TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino« Industrijo In obrt. Naročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za i/2 leta 90 Din, za i/4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11953 Leto XIV. Telefon št. 2552. Ljubljana, v soboto, dne 17. januarja 1931. Telefon št. 2552. štev. 6. Še o kuluku. V zadnjem času se čujejo v naši javnosti razne kritike na račun ku-luka, ki naj omogoči zgradbo najpotrebnejših cest in vzdrževanje že obstoječih cest v pravilnem stanju. Ceste so se do zdaj vzdrževale sko-ro izključno z dokladami na neposredne davke. Izredni prispevki za posebno porabo cest so komaj pokrili škode, katere je na njih povzročila izredna vožnja. Doklade so skoro praviloma dosegle izmero, ki s stališča plačilne zmožnosti davkoplačevalca ne prenese nikakega nadaljnega poviška. Navzlic velikim žrtvam od strani davkoplačevalcev pa so naše ceste še vedno v žalostnem stanju. Izredne škode, katere je na cestah povzročila vojna in povojna doba, v kateri se vzdrževanju cest ni posvečalo zadosti pozornosti, zahtevajo, da se popravijo izrednim potom. Da se preskrbe za najpotrebnejše ceste gradbena sredstva in da se omogoči vzdrževanje cest v pravilnem stanju, odreja zakon o samoupravnih cestah, da se mora en del teh stroškov kriti z ljudskim delom, odnosno z odkupnino za ljudsko delo. Nihče ne more danes še dvomiti, da je ena glavnih nalog naše cestne u-prave, da zasigura v interesu prebivalstva, posebno pa v interesu gospodarstva redno in normalno vzdrževanje javnih komunikacij. O tem je vsaka debata odveč. Vprašanje pa je, ali je pobiranje kUluka primerno sredstvo, da se ta namen doseže. Jasno je, da se škode na naših cestah, ki so nastale v dolgi dobi skoro petnajstih let, ne dajo popraviti z malimi sredstvi in da tudi pobiranje kuluka, ki pomenja za naše gospodarstvo novo obremenitev, ne bo moglo tega, kar se je zanemarjalo petnajst let, nadomestiti v doglednem času. Za izredne škode, ki so nastale v izrednih časih, je treba tudi izrednih sredstev, katerih dandanes naše gospodarstvo ob oslabljeni plačilni zmožnosti nikakor ne zmore. Predvsem bi bilo potrebno, da se določi v zmislu zakona o samoupravnih cestah najpreje program dela za največ pet let naprej, ker je program dela predpogoj za odreditev ljudskega dela. Po zakonu se sme namreč odrediti upo- rabo ljudskega dela samo, če bi se dela, določena za poedina leta, ne izvršila brez tehtnih razlogov. Cim je sestavljen program in preračunjeni stroški, naj bi se ustanovil za namene gradnje in vzdrževanja cest poseben fond, kojega naj bi upravljal mešan odbor, v katerem bi bili poleg strokovnjakov zastopani tudi interesenti. Potrebna sredstva naj bi dobil odbor s posojili, za kojih odplačevanje in obrestovanje bi se stekali v fond predvsem dajatve, ki danes bre-mene prometna sredstva (davek na vozila, trošarina na bencin itd.). Pri sedanjih razmerah se ne more misliti v prvi vrsti na uvedbo novih davkov in dajatev, kajti dosedanja preobremenitev izključuje, da bi se mogle pri sedanjih razmerah brez škode za gospodarstvo uvesti nove davščine. Pobiranje odkupnine se pričenja ravno v času, ko stremi finančna politika države in samouprav iz gospodarskih razlogov za tem, da se znižajo javna bremena, ki teže naše gospodarstvo. Za ceno dobrih cest bi bilo gospodarstvo pripravljeno tudi na žrtve, ako bi jih zmoglo. Ker pa je pri sedanji izmeri javnih bremen od gospodarstva nemogoče zahtevati, da vzame na rame še nova bremena, je razumljivo, da vzbuja napovedano pobiranje kuluka v vrstah gospodarskih krogov skrb za bodočnost. Našim gospodarjem je pri sedanjih prilikah stvarno nemogoče, da pribavijo v doglednem času sredstva za izredne stroške, ki so potrebni ne le za zgradbo najpotrebnejših novih cest, temveč tudi za sredstva, ki so potrebna, da se spravijo že obstoječe ceste v pravilen stan. Zato bi bil edini izhod iz sedanjega prekrasnega položaja ustanovitev fonda, ki bi s posojili omogočil razdelitev izrednih izdatkov na daljšo dobo, ki bi olajšala obremenitev, za kar imamo že vzglede, ki so se v inozemstvu do cela obnesli. Časi so tako resni, da je treba resno premisliti, ali je v skladu s splošno tendenco znižanja javnih dajatev, da se uvaja nova obremenitev, ki bi se dala z ustanovitvijo cestnega fonda če ne preprečiti, pa vsaj porazdeliti na daljšo dobo in s tem olajšati. PREDAVANJE 0 NAPRAVI IN PREIZKUŠNJI STRELOVODOV V MARIBORU. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOl v Ljubljani priredi v Mariboru dve večerni predavanji o napravi in preizkušnji strelovodov. Predavanji se vršita v kinu »Apolo« in sicer v pondeljek in torek vsakokrat ob 8. uri zvečer. Predaval bo tehnični vodja centralnega urada za pospeševanje obrta na Dunaju, višji inšpektor g. inž. Er nest Braun, ki je znan strokovnjak-spe-cijalist za strelovodno tehniko. Svoja izvajanja bo spremljal s skioptičnimi slikami, poizkusi s posebnimi aparati ter praktičnimi pojasnili glede izdelave projektov. Naprava strelovodov je velike važnosti za kleparske in elektroin-stalaterske obrtnike, pa tudi za gradbene stroke, ki grade stavbe. Zato opozarjamo na ti dve predavanji posebno ta krog interesentov, z vabilom, da se udeleže predavanja v čim večjem številu. Vabimo pa tudi ostalo občinstvo, osobito posestnike hiš, ker bo tudi za nje jako zanimivo in koristno, da se pouče, kako je treba izvršiti strelovodno napravo, da je njihova lastnina varna pred požarom in poškodbo vsled strele. Vstop je prost. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani. * • * LJUBLJANSKA BORZA V LETU 1930. Devizni promet na Ljubljanski borzi je znašal v preteklem letu 957,280.000 dinarjev proti 978.740.000 in 953.820.000 dinarjem v letu 1929 in 1928. Na žitni borzi je bilo prodanih 417 vagonov blaga v vrednosti 6,680.000 dinarjev proti 351 vagonom v vrednosti 8,230.000 dinarjev v letu 1929 in 341 vagonom v vrednosti 10,300.000 dinarjev v letu 1928. V lesni trgovini je znašal promet 2001 vagon v vrednosti 12,140.000 dinarjev proti 2797 vagonom v vrednosti 15,880.000 dinarjev v letu 1929 in 2475 vagonom v vrednosti 28,830.000 dinarjev v letu 1928. Padec v vrednosti žitne trgovine od 1. 1929 na 1. 1930 je bil skoraj 20 odstoten, od 1. 1928 na leto 1930 skoraj 35 odstoten, padec v vrednosti lesne trgovine pa ca 24 in skoraj 60 odstoten. železniška proga Kočevje*Sušah. Gospodarski krogi Dravske banovine se že dolga leta zavzemajo za zgraditev železniške proge Kočevje—Sušak, ki naj bi -po najkrajši poti vezala Slovenijo z morjem. Kako velike koristi bi bila ta proga za potniški promet, vidimo iz tega, da 'bi bilo potovanje za polovico krajše, kakor pa je sedaj preko Zagreba ali Karlovca. Še veliko večje važnosti pa je zgraditev te proge za blagovni promet, ker bi odprla slovenski izvozni trgovini direktno pot na naše morje. Danes je prevoz na Reko in Trst cenejši in hitrejši, kakor pa po naših progah, radi česar, je tudi večina našega izvoza usmerjena na Trst 'in Reko, to je v inozemske luke. Zgraditev ite železniške proge je torej tudi iz narodno-gospodar-skega stališča nadvse važna. Dne 6. junija 1930 se je vršila na Su-šaku konferenca predstavnikov gospodarskih krogov Dravske in Savske ba- novine, ki je tudi ugotovila nujno potrebo po zgraditvi te proge. Izvolil se je tedaj tudi poseben akcijski odbor. Vprašanje zgraditve proge je postalo s tem aktualno in edino pereče je še vprašanje financiranja. Zgraditev te proge je bitne važnosti za bodoči razvoj slovenske trgovine, je nadalje važno v tujsko-prometnem oziru, radi česar se je Zveza trgovskih gre-mijev za Slovnijo v Ljubljani odločila prirediti predavanje >0 možnosti financiranja železnice Kočevje—Sušak«, ki se bo vršilo v torek, 20. t. m. ob 8. uri zre-čor v dvorani Trgovskega doma v Ljubljani, Gregorčičeva ulica. Predaval bo g. Evgen Lovšin. Ker so na zgraditve proge zainteresirane vse naše gospodarske panoge, vabi Zveza trgovskih gremijev vse gospodarske kroge, da se predavanja udeleže. Konferenca gospodarskih zbornic in organizacij glede skupnega davka na poslovni promet. Dne 14. t. m. so se zaključile konference gospodarskih zbornic in gospodarskih organizacij za sestavo tarife za pobiranje skupnega davka na poslovni promet. Predlogi se naslanjajo na carinsko tarifo in je za vsako tarifno postavko izdelan predlog, ali in koliko naj znaša skupni davek na poslovni promet in koliko davek za izenačenje ob uvozu dotičnega blaga. Za utemeljitev stavljenih predlogov so se pri vseh važnejših blagovnih vrstah izdelali po podatkih interesentov, katere so zbrale posamezno zbornice in organizacije, tudi podrobne kalkulacije. Predloge predloži ožji odbor ministrstvu za finance s posebnim spremnim pismom in predlogi, da se nekatera določila sedaj veljavnega zakona izpremene. Predlogi se tičejo obvezne prevalitve davka, ocene vrednosti poštnih paketov, pobiranja davka na poslovni promet od malih trgovcev in obrtnikov potom odkupa itd. Najvažnejši predlog meri na to, da se davek na poslovni promet spričo velike obremenitve, katero bo povzročil gospodarstvu, v izpremenjeni obliki zmza najmanj na polovico. Ministrstvo za finance bo predloge proučilo in za njihovo utemeljitev zaslišalo ožji odbor, pa tudi zastopnike važnejših gospogarskih panog. Po sedanjih dispozicijah je brezpogojno pričakovati, da se bo novi davek na poslovni promet pričel z dnem 1. aprila t. 1.. 'Računanje odkupnine za ljudsko delo. iPo zakonu o samoupravnih cestah je izmera odkupnine za uporabo ljudskega dela 'odvisna od višine neposrednega davka, ki ga plačuje dotični davkoplačevalec. Glede pojma neposrednega Med raznimi pogoji za uspešen napredek obrtništva je brezdvomno tudi dobro urejeno strokovno šolstvo. Splošno se v novejšem času oglašajo zahteve po novih strokovnih šolah zlasti zaradi prenapolnjenja srednjih in meščanskih šol. Ali naše obstoječe šole zadostujejo današnjim potrebam, ali so nam potrebne nove šole in kakšne, je vprašanje, ki se s kratkim člankom ne da obravnati. Navajam nekaj glavnih misli. Nižje obrtne šole, ki samo nadome-stujejo uk (vajeniško dobo) pri mojstru, so pri nas z malimi izjemami nepotrebne. Obrti naj se učenec izuči pri mojstru z vztrajnim in trdim delom. V strokovni šoli, kjer traja danes ves pouk že manj od devet mesecev na leto, je obrtni učenec preveč »študent«. V take šole se vpisujejo tudi po večini učenci, ki za drugo šolanje niso sposobni, obrt pa jim tudi ne diši. Le malo absolventov ostane sploh v obrti. Na ljubljanskih nižjih obrtnih šolah, ki jih imamo za kiparstvo in rez-barstvo, keramiko, graverstvo, zlatarstvo in kovinsko filigranstvo in za ženska ročna dela, imamo minimalni število učencev in učenk. Na kera-miško šolo se letos ni vpisal noben učenec in je obstoj nekaterih naših nižjih obrtnih šol sploh ogrožen. Za vsakega bodočega obrtnika je najvažnejša doba njegova vajeniška dol?a. V tej dobi morata nad njim čuvati mojster in obrtna nadaljevalna šola. Vsak mojster je dolžan skrbeti za to, da se vajenci v njegovi delavnici čimbolj izučijo strokovnega dela. Obrtna nadaljevalna šola mora mojstrov uk izpopolnjevati teoretično z vsemi modernimi sredstvi. Mojster in šola morata v vajencu razviti spoštovanje do stanu, veselje in ljubezen do dela. Dobrih mojstrov imamo dovolj, samostojne matične obrtne nadaljevalne šole pa nimamo. Kvalificirane delavce dobivamo iz delovodskih šol, kjer se sprejemajo kot učenci navadno samo izučeni pomočniki, ki se v šoli predvsem teore- Novine so sila, ki utegne imeti mnogo večji vpliv na sleherno stvar na svetu, nego si nas eden misli. Novine poročajo o stvareh, ki jih še nismo slišali, posredujejo med vodniki države in narodom, besedo, ki jo izpregovori kralj ali ministrski predsednik, poneso v poslednjo hišo, k zadnjemu državljanu. Novine posredujejo med znanstveniki, velmožmi, raznimi strokovnjaki, umetniki — in med širokimi masami ljudstva. Novine poročajo želje, stremljenja, izredne dogodke ter jih posredujejo do drugih ljudi in kompetentnih oblasti. Novine dalje kritikujejo najrazličnejša javna prizadevanja najrazličnejših ljudi in činiteljev. Ogromna je tudi naloga novin, da stoje z vsemi svojimi *tolpci na razpolago naši trgovini, obrti in industriji. One hvalijo naše blago, one ga ponujajo, posredujejo torej med dobavljalcem in odjemalcem, novine opozarjajo na izredne vrline, izredno kakovost, izredno rentabilnost itd. raznega blaga, proizvodov domače industrije in obrti. Vpliv novin v tem pogledu je nedogleden, zakaj novine naravnavajo javno mnenje in prepričanje. Vsaka beseda, ki je napisana, ima dvaindvajsetkrat tako velik vpliv na človeka, kakor ona, katero slišimo. To je dokazano fiziološko, zakaj odvodni živec oči je dvaindvajsetkrat močnejši od ušesnega. Sleherni izmed vas se je o tem prepričal bodisi v gledališču ali pri ton-filmski predstavi. Če ste po mesecih premišljevali o takem dogodku, so vam živo vstajale pred očmi slike do-tične predstave, videli ste jih v duhu do skrajnih podrobnosti, medtem, ko se besedi, ki ste jih bili takrat slišali, nikakor ne morete spomniti, pa tično in deloma tudi praktično izpopolnjujejo v svojih strokah. Te vrste strokovnih šol zaslužijo našo naj-večjo pozornost. V Ljubljani imamo štiri delovodske šole, gradbeno, strojno, elektrotehniško, mizarsko in stru-garsko. Učencev imamo vobče dosti, vendar te šole niso prenapolnjene. Nasprotno, letos nismo odprli elektrotehniške delovodske šole, ker so se prijavili samo trije učenci, torej iz stroke, ki je v najjačjem razvoju. V Ljubljani imamo tudi višjo obrtno šolo, imenovano »tehniško srednjo šolo« z odseki: arhitektonsko-grad-beni, strojni in elektrotehniški. (Začasna institucija je geometerski odsek.) Na to šolo se pač prijavlja mnogo več učencev, nego jih moremo sprejeti. Toda statistika odklonjenih učencev pokaže drugo zanimivo sliko: Letos odklonjeni učenci so po večini fantje v starosti od 17 do 19 let, ki so z najnižjim pozitivnim uspehom dovršili šele meščansko šolo. Zakaj niso šli ti fantje s 14 leti učit se k mojstru in bi si danes že služili kruh ali bi vstopili v delovodsko šolo? Ali niso tudi starši krivi, ki premalo realno mislijo na bodočnost otrok? Zanimivo bi bilo s tem vzporediti statistiko vajeniškega naraščaja pri mojstrih. Nobena strokovna šola ne daje popolne izobrazbe. Vsak absolvent se mora izpopolnjevati v dobri praksi. Vsak obrtnik bi si moral vsaj ogledati tudi večje obrate drugod. Ena tehniška srednja šola v Dravski banovini popolnoma zadostuje. Zadostujejo tudi obstoječe delovodske šole. Potrebne bi bile le še nekatere specialne šole, ki naj bi se odpirale v presledkih, n. pr. vsako tretje leto. Dalje je prav potrebno u-stvarjanje štipendij in podpor za u-čence delovodskih in višjih šol. Glavni temelj obrtne strokovne izobrazbe ostane pri mojstru in obrtni nadaljevalni šoli. Mislim, da je u-mestno moje novoletno voščilo: V Ljubljani naj se zgradi čimprej samostojna in vzorno urejena obrtna nadaljevalna šola, ki naj bo matica vseh obrtnih nadaljevalnih šol v Dravski banovini.« če si še tako prizadevate, da bi ponovili v kaki družbi tako silno posrečen dovtip. Vidite, oči so svoje dojme mnogo bolj (dvaindvajsetkrat bolj) vtisnile v možgane, kakor pa ušesa. To je eden izmed neštetih dokazov, da ima preči-tana beseda veliko večji vpliv nego slišana. Na tem dejstvu sloni marsikaj v praktičnem življenju vsakega podjetnika. Beseda, katero so zabeležile novine o vašem blagu, vaših proizvodih, vaši postrežbi itd. učinkuje na stotisoče čita-teljev. In to kako? Tako, kakor bi po-edinemu čitatelju nekdo isto besedo dvaindvajsetkrat zatrobil v uho! Tako so ljudje spoznali ogromno vrednost časopisne propagande. Kaj pa je sploh propaganda ali toliko premlevana — reklama? O, da bi si bil sleherni podjetnik glede tega pojma in njegovega pomena na jasnem! Iz navedene definicije bomo doznali vse koristi, katerih podjetnik nima, ako ne pozna eminentnosti glasu novin. Propaganda ali reklama je vsako prizadevanje, katero z vsemi sredstvi navaja največjo pozornost bralca na kako blago, predmet, stvar ali podjetje. S priklenitvijo vse pozornosti na tisto blago, predmet, stvar ali podjetje, pa naloga tega prizadevanja še ni dovršena. Reklama mora s svojo zgovornostjo in prepričevalnostjo doseči svoj glavni in edini namen, pripraviti mora človeka, tudi če ta ni imel izrecno potrebe, da si dotično blago, predmet ali stvar kupi, da dotično podjetje obišče! Torej nastane sedaj velevažno vprašanje, kakšna naj bo reklama in kje naj izide. To vprašanje zavisi pa čisto individuelno od posameznega slučaja, potrebe in drugih okolnosti. Osnovanje bloka agrarnih držav. Madžarski gospodarski strokovnjak G. Glaser je objavil v »Deutsche Land-vvirtscliaftliche Presse« članek, v katerem se bavi z idejo ustanovitve bloka agrarnih držav. Kakor pravi, se je že pfed leti zavzel za mnenje, da je mogoče uspešno konkurirati agrarnim državam samo na ta način, da te osnujejo nek centralni institut, v katerem bi bila monopolizirana vsa prodaja žitaric. Kakor znano, se je pred nedavnim ustanovil podoben institut v Beogradu za vzhodne evropske države, v katerega uspešno delovanje pa smo že mi sami podvomili na tem mestu. Tudi omenjeni pisatelj pravi, da bi taka organizacija bila samo tedaj na mestu, ako bi stopila v sodelovanje s prekooceanskimi državami. Pomisliti je namreč treba, da znaša previšek pšenice v agrarnih državah Evrope le nekaj preko 1 milj. ton, do-čim znaša uvozni kvantum evropskih pasivnih držav 15—16 milj. ton. Iz tega je razvidno, da je Evropa v veliki meri odvisna od Amerike in Rusije in da brez njenega sodelovanja ni nikakor mogoče samostojno ustanavljati cen. V Ameriki sami se je že sprožila ideja o ustanovitvi internacijonalnega posla žitaric, v katerega bi morale vstopiti v njih lastnem interesu tudi vse evropske agrarne države. Vprašanje pa je, ali ne bi države uvoznice radi ustanovitve takega posla trpele? Odgovor bo negativen! Treba je premisliti, da če govorimo danes o krizi agrarnih držav, da obstoja ta predvsem v liiperprodukciji. Za 1. 1929-30 je bilo kakih 10 milj. ton liepotrošene pšenice, t. j. približno 8% celokupne svetovne produkcije, a cene so padle za celih 50%. S tem se je seveda zelo občutno zmanjšala kupna moč agrarnih producentov, ki nabavljajo svoje produkte v industrijskih državah. Radi tega se je zmanjšal tudi kon8um in tako občutijo agrarno krizo tudi v industrijskih državah. Ako bi pa internacijonalnemu poslu žitaric uspelo cene zvišati, bi s tem tudi posredno mnogo pripomogel k omiljenju krize, ki vlada v industrijskih državah. jfrnudbe.poupiakmnia Tvrdka Alvo Freres, Salouique, Kue Alexandrei le Gravol 22 želi stopiti v stik s tukajšnjimi tvrdkami, ki bi ji lahko dobavljale železne, pločevinaste izdelke, razno orodje itd.. Kdor se ne bi iz katerih koli razlogov hotel obrniti direktno na imenovano tvrdko, se lahko obrne na: Zavod za pospeševanje zunanje trgovini; v Beogradu, ki mu gre rad na roko. Freres Papaeostu, Salonique, Rue Kgypton 51 se zanima za uvoz večjih mlečnih proizvodov kot sira in masla. Tvrdka W. Ottevanger, Rotterdam, Beukelsweg 36-a se zanima za zastopstvo naših tvrdk in tvornic, ki izdelujejo hišne potrebščine (predmete) iz najraznovrstnejše materije. Ivan Ninov & sin, Orehovo, Bolgarija, se zanima za uvoz kamene sode in plavega kamena. Soda naj bi bila takozvana kaustična plaketa od 70— 72—88°/o v sodih od 50 kg neto, a plavi kamen od 98/99% čistine v lepih kristalih kot je angleški v sodih za olje od 254 kg. Ponudba se naj stavi cif donavska postaja Orehovo. Tvrdka Socec & Comp., Bucareste I, Calea Victoriei 13, bi rada stopila v stik s tukajšnjimi tvrdkami, ki bi prišle v poštev za izvoz: tipografskih, litografskih klišejev v cinku ali bakru, registrov za računovodstvo, knjig za kopije, torb, albumov, karto-nažnih izdelkov itd. Ako kdo želi stopiti v stik z gori imenovano firmo, se lahko obrne na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu, ki mu je na razpolago za posredovanje. Preden se odločimo za kakšno propagando, moramo najprej vedeti, kaj hočemo z njo doseči. Z ozirom na to moramo sestaviti točen načrt, katerega prevdarimo z vseh strokovnih vidikov, dobro prespimo in ga šele potem izvedemo. Ivo Zor. svetli i —,.im Letošnji olivni pridelek v Dalmaciji je popolnoma razočaral. Sadeži so trpeli vsled mušič in so nezreli odpadli. Pridelek je za 80 odstotkov manjši kot je bil prejšnji in je tudi kvalitativno slabši. Število nameščencev v prometnem ministrstvu je naraslo na 35.000. Lani jih je bilo 32.220. V Nišu hočejo prirediti v juniju vzorčni sejem in deželno razstavo. Za zgradbo predora med železniško postajo Ueograd in mostom v Pančevu bo razpisano proti koncu tekočega meseca mednarodno tekmovanje. Mednarodno hipotekarno posojilo za vzhodnoevropske agrarne države bo prišlo v Ženevi v razpravo najbrž že te dni. Mišljeno so Poljska, Ogrska, Romunija, Jugoslavija in Bolgarija. Moravska banovina bo najela veliko posojilo za cestnogradbene namene. Za železnico Bihač-Knin, ki naj orno-goči tudi izrabo bogatih tamošnjih gozdnih in rudnih zakladov, se je pričela zopet živahna akcija. Z gradbo hočejo pričeti v tekočem letu. Promet po Donavi in njenih dotokih je vsled ledu na glavnih progah ustavljen. Borzo surovega masla in sira na Dunaju, za koje ustanovitev so dale pobudo mlekarske avstrijske organizacije, so otvorili 9. t. m. Zamenjalni rok za bankovce >Banco (li Sicilia« je podaljšan do 31. t. m. Ti bankovci so imeli isto tečajno vrednost kot bankovci Italijanske banke. Poljska banka bo razdelila 16-odstot-110 dividendo; lani je Bila dividenda 20-odstotna. Razmeroma je dividenda tudi letos dobra. Prebivalstvo japonskega cesarstva je naraslo na skoraj 92 milijonov, od katerega števila odpade na pravo Japonsko 64 in pol milij. prebivalcev. Olivni pridelek Italije je cenjen samo na 8,594.000 met. stotov; lani je znašal 17,623.000 stotov, torej več 'kot enkrat toliko. Dividende velikih angleških bank so sledeče: Midland Bank 18% (kot že 26 let), We 30. junija t. 1. Petnajst milijonov brezposelnih so na-računili na koncu preteklega leta v raznih državah sveta. Od te ogromne vsote odpadeta približno dve tretjini na USA in na Nemčijo. Rusija naznanja, na ne bo več kupovala ameriškega bombaža. To je odgovor na ameriški bojkot ruskega blaga. Cena srebra je padla v Londonu že na 13»/ la. Najvišja je bila cena srebra leta 1920. in sicer 89 % pence za unco; še 1. 1929. je bila povprečna cena 24'50, lani pa že 17-67. In pravijo, da se padanje še ni ustavilo. Obtok bankovcev v Avstriji je znašal po zadnjem izkazu Avstrijske Narodne banke 982 milijonov šdlingov in je bil krit z 79-2%. Ceno bakra je mednarodni kartel znižal na 10-30 oents. Gebriider Veit und Co., najstarejša berlinska banka (ustanovljena 1. 1764.), je sklenila likvidacijo, ki jo bo izvedla v nekaj mesecih. Tendenca velikih mednarodnih bor* v tekočem letu je povprečno boljša kot je bila v zadnjih lanskih mesecih. Trgovski promet m©d Ogrsko in Češkoslovaško se zmeraj bolj krči; Jugoslaviji pride to na obe strani prav, tako pri eksportu v Češkoslovaško kot pri eksportu v Ogrsko (les). Belgijska Narodna banka razdeljuje za drugo polletje leta 1930 nespremenjeno dividendo 62-5 frankov. Celoletna dividenda znaša 125 frankov. Bodimo sodobni! Poznate silo napisane besede? Dober dobiček brez raška Razpečuje v kraljevini Jugoslaviji Pran Maribor, Cankarjeva 2S dosežete s prodajo HAGGI ,evlb izdelkov za Juhe. Informativna gospodarska služba za pospeševanje zunanje trgovine. Referat konceptnega odjunkta Zbornice za TOI v Ljubljani g. Kote ta Jureta na plenarni seji z dne 30. decembra 1930. c ali, ua jiii putem tu dajejo naprej. Te ustanove: uisuici and oooperauve ont-ces, potem najejo poročna svojim inte- Bred kratkim smo praznovali obletnico ustanovitve našega Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu. Ob tej priliki pa je umestno, ako pogledamo vsaj v prav kratkih potezah slične institucije v inozemstvu in si potem ogledamo naš Zavod, odnosno njegov program ter končno napravimo primeren zaključek. V zadnji polovici preteklega stoletja, torej dobi razmaha svetovne trgovine vidimo, da začnejo države ustanavljati centralna mesta za informativno službo v svrho pospeševanja izvoza. V tem oziru je prednjačila bivša avstro-ogrska monarhija, ki je ustanovila leta 1873 orientalski >Handelsmuseum«, ta se je leta 1897 reorganiziral in se od tedaj naprej imenuje avstrijski »Handels-museum«. Beseda muzej nas ne sme zavesti v zmoto, kajti prva in gl ara a naloga tega zavoda je bila, proučavanje tržišč v svrho pospeševanja avstrijskega izvoza. Zgodovinsko dejstvo je, da je »HandelsmuseuuK znal zbuditi zanimanje za izvoz pri avstrijski srednji in mali industriji. Urad so vodili docela državni uradniki, od katerih pa je država veliko zahtevala in ki so res vzorno delali Ta zavod je po vojni iz razumljivih vzrokov izgubil veliko na veljavi. Posnemajoč Avstrijo je Francija leta 1898 ustanovila svoj 1’Office National du Commerce ext6rieur. Prav interesantno je pogledati organizacijo tega zavoda. Upravni svet, takozvani Conseil d’Admi-nistration, tvorijo vsakokratni minister za trgovino kot predsednik, podpredsednik upravnega sveta pa je predsednik pariške trgovske zbornice, člani pa so predsedniki 7 francoskih provincijalnih zbornic, dalje šest članov pariške trgovske zbornice, zastopniki nekaterih sindikatov itd. Odločilno besedo pri vodstvu zavoda in pri nastavitvi uradnikov pa ima direkcijski komite, takozvani Comitč de direction, katerega predsednik je vsakokratni predsednik pariške trgovske zbornice, ostali odbor pa tvori 6 od upravnega sveta imenovanih zastopnikov drugih francoskih proviioi-jalnih zbornic. Ta komite ima popolnoma svobodne roke pri izbiri uradništva, ^ino direktor imenovanega zavoda ima enačaj državnega uradnika. Ko govorimo o 1’OIfice National du Commerce, moramo omeniti njegovo institucijo Con-seillers de Commerce. To so trgovci francoske narodnosti, ki so raztreseni po vsem svetu in jih je zavod zbral ter imenoval za svoje trgovske svetovalce. Dejstvo je in to zavod sam oficijelno priznava, da ima zahvaliti svoj razmah in ugled predvsem tem zavednim francoskim trgovcem v tujini, kajti od njih dobiva najbolj originalna in točna poročila. Največji urad za pospeševanje trgovine je ameriški Bureau of foreign and domestic Commerce v Washiingtomu. Ta zavod je zavzel svojo dominantno pozicijo predvsem po svetovni vojni, ko mu }© v letu 1921 stopil na čelo Herbert Hoover, sedanji predsednik Združenih držav, takTat trgovinski minister. Celoten program zavoda je vsebovan v osmih markantno kratkih točkah, ki mu jih je predpisal zakon. Ta zavod ima štiri odseke, imenovane divisions. Nas zanima predvsem četrta takozvana administrative division, ker nam kaže upravo in poslovanje tega gigantskega zavoda. Imenovani urad ima v večjih ameriških mestih nekake svoje filijalke, zvane district and cooperative offices. Tj uradi so nameščeni kot oddelki v mkalih posameznih ameriških zbornic. Uentralni urad Bureau of foreign com-meroe pošilja gospodarske informacije poročila tem ustanovam pri zbomi- rauijsoouu postajami ter odoajajo inior-niacije tuai poiom raaija. Laije imamo ogromen urad v Londonu, to je Gommerciad lnteliigence brancU, ki je bil ustanovljen leta to vlogo pa je prevzel leta iyi7 ustanovljeni Departement ol Overseas trade (oddelek za prekomorsko trgovino). Ta ogromni urau nima nič manj kot preko 5oO uradnikov. Nas zanima samo to, da pri njem sodelujejo kot .posvetovalni odbor zastopniki gospodarskih krogov. Tudi imamo manjše države, v katerih najdemo podoone urade kot pri nas. Pri skoro vseh pa vidimo, da v tej ali oni obliki tudi aktivno sodelujejo in imajo važno besedo trgovske zbornice. Naš zavod je bil ustanovljen z zakonom od 18. novembra 1929. Ta zakon vsebuje devet paragrafov. V §§ 2 in 3 omenjenega zakona je vsebovan precej obširen program zavoda. Na prvem mestu se poudarja potreba zbiranja in urejevanja vseh podatkov o gospodarstvu naše kraljevine in inozemskih držav in na podlagi teh zbranih podatkov proučavanje naših in inozemskih gospodarskih interesov. Podajanje informacij na došla vprašanja, izdelovanje propagandnih brošur in filmov, pripravljanje predavanj, člankov in brošur, izdajanje lastnega glasila. Doma in v inozemstvu ustanovitev muzejev z vzorci jugoslovanskih izdelkov, organiziranje udeležbe Jugoslavije na inozemskih razstavah. Slavljanje predlogov glede pospeševanja ekspertne sposobnosti jugoslovanskih produktov. Dalje nabava informacij o inozemskih trgih in razvijanje ekonomske propagande potom ddplomatičnih in konzularnih zastopstev, privilegiranih trgovskih agentur in potom posebnih strokovnjakov, ki bi jih Zavod v sporazumu z ministrstvom trgovine in industrije pošiljal v inozemstvo. Državne, samoupravne oblasti, trgovske zbornice, pa tudi vse druge institucije so po zakonu dolžne, da odgovarjajo Zavod na njegova vprašanja in mu morajo dostavljati svoja poročila. Vse vloge na Zavod so proste takse. Vrhovna uprava Zavoda je poverjena oddelkovemu predstojni-štvu za zunanjo trgovino in trgovsko politiko. šefa Zavoda kakor tudi vse uradnike imenuje minister za trgovino in industrijo. Dalje nas zanima določba, da je trgovinski minister pooblaščen, da osnuje po potrebi tudi posvetovalni odbor, ki bi zavod podpiral pri njegovem delu. Ako pogledamo na program našega Zavoda, ki je kot rečeno, v zakonu precej obširno opisan, potem vidimo, da se v jedru prav nič ne razlikuje od programov drugih sličnih zavodov v inozemstvu. To, kar nas predvsem zanima, je vprašanje, kako se bo ta program tudi realiziral. In tukaj je načelno izjaviti, da dobra informativna gospodarska služba in pospeševanje izvoza zavist v prvi vrsti od ljudi, katerim je ta naloga poverjena, iskati kakšen ozkosrčen sistem, iskati kake splošno veljavne norme je tukaj absolutno brez pomena. Naša informativna gospodarska služba in pospeševanje izvoza mora sloneti na dveh stožernih točkah, to so na eni strani Conseillers de commcrce, na drugi strani dobri zastopniki naših tvrdk v tujini. Zakaj eno, zakaj drugo specijelno za nas? Ako pogledamo danes na našo zunanjo trgovino, vidimo, da smo navezani na zelo ozek krog naših odjemalcev. Logična posledica tega je, da se v naši trgovinski bilanci takoj jako občutno pozna, ako nam eden od naših odjemalcev odpade, odnosno ako znatno zmanjša svoja uas-upovanju pri nas, nar SC je, nUnel' V uu rf.ugno, uu luul runu lejja uuio pissiijeni m nas oouo v biAivoe juzmeie se ihuj priaime, razširila iueg na sin oujciuarcov, 10 se pravi, gieuali uumo JnoiUii, ua se uveijavium luul na ouuUijeinn Uiiaoni. To no pr&u-vsem za nosu ugovnisao unanoo ugoo-no, uaju izguua ene6a oujennuca se ne bo ias.o oiiuko oocunia. naveuau se pa moramo enegai iNa&a nihava je sicer ki'opna m močna, looa veunar nima io-lino areusiev in luui ne or uno Koristno, aao m v vsen aeun sveta ustanaviptia svoje konzulate. Tunaj nam preostane samo eno, to je poosKuii vse one nase ljaoi, biovence, Drva te in broe, pa tuai nase orzavijane orugin narounusu, Ki žive kot ugledni trgovci v inozemstvu. Ti se naj m imenovan za Conseuiers ue commerce in se pritegnili K soaeiovanju kot poročevalci. Lasaj r Zato, Ker so to ljudje, ki žive v praktičnem življenju in od Katerih edino moremo pričakovan, da bomo dooili res originalna m točna poročila. Gospodarska poročila so pa le takrat kaj vredna, aao pridejo direktno iz prakse in ne mogoče že po posredovanju raznih institutov, konzulatov, ko so že često primemo pobarvana in prikro-jena. (Konec prihodnjič.) Tečaj 16. januarja 1931. Povpia- Sevanje Din Ponudba Din DEVIZE: Amsterdam 1 h. gold. —•— 22*77 Berlin IM .... 13 4376 13-4«76 Bruselj 1 belga —• 7*8877 Budimpešta 1 pengd . —•— 98877 Curib 100 fr 1094-40 109740 Dunaj 1 Šiling .... 7-9412 7*9712 London 1 funt . • 274-80 Newyork 1 dolar . • 56-6(1 Pariz 100 fr 220 86 222 86 Praga 100 kron 16719 167-99 Trst 100 lir 295-20 297-20 oseh orst »no- m oečbarune Jugografika Ljubljana, So. Petra nasip 23 Zavarovanje družinskih članov zavarovancev pri avstrijskih bolniških blagajnah. Ker se tudi pri nas baš sedaj razpravlja o relormi bolniškega zavarovanja in Je tudi zelo aktualno vprašanje zavarovanja druzmskin članov, ne bo Škodilo, če v iniorma-cijo nasin čiiateijev priobčimo članek, ki ga je o tem vprašanju pri-odciI g. ar. L. G. v glasiiu Okrožnega uraaa za zavarovanje aelavcev. Tisec pravi: ze z ustanovitvijo prvin bolniških blagajn se je pojavila v Avstriji težnja, aa se ugodnosti bolniškega zavarovanja razširijo tudi na družinske člane zavarovancev. Zahteve po razširjenju so bile gotovo upravičene, ako se vpošteva dejstvo, da ima dolgotrajna bolezen nezavarovanega družinskega člana brez podpore bolniške blagajne za gospodarsko eksistenco cele družine večinoma katastrofalne posledice. V takih slučajih se navadno porabijo vsi skromni prihranki, družina zapade globoko v dolgove, bolnik pa večinoma vendar nima zadostne nege samo radi pomanjkanja potrebnih sredstev. Vendar so že v začetku ovirale uresničenje teženj po uvedbi zavarovanja družinskih članov znatne težave. Akoravno je bila že v prvem osnutku zakona o bolniškem zavarovanju predvidena tudi uvedba zavarovanja družinskih članov, ni prišlo do njegovega uresničenja, v prvi vrsti radi odpora zdravnikov in lekarnarjev. Zahteve po uvedbi pa niso utihnile niti pri naj večjem odporu, temveč so se pojavljale v vedno širših krogih. Do prvega večjega uspeha je prišlo šele leta 1906. na občnem zboru bolniških blagajn. Tedaj sicer še ni bila sklenjena zahteva po splošni uvedbi obveznega zavarovanja družinskih članov, vendar pa je občni zbor zavzel stališče in postavil zahtevo, da se z zakonom uveljavi pravica uvedbe te vrste zavarovanja vsaj na področju onih bolniških blagajn, ki imajo vse zato potrebne pogoje. S tem sklepom Je prišla stvar končno v tek in že leta 1908. je izdalo ministrstvo notranjih zadev načelstvom okrajnih bolniških blagajn informativno navodilo za tozadevno spremembo statutov. Spremembe bi naj vsebovale v prvi ■vrsti priznanje zdravniške pomoči in zdravil in eventualno priznanje pogrebnih stroškov tudi za družinske člane (svojce) zavarovanca. Navodilo ministrstva je pomenilo torej uspešno dovršitev večletne borbe za priznanje principa, da imajo do ugodnosti bolniškega zavarovanja pravico tudi družinski člani zavarovanca. In vendar so bolniške blagajne izkoristile doseženi uspeh proti pričakovanju v prav neznatni meri. Od vseh blagajn je pred svetovno vojno vpeljalo menda samo pet okrajnih bolniških blagajn bolniško zavarovanje tudi za družinske člane. Ako se vpošteva prejšnja borba za načelno vpeljavo družinskega zavarovanja, nam je gornji rezultat skoraj nerazumljiv. Vzroke bo treba iskati pač v političnih borbah med samim delavstvom in v odporu zdravnikov ter lekarnarjev. One okrajne bolniške blagajne pa, ki so rodbinsko zavarovanje vkljub temu vpeljale, so pokazale prav lepe uspehe ter so bili člani in celo blaga j nični zdravniki z uvedbo zavarovanja prav zadovoljni. Odpor zdravnikov in lekarnarjev Je deloma sicer razumljiv. Zdravniki so se bali, da jim bo zavarovanje družinskih članov zavarovancev uničilo vso privatno prakso. Ta bojazen je bila seveda neopravičena ali vsaj *e-lo pretirana, kar se Je prav kmalu pokazalo. Lekarnarji pa so videli le svoje interese in so se branili oddajati zdravila za družinske člane po cenah, veljavnih za bolniške blagajne. Pri tem seveda niso vpoštevali, da se mora njihov promet vsled zavarovanja družinskih članov znatno povečati. Med svetovno vojno pa so se razmere znatno spremenile. Nastala je beda in pomanjkanje hrane ter sredstev za življenje sploh. Radi slabe in pomanjkljive prehrane se Je stalež bolnikov zelo povečal in vlada je končno morala uvideti, da je prišel čas za uvedbo zavarovanja družinskih članov. Tako Je dne 4. januarja 1917. bila izdana cesarska naredba, ki daje bolniškim blagajnam pravico, da morejo v svojih statutih priznati tudi družinskim članom pravico do izvest-nih dajatev. Obligatorlčna uvedba zavarovanja družinskih članov torej tudi s to na-redbo še ni uvedena, predvsem iz ozirov na interese zdravniškega staleža, V § 9. a) naredbe je ministru notranjih zadev sicer dana možnost, da proglasi na določenih področjih zavarovanje družinskih članov za ob- vezno, vendar pa je bila ta določba , naredbe le bolj dekorativnega značaja. Interesanten je bil odmev, ki ga je naredba povzročila pri zdravnikih. Mnogi zdravniki so se sicer takoj izjavili za uvedbo družinskega zavarovanja, dunajska zdravniška zbornica, kot zaščitnica interesov zdravniškega staleža, pa je zavzela takoj ostro odklonilno stališče. Nemudoma je izdala na svoje člane poziv in prepoved stopiti v kakršnekoli stike z onimi bolniškimi blagajnami, ki bi jim nudile službo po novih predpisih o zavarovanju družinskih članov. Stališče omenjene zdravniške zbornice je podpiralo še pomanjkanje zdravnikov, ki je nastalo vsled vojnih razmer. Vse te ovire so povzročile, da se je moglo z izvajanjem medtem zopet spremenjenega §a 9. a) cesarske naredbe pričeti šele po končani vojni leta 1919., ko so se zdravniki zopet povrnili iz vojne službe. Akoravno tudi po novih predpisih uvedba bolniškega zavarovanja družinskih članov še vedno ni bila obvezna, se je vendarle začela večina bolniških blagajn resno ukvarjati z mislijo, da se končno zadovoljijo široki krogi interesentov, in je dejansko tudi prišlo do njegove uvedbe. Vendar tudi to pot ni bilo sreče in družinski člani niso dolgo uživali ugodnosti novega stanja. Dunajski zdravniki so namreč s 1. januarjem 1922. kratkomalo prenehali z zdravljenjem družinskih članov zavarovancev. Ako se vpošteva, da obsegajo dunajske bolniške blagajne približno tretjino vseh avstrijskih zavarovancev, bo vsakomur takoj jasna važnost tega sklepa zdravnikov. Postopek zdravnikov temelji v glavnem na domnevi, da je slabo materij alno stanje dunajskih zdravnikov posledica uvedbe zavarovanja družinskih članov. Zdravniki pri tem ne vpoštevaju zadosti dejstva, da se je število zdravnikov po vojni skoraj podvojilo, število dunajskega prebivalstva pa padlo. S prenehanjem zdravljenja družinskih članov je nastala nova borba za in proti njihovemu zavarovanju. Večina uvidevne j ših zdravnikov je sicer obsojala ekstremno stališče svojih kolegov, vendar pa vse to ni moglo spremeniti obstoječega dejanskega stanja. To je bil nov hud udarec za zavarovane člane in njihove družine. Zdravniki pa s tem niso mnogo pridobili. Jasno je, da se slabo plačan delavec ne more tako lahko odločiti, da bi poslal svojega družinskega člana k privatnemu zdravniku, ker pač ne zmore visokega honorarja in stroškov za draga zdravila. Posledica tega je, da se bolezen zanemari in postane večkrat sploh neozdravljiva. Da se na ta način stanje narodnega zdravja stalno slabša, ni potrebno še posebej omenjati. Na drugi strani pa tudi zdravniki gotovo niso prišli na svoj račun. Ako bi se namreč dalo izračunati razmerje med izgubljenim honorarjem, ki bi ga plačale blagajne za zdravljenje družinskih članov, in višino honorarja, ki ga zdravnikom plačajo družinski člani zaarovancev kot privatni pacijenti, bi zdravniki pač hitro uvideli, da je novo stanje v njihovo škodo. Precejšen del podeželskih zdravnikov je to že zdavnaj spoznal in že dolgo ne nastopa več proti uvedbi zavarovanja družinskih članov. Ker pa dunajski zdravniki nočejo uvideti dejanskega stanja, je bolniškim blagajnam nemogoče, ponovno vpeljati družinsko zavarovanje, dokler zdravniki ne zavzamejo pravilnejšega stališča. Dr. E. G. PROMET V TRSTU L. 1930. V tržaškem pristanišču je bil promet 1. 1930 sledeči (v met. stotih): dohod z železnico 10,813.037, po morju 15,398.550, skupaj 26,211.587 proti 32,829.213 v letu 1929; odhod z železnico 9,706.625, po morju 7,386.758, skupaj 17,093.383 proti 21,470.344 v letu 1929. Skupni železniški promet 20 mil. 519.662. morski promet 22,785.308, obojni 43,304.970 proti 54,299.557 v letu 1929. Nazadovanje importa je bilo v letu 1930 proti letu 1929 20 odstotno, nazadovanje eksporta nekaj več kot 20 odstotno, nazadovanje skupnega prometa torej dobro dvajsetodstotno. Najbolj je padel promet v koruzi (za 2,200.000 met. stotov), v premogu (1,800.000), v oljnih semenih, oljnih sadežih in drugih odpodnih produktov (1,300.000). Velika je nerazmernost med ehsportom in importom: 171 mil. met. stotov proti 26'2 mil., torej 100 : 153. PETLETNI NAČRT TUDI V OGRSKI. Po poročilih budimpeških listov je izdelal min. predsednik Bethlen petletni načrt za sanacijo zasebnega gospodarstva. Načrt obstoji na eni strani v industrializaciji poljedelstva, na drugi v kultiviranju velikih pokrajin ogrske nižine, ki so polne vode in zato še nekultivirane. Za vsa ta dela naj dobi 30—40-letno koncesijo italijanska Vol-pijeva skupina, ki je izvedla že enaka dela v Italiji in ki razpolaga s primerno glavnico. Podrobnosti načrta bodo obelodanjene te dni. Dobave. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 22. januarja t. 1. ponudbe glede dobave peres, 1000 kg bencina za razsvetljavo in 300 kg rafiniranega petroleja; do 29. januarja t. 1. pa glede dobave 1000 kg karbolineja, 2500 kg strojnega olja ter glede dobave strojev. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 22. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 1 transformatorja; do 26. januarja t. 1. glede dobave visečih ključavnic, 100 komadov sponk, 11 metrov kokosovih preprog, 20 m linoleja, 2 pocinkanih pralnih kotlov, 1 ogrejevalne plošče in 15 komadov peres; do 2. februarja t. 1. glede dobave reflektorjev in zatikalnih doz; do 3. fe- bruarja t. 1. pa glede dobave 1 centrifugalne sesaljke. — Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik (Srbija) sprejema do 26. januarja t. 1. ponudbe glede dobave ca 8000 kg pločevine. — Mjesni odbor Bratinske blagajne v Kaknju sprejema do 25. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 1 kvarčne svetiljke. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 3. februarja t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave raznega električnega materijala; pri Upravi državnih monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu pa glede dobave 120.000 kg kartona. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOl v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 29. januarja t. 1. se bo vršila pri računsko-ekonomskem oddelku Ministrstva za zgradbe v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave blagajn. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem odseku.) — Dne 3. febraurja t. 1. se bo vršila pri Intendanturi Komande III. armijske oblasti v Skoplju javna ustmena licitacija glede dobave 20.000 m3 drv. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjeni komandi.) Dne 28. januarja t. 1. se bo vršila pri računsko - ekonomskem oddelku ministrstva za zgradbe v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave železnega materijama. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku). Oddaja zakupa restavracije na postaji Ustiprači-Goraždi se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 29. januarja t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani). Oddaja zakupa buffetajia postaji Koprivnica se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 3. februarja t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani). Licitacija za dobavo kablov in ka-blovskcga materijala, ki je bila razpisana za dan 23. januarja t. 1. pri račun-skem-ekonomskem oddelku Ministrstva za gradbe v Beogradu, se ne bo vršila. MARIBORSKO SEJMSKO POROČILO. Na svinjski sejem dne 9. januarja t. 1. je bilo pripeljanih 76 svinj. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 7—9 tednov stari Din 170—200, 3—4 mesece 280—300, 5—7 mesecev 400—450, 8—10 mesecev 550—650, 1 leto 900 Din. 1 kg žive teže Din 8—10, mrtve teže 12—13. Prodanih je bilo 50 svinj. \ Tovarna vinskega kisa, d. z o. z. Ljubljana nudi najfinejši in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina Zahtevajte ponudbo I Tehnično In higijenično najtno-derneje urejena kisarna v Jugoslaviji Pilama: Ljubljana, Dunajska cesta la, II. nadslr. Telefon ites. 2389. Moivoz Grosuplje domač slovenski izdelek * Svoji k svojim ! Tovarna motvoza in ^rvarna d. d. Grosuplj e pri Ljublj ani iBrzojavi: 9(rispercoloniale JCjubljana — ‘Gelefon št. 2263 Ant. Krisper Coloniale Lastnik: Je sip Vevlič Zaloga špirita, raz-ko- '-Veletrgovina koloni-jalne robe. cVelepra Ljubljana nega zganja in fMii žarna za kave. Mlini (T) • / w ?? njaka. Mir i dišave Dunajska cesta JJ vode 'ineralne ‘Išočna postrežba ‘Ustanovljeno leta 1840 Ceniki na razpolago SPBDICIJSKO PODJETJE R. RANZINGER LJUBLJANA Taltfon it 20 60 prevzema vse v to stroko spadajoče posle. Lastno skladiiče z direktnim tirom od glav. kolodvora Csrisiko skladi*:«. Mastna trošarina prosto skladlica. Carinsko posredovani«. P r a v o z pohlitva s pohištvenimi vozovi In avtomobil lili L jugosluvu Splošna zavarovalna družba Ravnateljstvo za Dravsko banovino v Ljubljani SKLEPA: 1. požarna zavarovanja, 2. življenska zavarovanja, 3. nezgodna in jamstvena zavarovanja, 4. zavarovanja proti škodam zaradi tatinskega vloma, 5. transportna zavarovanja, 6. zavarovanja proti škodam zaradi razbitja stekla. Največji tu delujoči zavod. — Družba je prevzela od »Graške vzajemne zavarovalnice« in od zavarovalnih družb »Feniks« (požarni oddelek) in »Franko-Hongroise«« ves njih kupčijski obstoj v naši državi Najnižje tarife. Takojšnja izplačila škod. Po naredbi ministrstva za vojsko in mornarico nadomeščajo police zav. družbe »Jugoslavije« ženitvene kavcije za častnike. Telefon 2571 Pisarna: Dunajska cesta 15 Tiskarna MERKUR LJUBLJANA Gregorčičeva ulica št 23 TELEFON 25-52 se priporoča za naročila vseh uradnih in trgovskih tiskovin. Tiska vizitke, memorande, kuverte, časopise, knjige, brošure, cenike. Statute, tabele, letake i. t. d. dobavlja točno in po zmernih cenah. Za večja naročila zahtevajte proračune 1 ! LASTNA KNJIGOVEZNICA Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko - industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.