svetloba. Veje, ki bi se bile v mladosti lahko odstranile s škarjami, moramo potem žagati in s tem drevo slabiti. Po nepotrebnem izgubi drevo ogromno snovi, ki bi se bila lahko vsa uporabila za okrepitev ostalih potrebnih delov. Zato pa: gojimo vrh drevesa iz-mlada, da ne bo treba odraslemu drevju žagati debelih in zdravih vej! Vešče oko takoj pravilno presodi število in razporedbo vej, takoj opazi, ako je ta ali ona veja odveč, ker si pravilno predstavlja kakšen bo položaj čez več let, ko se bodo veje razrasle in se na vse strani ojačile. Potem šele, ko stanje mladih vej tako na vse strani presodi, odreže, kar spozna za nepotrebno in škodljivo. Vrh uravna tako, da ima vsaka veja na vse strani dovolj prostora in da more do vsake veje zrak in svetloba. Nato si ogleda še vsako vejo zase. Rodni les po vejah pusti nedotaknjen, Odreže le tiste enoletne poganjke po vejah, ki ras to navznotraj; mi straneh in na spodnji strani veje rastoče pa samo skrajša, ako so predolge. Nazadnje pogleda še vse končne poganjke na vejah (voditeljice) in jih po razmerju njihove rasti in dolžine primerno skrajša. Prav šibkim prizanese skoro popolnoma, čim močnejše in čim daljše pa so, tem več jih odreže. Na ta način doseže ravnotežje in ena-komernost v razvoju krone. Kakorkoli pa že okrajša enoletne mladike, vselej in povsod jih prireže tik nad tistim brstom (očesom), ki je na zunanji strani. Le srednji, po koncu rastoči po ga njek skrajša pri očesu, ki stoji nad rezjo prejšnjega leta Iz teh končnih brstov poženejo na.ikrepkejši poganjki, ki tvorijo podaljšek vsake veje. S pmotrenim obrezovanjem vrha mladega drevesa vzgojimo krono v poljubni obliki. Najbolj običajni ste pi-ramidasta in pa kotlasta ali lijasta oblika. Razlikujeta se med seboj bistveno v tem, da ima piramidasta oblika navpičen podaljšek debla, iz katerega izvirajo vse veje (idealen v®- rec za to obliko je smreka). Pri kotla-sti ali i>o novejšem lijasti obliki pa izvirate vse veje (3—4) blizu skupaj iz debla, ki nima podaljška v vrh, ampak je krona v sredi nekako votla kakor kotel ali lijak. Po toplejših krajih, kjer pade le malokdaj kaj malega snega in še tisti le pozimi, ko je drevje golo, je v novejšem času posebno priljubljena kotlasta oblika. Pri nas pa, bo najbrže tudi v bodoče obveljala p i r am i d a -sta oblika vrha, ker je mnogo manj .v nevarnosti pred ranim jesenskim sane-gom, ki nam napravi pogosto zelo veliko škodo, (kakor n. pr. minulo jesen). Prvo leto po saditvi obrežemo vrh tako, da pustimo tri ali kvečjemu štiri enakomerno razvite in prilično v enakih medsebojnih razdaljah stoječe stranske poganjke in pa navpično rastoči podaljšek debla. Vse pa skrajšamo in sicer vedno šibkejše in nižje razstoče manj, močnejše in višje ležeče bolj. Na ta način obrežemo vrh tudi še eno ali dve leti pozneje. Šele ko so stranske meje 6(1 —80 cm dolge, pustimo, da se razcepijo vsaka v dve prameni. Tako dobimo iz treh ali štirih šest ali osem stranskih vej. V razdalji 1 inetra od spodnjih vej pustimo, da iz srčne veje zrastejo zopet kake tri stranske veje. ki se zopet lahko razcepijo vsaka na dvoje. Več vej pa vrh ne potrebuje. Na tak način bi dobili idealno piraini-dasto obliko vrha, ki se razmeroma lahko doseže pri hruškah, mnogo težje pa pri jablanah. To pa tudi ni neogibno potrebno. Bistvene važnosti je, da vzgojimo drevo z razmeroma redkimi, krepkimi vejami, ki so enakomerno razra-šeene in imajo tako lego, da more po vsod do notranjosti vrha zrak in svetloba. ter da jih i zlepa ne more odkrh-niti sneg. H. Prideluimo več graha Dandanes kmetje povsod tožijo, da jim nobena kmetijska rastlina več ne do-naša dobička, ampak da je z vsemi sama izguba. Res je to pri večini naših kultur in težko je svetovati, kaj bi bilo saditi aLi sejati, da bi neslo. Vendar se dobi še tupatam kaka rastlina, ki je vsaj ponekod še v stanu izboljšati donos zemlje, če jo pravilno gojimo in dokler ne zavzame prevelikega obsega. Med take štejemo lahko še grah. Pri nas ga primeroma še malo pridelujemo, zato se lahko vnovči vsak čas bodisi zelen v stročju ali pa tudi suho zrnje. Naša mesta, industrijska središča in letovišča so dobri odjemalci zlasti za rani grah v stročju, ki je prva stročnica spomladi in pride na mizo že tedaj, ko še ni druge tečne zelenjave. Grah pa ni samo dober v stročju, ampak tudi izluščen in suho zrnje da pozimi tečne juhe in prikuhe. Zato je ta stročnica tako cenjena in dražja od vsa-. ke druge. Ne bilo bi torej slabo, če bi ga naši kmetje več gojili. Kdor pa hoče imeti od te kulture tudi primeren donos, jo mora znati pravilno gojiti. Sicer vidimo v okolici mest skoro t vsakem vrtu gredico graha, ki služi domači porabi. Toda to vrtno gospodarstvo nima namena donosnosti. Tudi na kmetih se, žal pa še premalo, goji grah za domačo kuhinjo, da je v kmečki hrani aeikaj več spremembe. V ta namen zado- stujejo že mala zemljišča. Če pa hoče kmet pridelovati to rastlino, da bo njen pridelek vnovčil, tedaj si mora pač izbrati večjo njivo. Dasi njivsko pridelovanje graha ni težavno, vendar mora go-jitelj poznati pogoje, pod katerimi bo ta najbolje uspeval. Najprej nam je spoznati lastnosti graha in njegove zahteve na razvojne pogoje. Glede podnebja ni preveč- izbirčen, četudi izvira iz toplejših južnih krajev Evrope. Najboljše lege zanj so malo zvi-šene, južne, kjer mu mrazovi preveč ne škodujejo. Zemljo ljubi bolj lahko, kr pa riaj ima dovolj apna; ne sme pa biti niti preveč vlažna, niti presuha. Težke zemlje in barska tla niso zanj, pa tudi peščenih nima rad. Na revni, pusti zemlji ne rodi. Toplo podnebje ima rad. vendar lahko prenese tudi mraz. zato ga spomladi sadimo zelo zgodaj kot prvo stročnico. V toplejših krajih ga spravijo v zemljo že jeseni novembra, decembra, da spomladi hitreje odžene. Tako naj bi ga poskušali" saditi naši Dolenjci, zlasti pa Beloikra-jinci, da bi si z njim izboljšali slabe donose svoje zemlje. Čim bolj rano bi ga prinesli na trg, tem bolje cene bi dosegli. ' Seveda za zgodnji grah mora biti tudi taka vrsta, ki hitro raste in zgodaj dozori^ Kar se tiče predsadeža, je grah zelo zadovoljiv in sledi lahko vsaki rastlini, tudi žitom in zelenjavi; ne sme pa prit? svež gnoj. ampak zahteva že od prej dobro zagnojeno zemljo. Zato ga najraje ,adiroo po okopavinah ali po detelji, ki „u«ti za seboj močno zemljo. Če smo mu L primorani gnojiti, tedaj storimo to že jeseni z dobro vležanim hlevskim gnojeni ali s kompostom. Spomladno gnojenje z njim žene rastline preveč v rast, toda tedaj le slabo obrode. Spomladi pa potrosimo njivo z umetnimi gnojili: 300 kg euperfosfata in 200 kg kalijeve soli na eir hektar. Dušičnata . gnojila pa mu ne prijajo. Potrebno mu pa je apno, ker je grah izrazita apnena rastlina. Zato potrosimo spomladi, lahko pa tudi že jeseni, nekoliko apno nega prahu in ga zmešamo i zemljo. Graha imamo nešteto vrst, zato je najtežavnejše izbrati pravo sorto za določen namen in za gotov kraj. Imamo vrste. ki služijo izključno pridelovanju suhega zrnja, deloma tudi za krmo; to so večinoma za njivsko setev. Večina vrst pa služi za uživanje v zelenem stročju ali v zelenem zrnju, torej kot zelenjava; to so najdragocenejše vrste, pa tudi najbolj občutljive. — Po obliki zrnja razločujemo okroglozrnate in oglatozrnate vrste. Prve imajo gladko, okroglo zrnje, druge pa zgrbančeno, na straneh utisnjeno. Med oglatozrnate spadajo zvrsti sladkega graha, ki jih uživamo s stročjem vred. dokler je to še mlado in sočno. To so bolj vrtne sorte. — Nadalje jih delimo po rašči v nizki, srednji in pozni grah. — Po obliki stročja poznamo koničasti in topi grah itd. Za pridelovanje suhega zrnja so najbolj pripravne okroglozrnate vrste, ki so tudi najmanj občutljive in sikromne v svojih zahtevah. Nasprotno potrebuje oglatozrnati grah v zemlji več toplote in vlage. Ker je pripraven za uživanje v zelenem stanju ter je bolj okusen in sladak, zato 6e je zelo razširil in je zastopan v neštetih vrstah; doseže tudi višje cene. — Med nizke vrste graha štejemo one, ki zrastejo do 30 cm visoko, srednje do i meter in visoke nad I meter. Nizke vrste rastejo brez opore, visokim pa pomagamo k pokončni rasti s tem, da po-taknjemo k njim veje, ki se jih oprijem-ljejo s svojimi viticami. V semenski trgovini prodajajo tri skupine grahovih soft ranih in poznih vrst: sladkorni grah, ki: ga uživamo v stročju, grah za luščenje. od katerega uživamo samo zrnje, in strzenasti grah z zgrbančenim zrnjem. Pri vsaki sorti je označena tudi višina, do katere zraste. Grah sejemo navadno v plitke jarke, v katere polagamo zrna 2—3 cm oddaljena eno do drugega. Z gosto setvijo v vrstah pospešimo rodovitost bolj, nego če ga sadimo v posamezne , jamice po 6—7 zrn skupaj kakor fižol. Posejano seme pokrijemo z rahlo kompostno zemljo. Oskrbovanje graha ni težavno. V začetku moramo pa pogosto okopavati in pleti; ko pa zraste 15—20 c.m visoko, g» prisujemo. S tem delom zemljo zrahljamo in prezračimo, obenem pa utrdimo rastline v tleh. Po tem zložimo po dve vrsti skupaj in jima potaknemo vejevje, ki naj služi za oporo steblovju. Nizke vrste ne potrebujejo take opore. Rano sejani grah daje lepši in legate jši pridelek nego oni, ki cvete v vročini, kajti ta vpliva slabo na cvet m na razvoj stročja. Visoke zvrsti so manj občutljive za vročino nego nizke, zato jih največkrat uporabljamo za poznejše setve. Kjer je podnebje za zgodno saditev graha neugodno, tam ga lahko sadimo tudi pozneje n. pr. sredi maja in celo sredi juiija za uživanje poleti in jeseni, saj se ta zelenjava lahko vse leto vnovči. Zlasti bi morali kmetje v okolici naših letoviščnih krajev več gojiti to rastlino, da bi gostje poleti imeli večjo izpremem-bo v zelenjavi, oni sami pa primeren dohodek ob času, ko iz kmetije ni kaj od-prodati. Vedno ps mora gojitelj graha v stročju že v naprej vedeti, kam bo svoj pridelek oddal, kajti to zelenjava ne more čakati. Kdaj pa obiramo zeleno strožje? Navadno se. to začne po 60—75 dneh, potem, ko je grah pognal iz zemlje. Splošno smatramo, da je čas obiranja tedaj, ko je polovica zrnja dosegla svojo naravno velikost. Pri poznejšem obiranju je pridelek sicer nekoliko v#čji. toda kakovost slabejša in cena nižja. Obiranje vršijo navadno ženske. Na en hektar pridelamo 40—60 stotov zelenega stročja. Če pa nastopijo take; razmere, da za stročje ni odjema, tedaj ga pustimo do zoreti za pridobivanje suhega zrnja. Ko se popolnoma osuši ,ga izru jeino, v kozolcih osušimo, »mlatimo ta dobimo zrnje, ki ga vedno lahko vnovčimo. Svetujemo torej kmetom, naj «e vsaj v manjšem ob-sejfu oprimejo pridelovanja te rastline. Pridelovanje m Krompir je v Dravski banovini zelo važna kulturna rastlina. Po statističnih podatkih kmetijskega ministrstva je bilo leta 1933 v Dravski bamovini posajeno s krompirjem 54.949 hektarjev njiv, kar znaša eno petino celokupne preorane zemlje. Povprečni pridelek zadnjih šest let je bil po istih statističnih podatkih v Dravski banovini 67 q (met. stotov) krompirja na hektar. Je pa to izredno nizek pridelek, če i>o ljudje toliko trudili, toliko delali z duhom, s stroji, s paro, z elektriko, z lučjo, pa tudi z rokami, kakor danes. Najbrž pa še tudi ni bilo časa, ko bi delo prinašalo tako malo notranje zadcvoljncsti, kakor danes. Kako to? Ker smo smisel in pomen in najvišje plačilo dela pozabili Delo je božja služba, v delu in z delom mu služimo. Trud, delo, skrb, trpljenje nam dviga oči in srce z zemlje kvišku in polaga v vse zemske težave upanje na mir in počitek po storjenem delu v večnosti. Za zemljo je določeno delo, za večnost pa plačilo v miru. Nekajhesed o jedilni mizi ga življenja. Zato zasluži, da spregovorimo tudi o njej nekaj besed. Naj-sibo hiša še tako revna, vendar najdemo v njej čisto im lepo pripravljeno mizo, ako je v hiši pridna in skrbna gospodinja, ki jo pri vseh delih vodi ljubezen do družine. Ali ne učinkuje čisto in lepo pripravljena miza prijetno na vse, ki naj sedejo k obedu? Kako prijetne občutke vzbudi tudi preprosta, a lepo na mizo prinešena jed. Praznična miza ni samo za praznik, temveč za vsak dan! Ravno v delavnih dneh z vso kopico skrbi, težav in nadlog potrebujejo ljudje nekaj, kar jih dvigne iz enolične vsakdanjosti in jim nudi vsaj malo lepega in veselega, ko pridejo domov trudni in izmučeni. Ne mislimo, da je treba posebnih sredstev za okusno, skrbno pripravljeno mizo! Nikakor ne! V čedno pogrnjeni mizi se zrcali ljubezen go- spodinje do domačih, kakor v skrbno pripravljenem obedu. Nelepo in neprimerno je, če gospodinja posnema prav napačne besede, ki jih tolikokrat slišimo: »da je za domače vse dobro.« Ne uporabljajmo nikoli strganega ali zelo umazanega prta Čisto po ribana pa ne-pogrnjena mize učinkuje dosti bolje! Če ne premoremo čistega prta, bodimo raje brez njega; kajti novodobna gospodinja je spoznala, da je namizno perilo prav za prav kaj draga reč in si je jela pomagati s trajnejšim in bolj praktičnimi sredstvi, kakor je namizno peri.o. Dala je mizo prebarvati, ali pa prevleči s snovjo, ki ne daje stalnega dela ali stroškov (steklo, linolej). Najsibo miza pogrnjena ali ne, vedno bodi čista,, snažna in čedne, vabljive zunanjosti. Na tako mizo pa postavljajmo zopet posodo, ki je cela in čisto pomita. Za vsakega naj bo pravočasno na mizi potrebno jedilno orodje. Kako neprijetno je, ako zaradi površnosti manjka tu žlica, tam vilice, onilemu kozarec itd. Jedilni pribor, kamor prištevamo jedilno žlico, nož in vilice, naj bo lepo osnažen, preden ga nesemo na mizo. Posebno je paziti na špranje med posameznimi roglji vilic, kjer kaj radi ostanejo ostanki jedil, ako nismo pri pomivanju in brisanju zelo natančni. Kadar snažimo pribor tudi s sm i r ko- vini platnom, tedaj ga je treba potem še enkrat umiti, sicer ostane črn; samo suho brisanje ne zadostuje. Čedno in skrbno pripravljeno mizo pa skušajmo po možnosti še malo okrasiti. Za to ni treba niti časa, stroškov pa sploh nobenih. Kako iepo učinkuje šopek poljskega cvetja, pozimi pa zelenja v preprostem glinastem lončku! Le par minnt, in miza nas vahi velike bolj prijazno in ljubeče, ako je okrašena s cvetjem,kakor pa če bi bila mrtva in pusta. Jeseni in pozimi pa se zatečemo v gozd, kjer nas vedno zeleno iglasto drevje obilo založi z okrasom za .mizo. Š. H. Prehojeno meso Prekajeuo meso je okusno samo do-lej, dokler je še sočno. Ko pa se bliža poletje, se meso - vedno bolj suši, zato nima več tistega pravega okusa. To pa lahko izdatno preprečimo tako, da re-berca in gnjati zavijemo v pergameiitni papir takoj nato, ko so že dovolj pre-kajene. Pergamentni papir dobite v vsaki prodajalni. Pa tudi to: Če prekajeuo meso skrbno zavijete v pergamentni papir, se v mesu ne bodo zare-dili mušji ogrci (črvi). B. D. GOSPODARSKE VEST/ ŽIVINA g Ljubljauski živinski sejem 20, februarja. Zadnji sejem v mesecu ni bil posebno živahen. Prigon je znašal 163 konj, 84 volov, 37 krav, 16 telet, 24 odraslih prešičev in 160 pujskov. Kupčija je bila bolj slaba, kajti kupca je našlo le 13 konj, 46 volov, 13 krav, 8 telet, 13 odraslih prešičev in 80 pujskov. Cene so bile neizprenienjene in so dosegli za 1 kg žive teže: voli I. vrste 4—4.75 Din, II. vrste 3—4 Din, III. vrste 2.50—3 Din, krave debele 2.50—3.50 Din, klobasarice 1.50—2 Din, teleta 4.50—5-50 Din, odrasli prašiči 5—7 Din, pujski za rejo 80 do 100 Din eden. g Ptujski prešičji sejem 20. febr. Dovoz prešičev je bil tega dne obilen, kupčija pa slaba. 413 prešičev je prišlo na seim. izmed katerih Da niti četrtina ni bila prodanih. Povprečne, cene za kg žive teže so bile sledeče: pršutarji 4—5 Din, debeli 5—6 Din, prešiči za rejo po 200—500 eden, pujski pa. od 80—120 Din. g Ptujski živinski sejem 19. febr. Konjski in goveji sejem je bil prav dobro obiskan, kupčija pa le srednja« Kmetje in prekupčevalci so prignali 657 glav živine in sicer 203 konje, 271 krav, 78 telic, 73 volov, 4 bike in 28 juncev. Od teh so prodali 205 glav. Povprečne oene za kg žive teže so bite: voli 2.40—3.50 Din, biki 2.25—3.25 Din. junci 2—3 Din, krave 1.25—3 Din, te-, lice 2-50—3.50 Dim Konje so prodajali po kakovosti od 550—3000 Din enega g Mariborski prešičji sejem 22. febr. Na ta sejem so kmetje pripeljali 212 prešičev, ki so jih prodajali po sledečih cenah: mladi prešiči 5—6 tednov stari 70—80 Din eden, 7—9 tednov po MO—120 Din, 3—4 mesece po 150—180 Din, a—7 mesecev ix> 200—280 Din, 8—10 mesecev 300—380 Din, 1 leto 480—560 Din. Kilogram žive teže je bil po 4—4.50 Din, mrtve teže 6.50—8 Din. Prodanih je bilo 67 prešičev. denar g Ljubljanska borza. V zadnjem tednu je bil promet z inozemskim denarjem na ljubljanski borzi manjši, kar je deloma v zvezi s prepovedjo uvoza v Italijo. V prostem prometu se je kupčeval angleški funt po 224 Din, avstrijski šiling po 8.25 Din. španska pe-zeta po 5.40 Din in grški boni po 0.30 Din. Uradni tečaji so pa bili: angleški funt 213,68 Din, ameriški dolar 43.56 Din, holandski goldinar 29.73 Din, nemška marka 17.63 Din, švicarski frank 14.25 Din, belgijski belgo 10.27 Din, italijanska lira 3.72 Din, francoski frank 2.90 Din, češka krona 1.84 Din. cene g Ljubljanska blagovna borza. Pro met v žitu je bil zadnje čase slab in se vrši le toliko, kolikor je za trenutne dnevne potrebe. Cene na ljubljanski borza veljajo za blago franko nakladalna postaja za 100 kg v vagonskih dobavah, plačljivo proti duplikatu: Pšenica bačka 79 kg težka po 135—138 Din, banaška 77—78 kg težka 132—133 Din, ko 111 za bačka času primerno suha s kakovostnim jamstvom 77.50—80 Din, banatska 75—76 Din, bela prekomerno suha za mlete v 95—96 Din; moka ničla 215—235 Din, Št. 2 bačka 200—220 Din. št. S 180—200 Din; oves slavonski 105 do 110-Din, obrobi debeli 105—110 Din. g 2itni trg je trenutno bolj mrtev, ker' se izvoz ne more še povoljno razvijati. Tudi dvig cen je prenehal. Češka je uvozila decembra 4181 vagonov in januarja 549 vagonov naše pšenice od skupne količine 6000 vagonov, za katere se je z nami pogodila. Ker pa izgleda, da je bila na Češkem žitna letina boljša, nego se. je dosedaj predvidevalo, zato smatrajo, da ne bo ta država vzela vse pogojene pšenice. Tudi od koruze je januarja prevzela od nas 632 vagonov od celokupne količine 1240 vagonov sklenjenih. g Odkupna cena sladkorne pese. Finančni minister je odredil cene za od- kup lanske sladkorne pese na podlagi vsebine sladkorja in sicer za tovarne: na Belju 16.65 Din za 100 kg pese, v Osjeku 16.65 Din, v Crvenki 18.94 Din. v Novem Vrbasu 19.58 Din, v Bel. Beč-kereku 21.05 Din, na Čukarici 17.07 Din, v Cupriji 18.93 Din. Tovarni na Belju in na Čukarici sta državna last. razno g Vinska kupčija. Kot izum vina je majhen, zato je tudi promet pri vinskih trgovcih šibek. Nekoliko boljša je kupčija pri vinogradnikih, ki skušajo svoj pridelek vnoveiti četudi po nižjih oe-nah, ker sedaj nujno potrebujejo denar. Zato se zaloge v manjših kleteh krčijo in se utegnejo do spomladi popolnoma izprazniti. Potem šele pridejo na vrsto trdnejši posestniki, ki svojega blaga ne ponujajo, saj ga imajo itak le malo. Samo nekatere graščine razpolagajo z večjimi zalogami, deloma še iz prejšnjih letnikov. Cene navadnim namiznim vinom se gibljejo med 4—5 Din za Liter; ponekod pa tudi 3—3.50 Din, kar je odvisno od kakovosti. Boljša sortirana vina so od 5.50—7 Din, izjemoma celo 8 Din. Vendar taka le redkokdaj najdejo kupca, ker je konzum takih kvalitetnih vin le bolj pičel. Konkurenco jim delajo cenejša dalmatinska vina, deloma tudi banaška. g Vinski sejem v Ljutomeru. Dne 12. marca priredi Vinarska podi-užnica v Ljutomeru vinski sejem in razstavo vin v gostilni g. Itesn'.ka v Ljutomeru. Na poknšnjo pridejo prvovrstna vina iz ljutomersko-ormuškega, gornjerad-gonskega in štrigovskega okoliša. Vzlic lanski slabi letini je za ta sejm pri-javlj< nega že nmogo pridelka, zato je tudi od strani kupcev, zlasti gostilničarjev pričakovati obilne udeležbe, posebno ker je za to prireditev zaprošena polovična vožnja. Lepota brez pameti je kakor vijolina brez strun. Upaj na najboljše, toda bodi pripravljen na najslabše. Nekateri ljudje so taki skopuhi, da se jim celo še živeti zdi škoda. Ena beseda dostikrat več škoduje, kakor pa toča po deželi. Duhovit nisi, če se hvališ z duhovitostjo, nego če priznaš, da si omejen PRAVNI NASVETI Sporna pešpot. - K. F. J. Zakonska dvojica je kupila parcelo z vrlom ter postavila novo hišo. Preko te parcele je vodila stara pešpot, ki jo pa hočeta no\/a lastnika prestaviti, oziroma če se jim to ne bi posrečilo, hočeta na vsakem konci' pešpoti napraviti tako kolo, da bo mogoče Samo peš priti skozi, z ročnimi vozički in kolesi pa ne. Ali to smeta napraviti? — Ce bodo pešpot prestavili brez s,'»razuma z upravičenci te poti, dosedanjo pešpot pa zaprli, lahko vsi dosedanji upravičenci tožite radi motenja posesti služnostne pravice do pešpoti. Prav tako lahko tožite radi motenja posesti, če bi ogradili pot in napravili kolo, tako da ne bi mogli več z ročnimi vozički in kolesi po poti. Tožbe radi motenja posesti bi morali vložiti v roku 30 dni, od dne, ko se vam dosedanja pot onemogoči. Če ta rok zamudite, bi morali upravičenci tožiti sedanja lastnika tiste parcele na priznanje služnostne pravice pešpoti ter bi morali v tej tožbi dokazati, da ste vi s svojimi posestnimi predniki po tej poti neovirano hodili, vozili ročne vozičke itd. skozi 30 let. Organist in zgradarina. - B. K. Zgiada-rino morate plače ati, ker se bavite razen s poljedelstvom tudi z orglanjem v cerkvi, od česar imate najbrž kakšne dohodke. Le zgradbe, ki služijo izključno poljedelcem in njih kmetijskim delavcem za prebivanje po vaseh in vaških občinah so oproščene zgra-darine. Za kmetovalca pa se ne smatra oni, ki se sicer p>eča s kmetijo, pa ima tudi še kakšne dohodke iz javne ali zasebne službe ali če so bavi trajno s trgovino, industrijo, obrtjo ali drugim pridobitnim poslovanjem. Rentnina. - J. K. R. Ako so vam rent-nino nepravilno odmerili, se imate pravico pritožiti. V pritožbi vse podrobno navedite, kako je z vašim dolžnikom in z obračunom 2 njim ter za vse svoje trditve ponudite dokaze. Pritožbo vložite pri davčni upravi. Samo razgovarjanje z davčnim uradnikom in ustmeno pritoževanje vam ne bo pomagalo. Rok za pritožbo znaša 30 dri od dneva vročitve plačilnega naloga. Pobotanje dolga z vlogo v denarnem zavodu. - B. M. P. Hranilnici, ki je pod zaščito, dolgujete večjo vsoto denarja. Pred pol leta ste pustili na sebe prepisati vlogo druge osebe Zaprosili ste hranilnico, naj bi ii omenjene vloge poravnala vaš dolg, pa ste bili zavrnjeni. Vprašate, na kakšen na čin bi se kazalo s hranilnico poravnati? — Po zadnji uredbi o zaščiti denarnih zavodov sme zavodski dolžnik svoj dolg popolnoma pobotati z lastno terjatvijo proti zavodu iz vloge ali iz tekočega računa. Vsak zavodski dolžnik sme pobotati svoj dolg tudi s pribavljeno staro terjatvijo kakšnega drugega upnika proti zavodu iz hranilne vloge oo največ 30% pri vsakem izplačilu ali odplačilu svojega dolga; ostanek pa mora isto časno položiti v gotovini. Vi torej morete pobotati fx>lovieo dolga, ostalo polovico pa morate plačati v gotovini. Advokatski stroški in zaščita. - I. A. V neki pravdi radi žaljenja časti se je toženec s tožnikom poravnal, in tc še pred uveljav. ljenjem zakona o zaščiti kmetov ter ss je zavezal, da bo plačal stroške. Stroškov pa še ni plačal, zato jih je advokat iztožil in se vknjižit na njegovo posestvo, obenem pa je advokatu poravnal stroške tožnik. Tožnik sedaj zahteva povrnitev stroškov, ki jih je plačal advokatu, od toženca. Vprašate, če spadajo ti stroški ]X>d zaščito? — Očividno je plačal tožnik stroške svojemu advokatu in se je tožnik vknjižil na toženčevo posestvo, ne pa advokat. Zato tožnik čisto upravičeno sedaj terja stroške od tožei.ca. Glede teh stroškov toženec po nnšem mnenju ni zaščiten, ker izvirajo iz kaznivega dejanja. Zgraditev mlina. L B. — Za zgraditev mlina si morate izposlovati dovoljenje okrajnega načelstva. To bo na vašo prošnjo odredilo komisijo, ki si bo ogledala prostor na licu mesta. Koliko bo vse stalo, povprašajte pri okrajnem načelstvu. Ako boste mleli za druge vam bodo gotovo naložili daveL na dohodek od mlina. Zaščiten kmet-trgovec. M, Z. - V hre nilnici imate dolg in terja od vas %% obresti Predložili ste potrdilo občine, da stt kmet pa vas vseeno tirja. Kaj bi ukrenili, da bo zaščita držala in koliko je treba plačati — Ako vam je občina izdala potrdilo v smislu uredbe o zaščiti kmetov, hranilnica z even-tuelno tožbo proti vam ne bo ničesar opravila in je sodišče vezano na to potrdilo, dokler ge la zahtevo hranilnice okrajni načelnik ne razveljavi. Do 15. novembra 1934 so morali zaščiteni kmetje plačati denarnim zavodom le 6% obresti. Sedaj so pa 'a plačila, kolikor niso že izvršena, odložena do 1, septembra 1935. Tudi obresti so znižane od 6% na 4 io pol % za dolgove denarnim zavodom; za dolgove ostalim upnikoir pa so znižane na 1 % letno. Dolžnikom, ki so obresti že plačali, se uračuna ta razlika v odplačilo glavnice. Izplačilo dote. F. M. — Brat je L 1929 prevzel posestvo z obvezo, da vam izplača večji znesek dote. Nekaj vam je tejilačal, drugo vam je pa še ostal dolžan. Sklicuje se na zaščito. Vprašate, če ga lahko prisilite, da vam izplača ostanek. — Ako spada pod zaščito, vam do t. septembra 1935 ni dolžan ničesar plačati Ako pa vaša dota poteka iz dedovanja in, je to dediščina, lahko takoj zahtevate plačilo, ako prista-nete, da vam izplača le redanjo vrednost onega, kar ste imeli dobiti leta 1929. Carina. J. S. — Carina za uvoz kolesa znaša 350 Dm.