OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA-OKOLICA IN MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA Leto ii — štev. n Ljubljana, 11. februarja 1955 Okraini liudski odbor l/ubliana-okolica IZ ZAPISNIKA 24. SEJE SVETA ZA PROSVETO IN KULTURO OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA - OKOLICA, KI JE BILA DNE 11. JANUARJA 1955 Predsedoval Ervin Rotman, Predsednik sveta Tujjiiik Stane Mikuž Dnevni red: „ '■ Citanje zapisnika 23. seje Sveta; 2- razprava in sklepanje o Predlogu proračuna in inveati-‘iskcga proračuna za leto 1955; 3’ razprava o predlogu orga-rv-aeije prosvetne službe na se-bodočih komun' in na ^“Pnosti komun; • tekoče personalne in ostale ek«IJi. Izobrazba: Višja D,. srcdn ja strokovna šola s * bvks° v industriji: "n*1 re,erenta v katastrski ta/av‘. Izobrazba: Geodetska maU, *a ali Tehnična srert-lej,, Sl>*a — geodetski oddelek, lil, . 0 tudi pripravnik, UVJNtSTVO ZA GUAOB. h)'N Komun, zadeve: Scfa odschl‘ “ Poznavanje problemov 1» ,,>Ra"ll'lnC služ,,c ln l|I>rav* za komu-zadeve. Izobrazba: na fakulteta TV S ter h,,-7 Poslovanja; referenta za ceste. Iz-fa kul teta gradbena tl;,,’. ‘"'I gradbeni tehnikam z •- 11 Prakso na izgradnji cesine mreže: grndhencKn inšpektor-'»obrnTba: Gradbena fa-la 1’VS s prakso v opc- >1. ^'tne k. ■ rativi (gradnje ali projektiranje); 12. dva gradbena inšpektorja. Izobrazba: Gradbena fakulteta TVS s krajšo prakso v opcrativl (gradnje ali projektiranje) ali gradbeni teh-nikum z daljšo prakso; 13. mesto referenta na geodetskem uradu. Izobrazba: geodetska fakulteta TVS s prakso v Izmeri mest In izvajanja regulacijskega načrta; 14. mesto arhitekta — urbanista. Izobrazba: TVS — oddelek za arhitekturo, po možnosti s prakso; 15. mesto arhitektonskega tehnika. Izobrazba: gradbeni tehnikam — arhitektonski oddelek ali ustrezna druga strokovna šola. IV. TAJNIŠTVO ZA SOCIALNO VARSTVO: J6. mesto Sefa odseka za splošno skrbstvo. Izobrazba: Višja ali srednja strokovna izobrazba. V. UPRAVA ZA INVESTICIJE: 17. mesto glavnega kalkulanta — analitika. Izobrazba: gradbeni Inženir ali višil gradbeni tebnik z najmanj 5-letno prakso; 18. mesto referenta za kontrolo Investicij Sveta za prosveto. Izobrazba: gradbeni Inženir ali gradbeni tebnik z naj* mani 5-letno prakso: 19. mesto referenta za InvesUel-je komuna*ne dejavnosti. Izobrazila: gradbeni Inženir ali gradbeni tehnik z najmanj 5-letno prakso. Pravilno kolkovanc prošnje Je „ipcm sr«' ’-*-— mo Kresija, soha št. 4891. Rok za "'-•ranje prošenj je 28. februar 1955. pa za učila, oz. za nakup novega šolskega inventarja. Učila bo tajništvo Sveta nakupilo skupno kot v letu 1954 in jih razdelilo posameznim šolam. Pri tretji točki dnevnega reda — razprava o predlogu organizacije prosvetne službe na sedežih bodočih komun in na skupnosti komun — sklene svet predlagati Iniciativnemu odboru za pripravo statutov v zvezi z organizacijo prosvetne službe naslednje: 1. Svet za prosveto in kulturo OLO (skupnosti komun) naj izdaja na podlagi predpisov višjih upravnih organov in predpisov svojega ljudskega odbora odredbe, navodila in druge ukrepe za izvrševanje predpisov. 2. Svet naj obravnava načelne vprašanja s svojega področja dela in nadzira izvrševanje predpisov iz svoje pristojnosti v občinah. 3. Svet pripravlja predloge odlokov in drugih splošnih predpisov s svojega področja ki jih izda okrajni ljudski odbor — skupnost komun. 4. Daje smernice tajništvu za prosveto in kulturo OLO v svoji upravni panogi, kolikor gre za posamezne zadeve iz pristojnosti okraja. 5. V pristojnost Sveta za prosveto in kulturo spadajo zadeve s področja predšolske in šolske vzgoje, šolstva, prosvete, kulture, umetnosti, telesne vzgoje ln predvojaške vzgoje. 6. Svet ustanavlja ln ukinja v skladu s predpisi višjih organov gimnazije, strokovne šole In zavode za posebno šolstvo ter druge zavode, ki imajo pomen za ves okraj, izvršuje do teh zavodov vse, s predpisi določene, personalne, upravne in nadzorstvene ukrepe, skrbi za ugotovitev materialnih sredstev in gradi ter vzdržu’ zanje potrebna poslopja. 7. Svet za prosveto ln kulturo opravlja svoje naloge po komisijah (pedagoška, za strokovno šolstvo, za predvojaško vzgojo, za posamezna vprašanja mladinske vzgoje itd. ). 8. Svet razmešča vse vzgojno •sebje v okraju in vodi evidenco o razporejanju prosvetnih In kulturnih delavcev v okraju. 9. Šolska Inšpekcija naj se izloči iz sestava oddelka za prosveto in kulturo ter naj dela po smernicah in navodilih Sveta za prosveto in kulturo. V razpravi o predlogu, da se inšpekcija izloči iz sestava oddelka za prosveto in kulturo okrajnega ljudskega odbora — 'kupnoati komun, svet ugotavlja: I. Do sedaj je bila Inšpektorja služba sestavni del tajništva ■.a prosveto in kulturo ln so bili zato inšpektorji preveč za- posleni z administrativnimi in drugimi nalogami ter so premalo delali na svojem strokovnem področju. Inšpekcijska služba bi Imela naslednje naloge: a) nadzor nad izvajanjem enotnih učnih programov za vse vrste šol, b) nadzor nad delom predvojaške vzgoje, c) skrb za strokovni in politični dvig učnega osebja ln s lem v zvezi nalogo za izvedbo sektorskih strokovnih konferenc, tečajev, vzornih učnih nastopov predavanj za učiteljstvo po enotnih kriterijih in v smisle sodobnih pedagoško - političnih načel. č) izdelavo podrobne analize učnih uspehov ln pedagoškega dela vzgojnega osebja, d) študij strokovne literature ter skupno razpravljanje in preučevanje šolslco-pedagoško-političnih vprašanj. II. Inšpektorji bodo vsekakor lažje preučevali pereča vprašanja šolske reforme, h kateri pravkar pristopamo, če bodo v stalnem medsebojnem kontaktu III. Z uvedbo inšpektorske službe po komunah bi bile na-l>ge občutno neenakomerno razdeljene na posamezne inšpektorje, saj se število dosedanjih Inšpektorjev ne krije s številom komun. Obstoja tudi nevarnost njihove preobremenitve z administrativnim in ostalim delom na sedežih bodočih komun. En som inšpektor bi težko izvršil Inšpekcijo na področju večje komune z večjim številom šol, medtem ko bi na neki manjš; komuni imel inšpektor premalo dela. Vse ostale zadeve razen navedenih pod točko 1. do 9. naj se prenesejo v pristojnost občine — komune. V pristojnost občine naj spada zlasti: a) skrb za zagotovitev materialnih sredstev tistim prosvetnim in kulturnim ustanovam, ki imajo pomen le za komuno (nižje gimnazije, osnovne šole. nižje strokovne šole, Internati pri teh šolah ln drugi zavodi ki niso pridržani v pristojnosti okraja), b) skrb za izvajanje predpisov o osemletnem šolanju, c) sodelovanje s šolskimi odbori ln skrb, da se njihovi predlogi izvajajo ln upoštevajo, č) skrb za Izgradnjo objektov za prosvetne ustanove, ki imajo namen le za komuno, d) skrb za razvoj tzvenšolske telesno-vzgojne dejavnosti in pomoč telesno-vzgojnim organizacijam, e) skrb za razvoj predšolskih vzgojnih ustanov, f) vodenje personalne evidence In urejanje delovnih odnosov uslužbencev prosvetnih ustanov (dopusti, napredovanja nohvale, nagrade, suplontura. ne pa postavljanje ln razmeščanje). Za Izvrševanje naštetih nalog ki naj bi jih tzvrševa’a komuna, naj se zraven komunalnega sve- ta za prosveto in kulturo ustanovi še oddelek za prosveto in kulturo. Upravne naloge bi izvrševal upravni uslužbenec, Id naj bi bil po možnosti prosvetni delavec. Oddelek za prosveto in kulturo bi moral imeti tudi primerno število finančnih, upravnih in pisarniških uslužbencev glede na velikost komune in obsežnost dela. Nato je svet razpravljal o sestavu bodočih svetov za prosve-in kulturo pri okrajnem ljud-kem odboru. V te svete naj bd komunalni sveti zn prosveto in kulturo predlagali svoje zastopnike—delegate. Člani sveta so biti mnenja, da b. tudi v svetu za prosveto in kulturo LRS bili zastopniki—delegati svetov za prosveto ln kulturo skupnosti komun. Tak sestav svetov bi bil primernejši že zaradi enotnosti Jela, ki Je neobhodno potrebna med sveti občin, okrajev in republike. Glede razdelitve pristojnosti — vključno inšpekcije — v zadevah in nalogah našega šolstva so bili člani sveta mnenja, da bi visoko šolstvo in višje srednje šolstvo, tudi srednje strokovne šole, ostale v pristojnosti republiškega sveta za prosveto in kulturo, vse ostalo šolstvo pa v pristojnosti okrajnih ljudskih idborov. V razpravi o navedeni razdelitvi so bili člani sveta namreč mnenja, da srednje šole, zlasti oa srednje strokovne šole, zajemajo najčešče področje vse republike. Republiškemu svetu za prosveto in kulturo bi bilo vsekakor lažje organizirati inšpekcijsko službo, kar bi bilo za bodoče skupnosti komun zaenkrat neizbegljivo. Svet je nadalje ugotovil, da je v svojem dosedanjem delu razpravljal večinoma o šolstvu in njegovih problemih. Manj se je ukvarjal z vprašanji iz ostalih področij prosvetne ln kulturne dejavnosti. Nerešeno je vprašanje pristojnosti do družbenih kulturno prosvetnih organizacij, n. pr. Ljudske prosvete, društev prijateljev mladine, Svobod itd. Ce so dane okrajnim svetom za prosveto in kulturo naloge, da usmerjajo in vodijo vso kulturnoprosvetno dejavnost na območju svojega okraja je nujno skupno reševanje in enotno gledanje na kulturno prosvetne naloge. Dosedanja praksa namreč kaže neko dvo-tirnost v reševanju kulturno prosvetnih nalog. n. pr. razni izobraževalni tečaji, Ljudska univerza itd. Svet je nadalje razpravljal tudi o »Objavah« glasila Sveta za prosveto in kulturo LRS ter je po razpravi sklenil predlagati republiškemu svetu za prosveto in kulturo, da bt »Objave« □ostale tudi glasilo okrajnih »vetov za prosveto tn kulturo. »Objave« naj bi se razen odločb, odilokov, navodil ln pravilnikov republiškega organa objavljale tudi sklepe, navodila Itd. okrajnih ljudskih odborov oziroma njihovih svetov za prosveto in kulturo, takti kot tudi uradni list LRS objavlja odloke okrajnih ljudskih odborov. Poleg tega naj bi to glasilo objavljalo vse važnejše okrožnice, ki jih morajo sedaj po naročilu republiškega Sveta za prosveto in kulturo razmnoževati okrajni ljudski odbori in jih razpošiljati vsem šolam. Prav tako naj bi »Objave« vsebovale tudi poluradna navodila, priporočila itd. raznih družbenih organizacij. Pri peti točki dnevnega reda — tekoče personalne ln ostale zadeve — svet po razpravi sklene: 1. V zvezi z 10. obletnico osvoboditve bo Svet za prosveto ln kulturo OLO pripravil naslednje prireditve: a) 12. februarja 1955 okrajno smučarsko tekmovanje pionirjev srednjih šol na Vrhniki; b) 3. maja 1955 svečano otvoritev taborišča za predvojaško vzgojo v Vikerčah pri Medvodah; c) 25. maja 1955, na Titov rojstni dan, pevski festival okrajnih mladinskih zborov, ki bo v Litiji; č) v maju 1955 okrajni pionirski šahovski turnir v Ljubljani; d) od 15. aprila do 30. maja 1955 taborjenja osnovnošolske in srednješolske mladine, in sicer: na Ilovi gori za področje vse Dolenjske, na Golem za področje Barje, na Osredku za področje Vrhnika, Polhov Gradec, Dobrova, Sent Jošt, Horjul, Črni vrh, Zažar in Medvode, na Zlatem polju za področje Tuhinjske doline in Črnega grabna, na Ravniku za področje Medvedjega brda, Zibrš, Hotedršice, Logatca, Rovt, Vrha in Zaplane, na Slivni pri Vačah pa za Zasavje in Moravsko dolino; e) 19. junija 1955 fizkulturni zlet z nastopom dijakov z vseh okrajnih srpdnjih šol, ki bo v Kamniku. V zvezi z navedenimi proslavami se imenuje pripravljalni odbor, in sicer: Stane Bobnar, predsednik, Marjan Binter, Vinko Mazi, Drago Vončina, Franjo Vidic, Ivan Tome, Drago Mehora, Stane Novljan in Franc Abram, kot člani. Za taborjenja pa je predviden naslednji spored: znani borci iz narodnoosvobodilne vojne z navedenih področij bi pojasnili zgodovinski potek borb in njih pomen, nakar bi sledil kulturni program. Popoldne bi priredili razne igre, tekmovanja, taborni ogenj itd. Svet bo izdal občinskim svetom za prosveto in kulturo priporočila, da organizirajo odbore za pripravo taborjenj po posameznih sektorjih, preskrbe prevoze, prehrano n ostalo. Nato je Svet reševal tekoče in personalne zadeve. Predsednik Sveta za prosveto in kulturo: Ervin Rotman, 1. r. Tajnik Sveta za prosveto tn kulturo: Stane Mikuš, 1. r. IZ POROČILA 0 STANJU JAVNEGA REDA IN MIRU NA PODROČJU OLO LJUBLJANA-OKOLICA Stanje javnega reda in miru na področju OLO Ljubljana-okolica ni vzorno, kajti še vedno so številni prekrški zoper javni red in mir. Največ je pretepov in razgrajanj, ki pogosto preidejo v kazniva dejanja, razen tega pa je mnogo tudi ostalih prekrškov, na primer: nedovoljeno pobiranje prostovoljnih prispevkov, nedovoljene prireditve, širjenje neresničnih vesti, zlonamerne kritike itd. Iz dosedanjih zapažanj zaključujemo, da se število pretepov, razgrajanj, pijančevanj kaljenj nočnega miru In temu podobnih prekrškov posebno dvigne po 1. in 15. v mesecu, ko prejmejo delavci in uslužbenci plače, ki jih nekateri deloma ali v celoti tudi zapijejo, nato pa v pijanosti povzročajo razne kršitve, medtem ko so trezni kršilci le redki. Takšno stanje traja po plačilnih dneh približno pet dni, od teh so posebno kritične sobote in nedelje, nato pa to zopet pojenja do nove plače, ko se vse ponovi. Takšno stanje je zlasti v bolj Industrijskih predelih. Drugačna je situacija v Izrazito kmečkih predelih, kjer so prekrški zoper javni red in mir poleti ln v času poljskih del le redki; izjema so prazniki, razna žegnanja in veselice. Ob takih priložnostih se tudi kmetje opijajo in v vinjenem stanju delajo prekrške. Več kršitev pa kmečko prebivalstvo povzroča pozimi, ko nima posebnega dela in pogosteje zahaja v gostilne. Glede na letne čase opažamo, da je največ prekrškov poleti, to je v času lepega vremena. Pri tem je upoštevati, da je v tem času največ sezopskih del, zlasti gradbenih (avtocesta, cesta Vrhnika—Logatec, gradnje raznih objektov itd.j, na katere pride veliko sezonskih delavcev, ki so najpogostejši kršilci predpisov in povzročitelji raznih izgredov. Poleti so v okraju tudi razne množične prireditve, zabave In veselice, ki imajo določen vpliv na stanje javnega reda in miru. S tem ne mislimo trditi, da je ta letni čas odločilen glede na stanje javnega reda in miru v okraju, vendar pa drži. da je Število takih kršitev v rimskem času, ko ni toliko prireditev, niti ni v okraju sezonskih delavcev, mnogo manjše. V tem času so v glavnem kršilci ljudje, ki so več- ali manj stalni gostje raznih gostiln. Za stalne kršitve ne bi mogli trdili, da se v določenem času bolj ali manj ponavljajo, razen za nedovoljene prireditve, za katere je sezonski čas poletje. V preteklem letu je bilo tudi precej krošnjarjenja, kar je šlo v večji meri na račun birm, k: so bile v tem letu v okraju in pri katerih so razne krošnjarke, povečini doma iz Ljubljane, biez potrebnih dovoljenj prodajale medičarske izdelke, igrače, razne nabožne slike itd. Mnogo je tudi prekrškov po uredbi o nabiranju prostovoljnih prispevkov. Pri tem niso mišljeni berači, ki prosjačijo od hiše do hiše, ampak osebe, ki nabirajo brez dovoljenja prostovoljne prispevke, najpogosteje namenjene cerkvi. V letu 1954 je bilo 1613 kršitev, ki jih je zagrešilo 1974 kršiteljev. Od teh je bilo javnemu tožilstvu oddanih 217 kazenskih ovadb za 344 kršiteljev ostalo pa je obravnaval sodnik zu prekrške. Iz gornjega je razvidno, da se je na splošno število vseh kršitev javnega reda In miru v letu 1954 nasproti prejšnjim letom dokaj dvignilo, kar posebno velja za pretepe In razgra janja. V tem poročilu imamo namen podrobneje obravnavati tisto kršitve, ki so specifične za stanje javnega reda in miru v o-kraju. PRETEPI, RAZGRAJANJA IN IZGREDI Najbolj pereč problem glede javnega reda in miru nedvomno predstavljajo pretepi, razgrajanja in podobni izgredi. Vse tc je v pregledu sodnika za prekrške vneseno pod rubriko »pretepi ln razgrajanja«. Iz poročila je razvidno, da se je njih število zelo dvignilo. Tako smo v letu 1954 imeli 258 kršitev s 466 kršitelji, kar je za 63 kršitev s 175 kršilci več, kol je bilo tega v letu 1953. Ta porast pa n, v celotnem okraju enak Število pretepov in razgrajanj se je v nekaterih, zlasti krneč k:h predelih celo zmanjšalo (občina Krka, Komenda, Vodice itd.), medtem ko se je v drugih skoraj podvojilo, kar velja posebno za občine Stična, Ivančna gorica, Višnja gora, Grosuplje, Podtabor, Šmarje, Skolljica itd., to je v predelih, kjer se gradi avtocesta. Pri pretepih in razgj-ajanjih pogosto ne moremo govoriti samo o prekrških, ampak tudi še o kaznivih dejanjih. Pri teh kršitvah pride skoraj vedno tudi do lahkih ali hudih telesnih poškodb, do resnih groženj, poškodovanja tujih stvari ali colo do vdorov v tuje prostore. Pr: pretepih, ki se navadno začno s klofutami in brcami, kršilci kmalu posegajo po nožih, bok sarjih, kolih, steklenicah, io-zarcih, stolih ali celo vilah Itd., ' pri čemer je vedno nekaj oseb poškodovanih. Te kršitve, lahko trdimo, «o skoraj v 90% povzročene zaradi vinjenosti. Nadaljnji vzroki so še: osebno sovraštvo, nošo glasja, ženske, užaljenost, odklonitev dajanja pijače vinjenim, intervencije LM, prešer-nost mladih fantov itd. Glavni vzrok je torej vinjenost, medtem ko se trezen človek obvlada. Zato tudi ni čudno, Ja je največ kršitev povzročenih prav v gostilnah tn na raznih prireditvah. Nekaj pretepov in razgrajanja je bilo tudi v privatnih stanovanjih, največ zaradi družinskih sporov in podobnega. Pri le-teh se je, kolikor ni bil pri tc-m moten mir okolice ali nočni mir, ukrepalo le na predlog stranke, ki so bile poškodovane In so zahtevale kazenski pregon. Na področjih, kjer se izvajajo večja gradbena dela (avtocesta, cesta Vrhnika—Planina, hidrocentrala Medvode, cesto Kamnik—Duplica itd.), je zaposlenih mnogo tujih delavcev Med njimi je tudi precej moralno pokvarjenih elementov, ki so bili v domačih krajih kompromitirani ali na slabem glasu, sedaj pa hodijo v druge kraje in prehajajo z enega delovnega mesta na drugo. V teh predelih je bilo največ izgredov v gostilnah in na raznih prireditvah, pa tudi v samih delavskih naseljih izgredi niso rediti. Povzročijo jih največ- krat delavci sami, nekaj pa so jih izvali tudi domači fantje, ki jim ni bilo prav, da so se tujci vrteli okoli njihovih deklet. V delavskih naseljih so Izgrede povzročili delavci največkrat ob popivanjih pri kmetih, v gostilnah in na prireditvah, ko so se vinjeni vrnili v naselje in tu začeli izzivati ostale delavce. V vseh teh stvareh prednjači grosupeljsko področje, v tem področju pa posebno delavski naselji Peč in Šmarje. Tudi nekateri delavci »Gradisa« na hidrocentrali Medvode so pri povzročanju raznih izgredov zelo aktivni. Le-ti povzročajo izgre le največkrat v gostilni »Ob Zbiljskem jezeru« in v tamkajšnjem gozdiču, kjer so že večkrat prestregli mimoidoče in jih pretepali. Da je ravno na področjih, kjer je zaposlene mnogo sezonske delovne sile, teh kršite/ največ, je po našem mnenju iskati vzrok tudi v načinu življenja tega delavstva. Večina teh ljudi ima v domačih krajih svoje družine. Tu so sami in se po končanem delu nimajo kam zateči, preseda pa jim tudi večno posedanje po barakah. Nekateri delavci so si zraven rednega dela našli še postransko zaposlitev pri kmetih, da tako še nekaj zaslužijo, obenem pa jim hitreje in koristneje mineva čas. Mnogo pa jih je med njimi, ki v prostem času raje posedajo po gostilnah, potem pa pijani povzročajo nerede. V ostalih predelih okraja tovrstne kršitve niso tako množične. Več jih je v mestih in v večjih Industrijskih središčih, na pr. Kamnik in Domžale. Ze uvodoma smo omenili, da vpliva na porast ali zmanjšanje števila prekrškov tudi letni čas in datum v mesecu. To velja še posebno za pretepe in razgrajanja ter razne izgrede v vinjenosti, ker je največ pijančevanja in kršitev ravno ob plačilnem dnevu. Iz dosedanjih zapažanj ugotavljamo, da je prve mesece v letu teh kršitev manj. Za tem se kršitve stopnjujejo s toplejšimi meseci in dosežejo višek v juliju, avgustu tn septembru, ko je na terenu največ prireditev. Zanimivo je tudi dejstvo, da je podnevi teh kršitev manj kot ponoči. To je tudi razumljivo, kajti čim dalje ljudje posedajo v gostilnah ali se zadržujejo na prireditvah in popivajo, toliko bolj se stopnjuje njihova vinjenost, ki pospešuje razdraženost ter napadalnost in zato pride po najmanjšem povodu do pretepa. Upoštevati moramo tudi to, da pozno v noč ostajajo v gostilnah ln na prireditvah večinoma moralno slabi ljudje, vdani pijači in nagnjeni prepirom in pretepom. Del krivde za tako stanje nosijo tudi gostilničarji, ki že vinjenim osebam še točijo, da sc popolnoma upijanijo in v takem stanju, ko se več ne zavedajo kaj počno, povzročajo Izgrede. Niso redki storilci, ki na zaslišanjih izjavljajo, da ne veda kaj so počeli, ker so bili preveč pijani. Nekateri gostilničarji sicer odklanjajo pijačo že vinjenim osebam, kar te pogosto Izigravajo tako, da se usedejo v družbo drugih, ki naročajo pijačo tudi zanje. Zelo redki so PIJANČEVANJE Pravo pijančevanje kot pi'e' kršelc po 14. točki drugega čl®' na zakona o prekrških zopet javni red in mir se je doslej zelo malo preganjalo ali Pa skoraj nič. Tudi v primerih, W so navedeni v poročilu, ni šl® za samo pijančevanje, ampak 'O kršitelji v pijanosti zagrešili še kaj drugega, da se je zopet nje uvedel postopek. S tem al rečeno, da v okraju pijančev»' nje ni hudo, ampak je le Prl postajah LM obstojalo mišlje' tjje, da še ni prekršek, če ki|0 javno pijančuje, a je drugače miren in da mora zagrešiti ^ kaj drugega, da bi se proti nj®' mu ukrepalo. Čeprav dosedaj glede pijanče* vanja še niso dovolj storili in ne moremo nastopiti z določa nimi številkami, lahko vsecn8 trdimo, da je v okraju pijani-' vanja več kot preveč. V Tuhta')' skl dolini n. pr. se je zelo P°' vtčaJa potrošnja alkoholnih P*' jač vseh vrst, od kar so se do* hodki prebivalstva zaradi vis°' kih cen lesa povečali. V občin Srednja vas je glavni dohode trgovskega podjetja KZ odpf11' daja alkohola, in to v nevet' letno velikih količinah. V P1' jančevanju na kmetih navada0 prednjačijo manjši kmetje, 10 imajo doma številno družin0. So primeri, da taki kmetje pijejo skoraj ves Izkupiček 1 prodani les ali za kaj druge#3' zato pa zanemarjalo svojo dru' žino, zlasti otroke, ki hodi)0 okoli skoraj goli in lačni. . Povedali smo že, da je' do5* več pijančevanja v mestih tt* večjih Industrijskih središči0 ko*, na kmetih. Tu je tudi PrC' cej kroftičnih pijancev, ki v® prosti čas presede po gostilna™ kamor sproti nesejo vsak din0 ali cele plače. Posledice tc(t pa se močno odražajo v drb žinskem življenju takih Uu"Jj V družini se ponavadi za^ prepiri, za tem pride do prat0 pov, pogosto pa tudi do ločit9 zakona. Imamo več prime,r°'j da je bil pri takih diužinsk ^ pretepih eden ali drugi za-^ nec tudi telesno poškodovan, Je sam zahteval zakonski P,ca gon zoper drugega. Pri tem P^ najbolj trpe otroci. In to h1 terialno kakor tudi vzgoi0" Takšni otroci se po navadi fl* ralno pokvarijo in kaj hitro 1 idejo na kriva pota, ki jih č v mladosti privedejo v vžge) * ali celo kazenske poboljšev0^ ne domove, s čimer je običaj tudi njihova nadaljnja življ® ska pot pokvarjena. Zaradi P^ jančevanja staršev Imam0 ^ okraju 73 vzgojno zanemarj®0' in 32 moralno ogroženih otr®to Nič čudnega tudi ni, da j® .( 78 mladoletnih prestopnikov zanemarjenih. ,, Potrebno bi bilo torej Pto, vzeti radikalne ukrepe Pr°l, temu, saj bi se z omejitvijo P jančevanja zboljšalo tudi s ^ nje javnega reda In miru Ib ovalno stanje določenih pa tudi občutek osebne varrt°-državljanov bi bil večji. r®' Št®' KALITEV NOČNEGA M1 Iz pregleda sodnika za P krške je razvidno, da se j1' * v vilo kalllcev nočnega mir11/ letu 1954 povečalo za več 37 odstotkov. Prav tako kot pri prej ob1' navanih kršitvah ji' tudi ,n gostilničarji, ki bi pijane osebe nje nočnega miru skoraj v tj sami odstranjevali iz svojih lo- primerih posledica vini®0* ;[ kalov in čeprav bi bili to dolž- in le v manjši meri ni, ski-beli za red v njih. I ali drugih vzrokov. Te k** »GLASNIK« Str. 51 ] ' ■— povzročajo največ ljudje, ki se v nočnih urah vinjeni vračajo z raznih zabav ali gostiln .n med potjo kričijo, prepevajo in igrajo na razne instrumente, s čimer budijo prebivalce. Kaljenje nočnega miru je naj-pogostejše v mestih in v večjih industrijskih središčih, >r je prebivalstvo gosteje naseljeno in je tudi več gostilniških lokalov in prireditev. Dogajajo se take kršitve tudi v kmečkih predelih toda v dosti manjši meri. Pri le-teh pa mnogokrat ni vzrok pijanost, ampak pre-šernost domačih fantov, ki po vasovanju pri dekletih ukajo ali pojejo na poti domov. V takih predelih je to težko smatrati za kršitev, saj so ta področja navadno redkeje naseljena in to ljudi pri nočnem počitku ne more motiti. Težje posledice imajo kalitve nočnega miru v gosto naseljenih krajih kjer skupina nočnih kričačev lahko prebudi celo ulico ali del kraja. V številu tovrstnih kršitev v okraju prednjači Kamnik, kjer je bilo v prvih devetih mesecih preteklega leta 28 takih prekrškov, kar predstavlja 27% vseh prekrškov v okraju. Pripominjamo pa, da so gornji podatki o storjenih prekrških le del vseh prekrškov. Večina teh se je dogodila v večjih centrih oz. krajih, kjer obstojajo postaje LM, ki lahko hitro ukrepajo proti kršilcem. NESPODOBNO VEDENJE Pregled sodnika za prekrške sicer izkazuje samo 21 tovrstnih prekrškov v okraju, čeprav jih je bilo dokaj več. Upoštevati je pri tem, da so tu obseženi samo tisti prekrški, kjer je bilo zoper storilce ukrepano Izključno zaradi nespodobnega Vedenja. Pod prekrške nedostojnega vedenja smo beležili nedostojno govorjenje z upodabljanjem vulgarnih izrazov ali Pa nedostojno obnašanje oseb na javnih krajih. Tudi to se dogaja skoraj Izključno v pijanosti storilcev in smo Imeli le malo primerov, da so bili kršilci te vrste trezni ali pa slaboumne osebe. Pri teh prekrških j* pogosto težko ločiti, ali naj ee obravnavajo kot nedostojno Vedenje ali kot »nemorala«. BERAČENJE V preteklem letu je sodnik za Prekrške obravnaval 31 prime-rov beračenja, kar je še enkrat ^eč kakor v letu 1953. To zvijanje gre zlasti na račun ci-Earuiv, ki so prišli v letošnjem letu na naš mren na gradnjo ‘,vtocestei medtem ko smo Imeli Pravih beračev le 16. Se od teh 16 Pravih beračev je iz našega "kraja le 6, od katerih je eden m* trikrat zaloten. Berači iz drugih okrajev so se v našem ukraju zadrževali le kratek čas. ye*ina njih so starejši ljudje. . sc ukvarjajo z beračenjem časov stare Jugoslavije in .odijo od vasi do vasi. Berači, , 1 Prihajajo k nam Iz južnih 'ajev, so mlajši ljudje, ki bi 'ahko preživljali tudi z de- 1-e-ti nastopajo mnogo ji zahtevno kot stari ln pro-lačijo za staro obleko ali pa "Utevajo tudi denar. DF.LO'przniPtvo in KLATESTVO y Prvih devetih mesecih pre- je za sedem primerov več kot v letu 1953. Te prekrške so v glavnem zagrešili ljudje slabših moralnih kvalitet, ki jim pošteno delo smrdi in se raje potikajo iz kraja v kraj. Ti ljudje opravljajo tudi razna priložnostna dela ali se do časa do časa ukvarjajo s kakšno potujočo obrtjo, vendar pa jim je glavni smoter čim bolje 'živeti in čim manj delati. Skoraj vsi ti ljudje so za delo sposobni in so bili tudi večkrat zaposle--ni, vendar pa so jih povsod zaradi pijančevanja in pogostega izostajanja od dela v kratkem odslovili. Nekateri med njimi se ukvarjajo z raznim prekupčevanjem, da bi res z malo truda dobro zaslužili. Največ se zadržujejo po raznih gostilnah, kjer'radi pijejo na tuj račun. Niso redki primeri, da taki ljudje, ko jih zasačijo na terenu, nastopajo proti družbeni ureditvi ali pa proti organom LM. Klateže je zelo težko nadzirati, ker se gibljejo po terenu, ne da bi se prijavili in verjetno priložnostno tudi kradejo. Več takih ljudi je prišlo v naš okraj iz drugih okrajev In republik. Mnogokrat je tem ljudem težko dokazati delomrzništvo In kla-teštvo, ker se izgovarjajo, da iščejo delo ali da so kam namenjeni. Kaznovati jih je mogoče le zaradi izgredov, ki so jih v kakem kraju zagrešili ali pa zaradi neprijave svojega bivanja, če so se v določenem kraju zadržali dalj časa. VEDEŽEVANJE Vedeževanje ne predstavlja problema, kajti obravnavana sta biila v preteklem letu le dva primera. V obeh primerih sta bili to ženski. Posel vede-čevalk temelji na lahkovernosti ljudi, ki verjamejo, da »izbrane« osebe vidijo v prihodnost ali preteklost ln da jim te lahko povedo, kaj se bo z njimi zgodilo. Čeprav smo v preteklem letu Imeli samo dva primera vedeževanja, je tega v okraju precej več. Delali bomo na tem, da ugotovimo vse primere in da te stvari s primernimi ukrepi preprečimo. I*kl krški delo, pgn leta je sodnik zn pre-ohravnavnl 21 n-imernv PRIREDITVE Po zakonu morajo biti vse prireditve v okraju prijavljene 48 ur poprej tajništvu za notranje zadeve, ki mora zanje dati svoje soglasje. Tajništvo prepoveduje prireditve le v primerih, ko bi bil v nekem kraju z njimi ogrožen javni red in mir, ali pa podvzame potrebne ukrepe, da bi bil mir zagotovljen. Zakonitih določil | pa se nekateri prireditelji no drže in prirejajo takšne stvari ,brez soglasja tajništva za notranje zadeve. Lani je bilo v prvih devefh mesecih 32 neprijavljenih prireditev v okraju, kar je za 15 več, kot v enakem obdobju leta 1953. Medtem ko so ostale kršitve Izvršene zlasti v mestih in Industrijskih krajih, je značilno ■zn tovrstne kršitve, da se dogajajo izključno v kmečkih predelih. Približno polovico vseh teh kršitev so zagrešili privatniki. ki so na svojih domovih priredili razne zabave s plesom — nekakšne male veselice Oli takih prilikah točilo v'no in žganje, ki sn en pridelali snml OH r»« °n "P ' r'!1* I’ ditve so bile prirejene v času cerkvenih žegnanj, da bi tako poudarili slovesnost verskega praznika. Ze stara navada je, da so v vaseh, kjer ni gostiln, na dan žegnanj prirejali plese in zabave v privatnih domovih, česar se nekateri drže še sedaj Ker takšni ljudje za dovoljenja ne prosijo, je nujno, da pridejo v nasprotje s predpisi. Privatniki seveda pri tem računajo tudi na dobiček, ker nihče ničesar ne naredi zastonj. Za take zabave najamejo kakšnega harmonikarja. Nekaj prireditev na dneve žeginanj je bilo tudi v gostilnah, ziasti v privatnih. Gostilničarji kaj radi zagrabijo vsako priložnost, kjer se jim nudi večji obisk in s tem tudi zaslužek. Taki gostilničarji pri tem mala upoštevajo politične trenutke, saj so med njimi mnogi klerikalci, ki kaj radi nalašč napravijo takšne zabave, čeprav so za to kaznovani. Tudi prostovoljna gasilska diuštva so napravila nekaj nedovoljenih prireditev na verske praznike. Skoraj v vseh primerih so društva imela dovoljenja za prireditve na nedeljo pred praznikom in so jih tudi organizirala, kljub temu pa so nekaj dni :a tem na dan praznika ali žegnanja priredili še manjše javne zabave brez dovoljenja. Ko so bili na to prireditelji klicani na zagovor, so se navadno izgovarjali, da jim Je na prireditvah ostala jedača ln pijača, kar so morali spraviti v promet, da ne bi bili oškodovani. Ti njihovi izgovori pa ne drže, saj bi lahko vse, kar jim je ostalo, odstopili najbližjemu gostinskemu podjetju. Nekaj nedovoljenih prireditev je bilo organiziranih tudi na raznih shodih, sestankih in pojedinah o-b cerkvenih manifestacijah. Takšne zabave smo smatrali za nedovoljene prireditve zato, ker se jih je udeležilo večje število ljudi, na njih pa so imeli tudi razne govore in celo nastope pevcev, zaradi česar so Izpadle v javne prireditve. Pod tem se nameravamo zadržati tudi pri dovoljenih prireditvah, saj ravno prireditve predstavljajo večkrat resen problem za javni red in mir. Posebno pereče je to v poletnih mesecih, ko se vrste prireditve vsako nedeljo na vseh koncih in krajih okraja. V prvih devetih mesecih preteklega leta je bilo prijavljenih 219 prireditev na prostem in 302 v zaprtih prostorih, pri čemer pa niso upoštevani številni plesi > gostilnah, ki so navadno vsako nedeljo. Na teh prireditvah je bilo 64 kršitev javnega reda in miru, od katerih je bilo 22 predanih javnemu tožilstvu, ostalo pa sodniku za prekrške. IGRE NA SLEPO SREČO V preteklem letu je bilo registriranih 23 igralcev iger na slepo srečo, ki so bili ovadeni zaradi igre »einc« in »kupčkanja«, ko so Igrali za večje vsote. Te igre so najbolj razširjene v občinah Šentvid pri Stični, Stična, Višnja gora, Grosuplje in Medvode. Ni pa rečeno, da tega tudi drugod ni in da ai bilo v teh občinah več takih primerov. Od tod je amreč največ registriranih igralcev. Zasledovanje in preganjanje hazarderjev je težavno, kajti le-ti se dobro zavedajo, da so takšne igre prepovedane. Navadno se zbero v posebni sobi kakšne gostilne, pri čemer pazijo, da ni prisoten - 'hče, ki ne igra. Primeri, da bi igralci igrali v gostilnah v prisotnosti ostalih gostov, so zelo redki. Igre na slepo srečo se igrajo tudi po privatnih stanovanjih kjer se zbirajo sami »zanesljivi igralci«, s čemer pa je zelo zmanjšana možnost preganjanja. Večina Igralcev se vdaja ha-zardiranju iz strasti do igranja in z upanjem, .la bodo pri igri dobili. Po navadi -o to materialno dobro preskrbljeni ljudje, katerim ne bi bilo treba stremeti za takšnim zaslužkom. Razen hazardiranja smo imeli še 4 primere nekakšnega srečelova ali tombole, pri čemer so organizatorji želeli na lahek način priti do dobrega zaslužka. Posamezniki, ki so te srečelove prirejali, so zanje tudi sam. prispevali edini dobitek in sami prodajali srečke lastnega proizvoda. V marcu ln aprilu preteklega leta se je v okraju močno razmahnila tudi neka igra s pism: alt verižno pošto, pri kateri Je bila za nizek prispevek obljubljena velika vsota, če ni kdo verige prekinil. Ta pisma so bi-la precej razširjena v vseh predelih okraja, največ pa v Kamniku. Ljudje so pridno pošiljali svoje prispevke po 100 din, ~e-lo redki pa so bili tisti, ki b! sami kaj dobili. Igra je bila prekinjena, ko je bilo v dnevnem časopisju objavljeno, da je le-to navadna prevara, pri kateri so začetniki Izkoristili lahkovernost ln naivnost ljudi. KROSNJARJENJE Prekrškov krošnjarjenja Je bilo lani v devetih mesecih 88 primerov, kar je 4.5 krat več kot v letu 1953. Vzrok za tak vzpon te vrste kršitev Je med drugim tudi, da so bile v tem letu številne birme, saj Je bila približno polovica obravnavanih prekrškov napravljena ravno ob takih priložnostih. Pri teh prekrških je bilo zalotenih največ žensk, ki so prišle iz Ljub-llane ali celo lz Štajerske. Prodajale so razne medičarske izdelke, igračke, nabožne slike. rožne vence Itd. Večina tel| žensk se je izkazovala organom LM s potrdili mojstrov, kar nuj, bi dokazovalo, da so te ženske! prodajalke in s čimer bi bilal upravičene prodajat:. To jih se« veda ne opravičuje, ker so me« dičarske izdelke kupovale ini jih nato po višjih cenah pro« dajale. Nekatere so se sicer prijavile v kraju birme, kjer set mislile trgovati, na , ristojnemi občinskem ljudskem odboru in tvm plačale neko takso, vendus pa jih to še ne opravičuje za trgovanje. Nekatere teh žeiuis niso nikjer zaposlene in se preživljajo skoraj samo s krošnjar-jenjem. Mnoge so bile zasačena že takoj v začetku birme, a jih to ni izpametovalo in so s svojim poslom nadaljevale, za ka* so bile ovadene tudi do štiri« krat. Krošnjarji, ki v začetku pro« dajajo lastne izdelke, se pogen sto lotijo tudi trgovanja s pred« meti, ki jih kupijo v trgoviuali in jih potem na deželi z dobičkom vnovčijo. Tak primer je tudi s privatnimi ščetkarji v, občinah Komenda in Vodice« Pogosto se ti ljudje zraven krošnjarjenjn In predaje tekstilnega blaga ukvarjajo tudi < nedovoljeno trgovino z urami n rožnimi drugimi predmeti, pri tem pa prednjačijo krošnjarji iz okraja Livno. STAROST IN POKLICI KRŠILCEV Kot smo že omenili, je bilo V prvih devetih mesecih lanskega leta obravnavano 1974 povzročiteljev raznih kršitev, ki so pe starosti razdeljeni takole: 274 kršiteljev je mlajših od 20 let# 734 je bilo starih med 20. in 30, lotom, 342 med 30. in 40. letom, 323 med 40. .n 50. letom, 204 med 50. in 60. letom Ul 93 J« bilo starih nad 60 let. Iz zgornjega vidimo, da dobra polovica kršiteljev nflaji ša kot 30 let, in prav ti »o naj-* pogostejši povzročitelji nere« dov. Po poklicu pa je bilo medi kršilci 739 delavcev, 258 kmetov, 240 kmečkih delavcev, 7S državnih "tslužbencev, 98 name« ščencev, 204 obrtnikov, 126 go« spodinj, 93 brezposelnih, 36 cl« ganov in 117 ostalih poklicev. Kot je razvidno lz pregleda, J4| največ kršilcev lz vrst delavstva. Le-tl so glavni povzroči« teljl pretepov, razgrajanj, kali« tve nočnega miru in sličnih iz« padov, medtem ko so pri nekaterih drugih vrstah prekrškov, n. pr.: neprijavljene prireditve, nedovoljeno pobiranje prostovoljnih prispevkov itd. povzročitelji zlasti kmetje in kmečki delavci, ki so tudi dostikrat vmešani v pretepe. Mnogo kr« šiteljev je tudi obrtnikov, vendar so bili le-tl obravnavani največ zaradi prekoračenj sl obratovalnega časa. zlasti gostilničarji, ali pa pod ostalimi prekrški. POROČILO 0 DELU KOMISIJE ZA KMETIJSKI ZEMLJIŠKI SKLAD 0L0 LJUBLJANA-0K0LICA V LETU 1954 'tirznisiva ln klateštva, to Vse takšne nedovoljene prire- •'predpisih, kakor tudi ona obde- Z zakonom o kmetijskem zemljiškem skladu splošnega ljudskega premoženja in o dodeljevanju zemlje kmetijskim organizacijam, ki je začel veljati dne 27. maja 1953, je bil ustanovljen kmetijski zemljiški sklad, ki ga upravljajo okrajni ljudski odbori. V ta sklad pride vsa kmetijska zemlja splošnega ljudskega premoženja, pridobljena po določilih o agrrrni reformi, zaplembi in drugih zakonitih lovalna zemlja tistih kmetijskih gospodarstev, ki presega zemljiški maksimum 10 ha. Komisija za kmetijski zemljiški sklad je ugotovila, katera kmetijska gospodarstva na območju okraja Ljubljana okolica Imajo nad 10 ha obdelovalne zemlje ln je Izdala tozadevne odločbe za večino primerov že leta 1853. V letu 1954 je bilo obravnavanih še 5 primerov, ker so bile proti odločbam vložene tožbe oz. pritožbe. Vsega je bilo izdanih 236 odločb, ki sg| pravnomočne v 234 primerih* dočim je v enem primeru zati radi vložene tožbe postopek pt£ okrajnem sodišču, v enem prlto meru pa zaradi vložene pritožbe' postopek še ni pravnomočeti. Komisija je pri 236 kmečkih gospodarstvih Izločila v kmetijski zemljiški sklad okoli 980 ha obdelovalne zemlje ln priznala tem gospodarstvom odškodnine' v višini okoli 57 milijonov dlfl« S tem je komisija pregledala v* a obstoječa zasebna kmetijska gospodarstva z nad 10 ha obdelO\'»!At' zemlje (911 gospodarstev) in je izdala odločbe v 236 primerih, za ostala gospodarstva pa je postopek ustavila, ker presežek nad 10 ha obdelovalna zemlje po katastrskih podatkih dejansko ne predstavlja več obdelovalne zemlje v naravi. Naloge komisije pa s tem še niso prenehale. Ker je postal z zakonom o prometu z nepremičninami promet z zemljišči med zasebniki povsem sproščen, je komisija dolžna uporabiti določila zakona o kmetijskem zemljiškem skladu glede zemljiškega maksimuma, čim bi se z odplatnim ali neod-platnim pravnim poslom (darila, oporoka, zakonito dedno nasledstvo) obdelovalna zemlja katerega koli kmetijskega gospodarstva povečala nad 10 ha. Pri ugotavljanju zemljiškega maksimuma je bilo delo zelo zamudno, ker se stanje obdelovalne zemlje v naravi ni nikjer ujemalo s katastrskimi in zem-ljeknjižnimi podatki Zato so bile formirane pri občinskih ljudskih odborih podkomisije, ki so pomagale komisiji pri pregledu in iskanju parcel, ki je z agronomskimi in katastrskimi strokovnjaki pregledala vse parcele, ki so jih posamezni lastnika pri zaslišanju označili za neobdelovalno zemljo. Tako Je bila ugotovljena površina obdelovalne zemlje v naravi, ki je bila po nekaterih hribovitih predelih in barjanskih predelih znatno manjša od stanja po katastru in kar le imelo za posledico, da večina kmetijskih gospodarstev v teh predelih ni padla pod udar zakona o kmetijskem zemljiškem skladu. Ko !*•••••••••»••»♦• Okrajni ljudski odbor Ljubljana-okclica OKRAJNI LJUDSKI ODBOR LJUBLJAN A-OKO-LICA sprejme takoj v službo dve dobri pisarniški uslužbenki i znanjem strojepisja in po možnosti stenografije. — Prednost imajo kandidatinje s prakso v pisarniški službi. Ponudbe je poslati na Okrajni ljudski odbor Ljubljana okolica, Ljub-jana, Zupančičeva 8-11, aajpozncjc do 15. februarja 1955 #•#»«•• .e«. Je komisija ugotovila, da obseg obdelovalne zemlje v naravi presega 10 ha, je določila, katere parcele se naj izločijo v kmetijski zemljiški sklad Pri tem je redno upoštevala mnenje dosedanjega lastnika In ni izločevala parcel, ki ležijo poleg ali v bližini sedeža gospodarstva, niso pa bili upoštevani ugovori lastnikov v primerih, ko so parcele mejile, ali so bile v neposredni bližini parcel, ki Je že last splošnega ljudskega premoženja. Tako je bilo mogoče formirati primerne komplekse obdelovalne zemlje za dodelitev kmetijskim organizacijam. Proti odločbam komisije je bilo vloženih 24 tožb in 39 pritožb. Tožbe so bile vložene največ v primerih, kjer je šlo za barjanski ali hribovit svet. kakor tudi v primerih, kjer »o bile upoštevane v obseg sklada zemljiške parcel- ki jih je lastnik Izročil v last tretjim oseh im, ker še niso bile preknjižene na novega lastnika. Pritožbe so vlagali predvsem zato, ker jim je bila odvzeta zemlja v bližini sedeža posestva, ali so navajali, da jim je bilo odvzetih nesorazmerno več njiv in premalo travnikov in narobe. Največ tožb in pritožb je bilo zaključenih s poravnavo, ko je komisija predhodno ponovno pregledala kvaliteto in lego odvzetih površin, pri čemer sta komisija in stranka delno popustili od svojega prvotnega stališča. Okrožno sodišče je odločilo s sodbo v 5 primerih v korist splošnega ljudskega premoženja, Vrhovno sodišče pa v 2 primerih. Republiška komisija je z odločbami zavrnila 3 pritožbe, dočim je 36 pritožb rešila okrajna komisija po pooblastilu republiške komisije. Zemljišča, ki so bila s pravnomočnimi odločbami vnešena v zemljiški sklad iz posameznih kmetijskih gospodarstev, se zemljiškoknjižno preknjižujejo na splošno ljudsjto premoženje. Katastrski urad je tudi napravil večino delilnih načrtov v primerih, kjer so bili dosedanjim lastnikom izločeni v kmetijski sklad le deli parcel. Po uredbi o izdajanju obveznic za odškodnino za premoženje, izločeno v zemljiški kmetijski sklad splošnega ljudskega premoženja (Ur. L FLRJ, štev. 20/54) bo treba sestaviti za vsako posamezno kmetijsko gospodarstvo nalog Narodni banki FLRJ za izplačilo odškodnine za zemljišča, vnešena v zemljiški kmetijski sklad Nalogu za izplačilo odškodnine je treba priložiti odločbo komisije o izločitvi zemljišča in odločbo o dodelitvi teh zemljišč kmetijskim organizacijam. To delo bo opravila komisija v sodelovanju z upravno-pravnim odsekom tajništva za gospodarstvo OLO, Cim bodo zbrani podatki posameznih parcel iz dodelitvenih odločb kmetijskim organizacijam, ki bodo orlloženl k ustreznim odločbam komisije za kmetijski zemljiški sklad kot priloga k nalogu Narodni banki FLRJ za izplačilo odškodnine za zemljišča, vnešena v kmetijski zemljiški sklad Komisija za kmetijski zemljiški sklad OLO. VABILO NA SEJO Članom Sveta za zdrav, in soc. politiko, upravnikom Domov onemoglih, predsednikom upravnih odborov domov onemoglih! Na podlagi čl. 134 odst. 2. zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19'52) sklicujem XVII. redno sejo Sveta za zdrav, in soc. politiko OLO Lj. okol. v sredo, 16, februarja 1955. ob 8. uri zjutraj, v prostorih OLO Ljubljana okolica, Zupančičeva ul. soba št. 26/11. z naslednjim dnevnim redom: 1. pregled izvršitve sklepov XVI. redne seje; 2. socialno varstvo starih ln onemoglih; 3. razno. Vsem članom Sveta za zdrav, in soc. politiko OLO Lj. ok. smo poslali prepis sklepov Sveta za zdrav, in soc. politiko LRS z dne 20. in 21. dec. 1954. glede socialnega varstva starih in onemoglih s prošnjo, da jih do seje proučijo. Domovom onemoglih so bili isti sklepi poslani z našim dopisom št. V,—671—VI z dne 20. I. 1955. Predsednik Sveta za zdrav. In soc politiko: Tone Bleje, 1. r. INDUSTRIJSKIM, TRGOVSKIM, GOSTINSKIM IN DRUGIM PODJETJEM Z odločbo OLO Ljuhljana-okolica št. II-1-1C31-9/3 z dne 31. jan. 1955 ter odločbo Mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljana št. G-800/2-55 BV-ON je bila ustanovljena skupna komisija za plače v gospodarstvu za OLO Ljubljana-okolica ODLOČBA o ustanovitvi skupne komisije za plače v gospodarstvu za področje okraja Ljubljana okolica in glavnega mesta Ljubljana I. Ustanovi se skupna komisija za plače v gospodarstvu za področje okraja Ljubljana-okolica ln glavnega mesta Ljubljana. II. V to komisijo za plače v gospodarstvu se imenujejo: 1. Za predsednika: tov Franc Plazar, predsednik republ. odbora sindikatov delavcev in nameščencev Kemične Industrije ter odbornik LO glavnega mesta Lj uhljana. 2. za člane ing. Leon Skaber-ne, načelnik tajništva za gospodarstvo OLO Ljubljana-okolica, in MLO Ljubljana. Podjetja obveščamo, da ima ta komisija začasno poslovne prostore na sedežu OLO L.ubljana-okoliea v Ljubljani, Zupančičeva ul. št. 8/IV, soba št 64. Tajništvo komisije III. Komisija za plače v gospodar-stvu lahko imenuje za posamezne gospodarske panoge eno ali več podkomisij za obdelavo posameznih problemov. IV. Delovna doba komisije traja leto dni. Mestni ljudski odbor Ljubljana tov. Erna Podbregar, šef eko-nomsko-pdanskega sektorja MLO Ljubljana, tov. Janez Kermavner, odbornik OLO in obrato-vodja »Elma« Črnuče, tov. Viljem Stanič, odbornik MLO in direktor podjetja »Kroj« Ljubljana, tov. Franc Borštnik, odbornik MLO Ljubljana in član Sindikalnega sveta Ljubljana, tov. Albert Dernikovič, tajnik Trgovinske zbornice za OLO Ljubljana-okolica, tov. Hugon Czurda, šef Urada z«. planiranje OLO Ljubljana-okolica, tov. Ivan Brume, tajnik Gostinske zbornice za MLO Ljubljana, tov. Just Gabrijelčič, uslužbenec gradbenega podjetja »Tehnika« Ljubljana. 3. za tajnika: tov. Venčeslav Vetrovcc, šef upravno pravnega odseka OLO Ljubljana-okolica. ( Okrajni ljudski odbor Ljubljana-okolica Predsednik Mestnega ljudskega odbora dr. Marijan Dermastja, 1. r. Predsednik Okrajnega ljudskega odbora: Miha Berčič. 1. r. SKLIC SEJE Na podlagi 134. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih sklicujem L redno sejo Sveta za gospodarstvo OLO Ljubljana okolica, ki sc bo vršila dne 15. februarja 1955 ob 8. uri v sejni sobi OLO Ljubljana okolica št. 26-11 z naslednjim dnevnim redom: 1. Družbeni plan za leto 1955. 2. Gospodarski predpisi. Predsednik Sveta za gospodarstvo: ing. Gašper Muha, 1. r. MLO LJUBLJANA POZIV k vložitvi davčnih prijav za pavšalno odmero dohodnine in prometnega davka za leto 1955 Rek za vložitev je od 15. februarja 1955 do vključno 5. marca 1955. Na podlagi 37. člena uredbe o dohodnini, se odmerja dohodnina povšalno za davčno leto vnaprej vsem obrtnikom, ki ne zaposlujejo tuje delovne sile. Vajenci se ne štejejo za tujo delovno silo. Na podlagi sklepa gospodarskega sveta MLO glavnega mesta Ljubljane z dne 2. februarja 1955, bo davčna komisija prav tako ugotavljala pavšalno davčno osnovo za davčno leto vnaprej še brivcem, krojačem, mo-distkam, šiviljam in veziljam, ki zaposlujejo največ do dva pomočnika, pod pogojem, da v zgornjem rolcu vložijo letno davčno prijavo. Pozivamo vse prizadete davčne zavezance, naj v času od 15. febr. do 5. marca vložijo davčne prijave, v katerih morajo navesti kosmati dohodek, ki ga predvidevajo v tekočem letu ter proizvodne ln režijske stroške, ki bodo potrebni za dosego teh dohodkov. Hkrati s pavšalno odmero dohodnine, bo v smislu 20. člena uredbe o prometnem davku, ugotovljena tudi pavšalna davčna osnova za prometni davek. Zaradi tega je treba prijavit: tudi predvideni promet v letu 1955. Davčne prijave se vlagajo pri finančni upravi MLO (Kresija, soba 16) in pri upravah za dohodke Občinskih ljudskih odborov Polje In Šentvid, kjer vrši davčni zavezanec svojo stalno obrt. Prizadete davčni zavezance opozarjamo, da ne bo rok za vlaganje davčnih prijav podaljšan. Davčnim zavezancem, ki so že vložili davčne prijave za pavšalno obdavčitev za leto 1955 v januarskem roku, ni treba teh prijav ponovno vložiti, smejo jih pa v zgornjem roku še dopolniti. Davčna komisija je merodajna pri odločanju, kateri zgoraj naštetih obrtnikov ne morejo biti vnaprej pavšalirani, ker uporabljajo stroje na pogon, ki zamenjujejo večje število delovne sile. Načelnik tajništva za gospodarstvo MLO Ljubljana: Dr. Stefan Soha, 1. r. GRADIVO ZA SEJO Ml.O PREDLOG ODREDBE o upravljanju In poslovanju sklada za varstvo otrok pri MLO glavnega mesta Ljubljane čl. 1 »Sklad za varstvo otrok« je pravna oseba. čl. 2 »Sklad za varstvo otrok« upravlja upravni odbor, k. šteje od 6 do 11 članov In ga Imenuje MLO Ljubljana izmed ljudskih odbornikov Mestnega zbora in Zbora proizvajalcev ter predstavnikov družbenih organizacij in izmed prosvetnih ter socialnih delavcev. čl. 3 Upravni odbor sklada Izvoli izmed sebe predsednika. Predsednik predstavlja upravni odbor in zanj podpisuje. čl. 4 O uporabi sredstev sklada odloča upravni odbor z večino e' čl. 5 Predsednik upravnega odbora je odredbodajalec pri uporabljanju sredstev sklada. čl. 6 Upravni odbor mora vsaj enkrat letno poročati mestni skupščini o delu sklada za varstvo otrok. čl. 7 Denarna sredstva sklada naj služijo predvsem za razvijanje družbene iniciative na področju otroške vzgoje in zaščite in za razvijanje in podpiranje novih oblik dela na tem področju. Ne morejo pa se ta sredstva trošiti za potrebe, ki se morajo kriti iz proračunskih sredstev. čl. 8 Podrobnejšo predpise o uporabi denarnih sredstev sklada in o poslovanju sklada izda s posebnim pravilnikom upravni odbor sklada. čl. 9 Kontrolo nad uporabo sredstev ■»Sklada za varstvo otrok« opra lja Komisija za proračun MLO Ljubljana. čl. 10 Ta odredba velja od dneva sprejema. OBJAVA o javni dražbi Mestni ljudski odbor glavnega mesta Ljubljane bo dne 19. februarja 1955 razprodal na javni dražbi razno rabljeno mizarsko orodje lz zaplenjene trnovi ne. Javna dražba bo v Dvoru št 4 pri Stanežičah v Ljubljani ® pričetkom ob 10. url. Izdala založništvo »LJubTanskl dnevnik«, direktor Stane Skrabar, odgovorni urednik Ivo Tavčar