»Trenutek kar najbolj odprte
kulturno-ustvarjalne
iznajdljivosti«
Ko se je v Kulturnem domu Ivan Cankarja xla Prešernova proslava, na kateri je Polde .bič spregovoril o »družbi, ki srka svojo življenj-o moč iz svojega duha, iz širine srca in pameti, svoje kulture..., ki ni odvečno razkošje presi-1, ampak potreba, s katei^ človek ohranja svojo doveškost«, se je v stari šoli na Škofljici slovesna občinska proslava, ki je v občini Ljubljana Vič Rudnik namenjena posebej knjižničarjem, prav-kar končala. Za primerjavo lahko povem, da je ' bila prireditev na Škofljici v prav tako nabiti dvorani, da pa so obiskovalci odhajali in prihajali z bistveno drugačnimi občutki. Predvsem je na .Škofljici vsakega že pri vratih presenetil prijazen slovenski pozdrav - ponudili so sol in ajdov kruh, potem pa povabili še na ogled v prijazno in toplo lepo urejeno knjižnico, v kateri je Tončka Grato-va samo v zadnjih šestih mesecih 1752 obiskoval-cem izposodila že kar 3877 knjig. Prireditve na Škofljici so se poleg knjižničark in knjižnice Pre-žihov Voranc in ostalih ljubiteljskih knjižnic -prišla je celo najbolj oddajena knjižničarka Ivan-ka Kavčič iz Šentjošta - udeležili tudi predstavni-ki družbenopolitičnega življenja, krajevne skup-nosti in občine. Uvodne besede je imel na Škoflji-ci predsednik občinske konference socialistične zveze Franc Krumberger, ki je med drugim rekel: »Prav gotovo ni naključje, da je bil sprejet odlok o praznovanju 8. februarja kot kulturnega dne že 1. februarja 1945, ko so pri nas in v svetu še vedno divjali hudi boji in se je še vedno iz dneva v dan mogočno potrjevalo, da je bil naš narodno-osvobodilni boj, v katerem je spontano in samoni-klo nastajala množična umetnost. Številne pesmi, odrska dela, umetniške slike, kiparska dela, ra-zlična glasila, prireditve, tudi športne prireditve, vse to je dajalo naši revoluciji poseben pečat in neprecenljivo vrednost. In če pomislimo, kako malo je bilo potrebno za kulturno prireditev -gozdna jasa, kozolec, kmečka izba ali kvečjemu oder starega sokolskega doma. Zato moramo na tem mestu pozdraviti pobudo, da naj bo slovenski kultumi praznik priložnost in trenutek kar najbolj odprte in široke kultumo-ustvarjalne iznajdljivo-sti.« Franc Krumberger je opozoril, da se v občini pripravljamo že na proslavo 400. obletnice smrti Primoža Trubarja, ki bb že čez dve leti. Uvod-ničar je spregovoril o spodbudi in prav občinska proslava kultumega praznika je izhajala iz spod-bujevalnih motivov.
Še pred nedavnim so imeli v kulturnoumetni-škem društvu Škofljica veliko nadarjenih igralcev in igralk, poskočne plesalce folklore, zanesljive pevce v moškem pevskem zboru in zelo ambicio-zen dekliški zbor - sodelovali so na revijah pev-
skih zborov, prvi so se udeležili srečanja folklor-nih skupin, skoro vsako leto so zaigrali dobro pripravljeno igro. V letu 1983 je KS preuredila stare šolske prostore v prijazen dom družbenih organizacij. Pevci so se razšli, od folkloristov so ostale samo dragocene noše, gledališčniki so men-da pri vojakih in dekliški zbor komaj životari. Pa so pri Zvezi kulturnih organizacij predlagali kra-jevni skupnosti, naj bi spodbudila društvo, da bi sprejeli prireditev ob kulturnem dnevu. - Za reži-jo bi lahko poskrbela strokovna sodelavka ZKO. »Bomo sami!« so odločili društveniki na skupnem sestanku. In so sami. V rekordnem časii. Dekleta in fantje. Povedali, predvsem pa zapeli so stare in najstarejše hudomušne in pikre, poskočne tn okrogle slovenske svatovske in pivske pesmi. Bo-lje zapeli kot povedali in še boljše zapele. Besedi-la je izbrala Joža Repar, dekliški pevski zbor pa je vežbal Miran Klaves. Clani društva so se obema, predvsem pa še priljubljeni knjižničarki Tončki Grat zahvalili s cvetjem.
Kako izjemno akustična je nova kulturna dvo-rana na Škofljici, pa je navdušeno občinstvo pose-bej ugotovilo ob nastopu komornega moškega zbora iz Brezovice, ki ga vodi Franc Slabe. V kupolastem stropu je Jakobus Gallus dobil tisti odmev, ki je potreben za pravo renesanso. Pove-zovalec Matko Zdešar, ki je občuteno povedal Prešcrnovo pesem: Pevcu - je napovedal kar 10 pesmi iz železnega repertoarja Brezovškega ko-mornega zbora. Preden je program zaključila fol-klorna skupina iz Tomišlja s starimi ljudskimi plesi, je dobitnik Trubarjeve plakete, predsednik odbora za knjigo pri ZKO Ljubljana Vič Rudnik, Boris Makovec spregovoril še o knjižničarstvu, ki je »v celotnem spletu kulturnega delovanja take-ga značaja, da mu za njegova prizadevanja nihče javno ne ploska, saj gre pri knjižničarstvu za intimno doživljanje kulture, čeprav utegne imeti trajnejšo vlogo kot trenuten vtis, ki ga zapusti na ¦primer ogled kakšne prireditve.« Tovariš Mako-vec je povedal razveseljiv podatek, da si v naši občini lahko izposodite knjigo kar na 34 krajih: v matični knjižnici in njenih podružnicah, v amater-skih knjižnicah in krajih, ki jih obišče bibliobus. V letu 1983 je bilo včlanjenih v knjižnice 6043 občanov, ki so si na 71.964 obiskih knjižnic izpo-sodili 190.714 knjig iz zaloge 76.989 knjig.
»Kulturen je predvsem narod, kjer živijo du-hovno bogati ljudje, z visoko srčno kulturo, ki se odraža na vsakem koraku v življenju«. je v svo-jem govoru omenil predsednik OK SZDL tov. Krumberger. Podatki o knjigi in knjižničarstvu to potrjujejo.
¦ ¦......;   ¦ •   ¦ ¦  J.Š.