Nova znanstvena monografija Slovenske Istre in Tržaškega zaliva
Darko Ogrin (ur.): Geografija stika Slovenske Istre in Tržaškega zaliva. GeograFF 12. Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete, 341 str.
okolji, v katerih se te dejavnosti izvajajo. Z vidika kakovosti porabe časa posebej vrednoti aktivnosti in ustreznost prostora zanje ter pri tem analizira tri ključne parametre: časovno bilanco, finančno bilanco ter bilanco kakovosti časa posameznega profila uporabnika. Rezultat modela je koeficient kakovosti časa oziroma količina dobrega ali slabega časa rutine obravnavanega profila uporabnika. Model je uporaben predvsem za umeščanje novih dejavnosti v prostor, iskanje ukrepov za izboljšanje kakovosti bivanja, in kot primerjalno orodje za oceno lokacij ali ukrepov. Načrtovalcem, odločevalcem ali posamezniku lahko pomaga ustvariti ali prepoznati ustrezna in učinkovita okolja za posamezne profile ali skupine profilov uporabnikov.
Nadaljnji razvoj modela za potrebe oblikovanja teoretičnega modela ustvarjalnosti lokalnih okolij poteka v okviru kapitalizacijskea projekta Sha.p.e.s. (julij 2013 - december 2014), prav tako izvajanega v okviru razpisa MEDITERAN, in sicer v okviru prepoznavanja in vrednotenja prostorskih potencialov za delovanje kreativnih industrij.
Več informacij na voljo pri vodji slovenskega partnerja doc. dr. Barbari Goličnik Marušic iz Urbanističnega inštituta Republike Slovenije (barbara.golicnik@uirs.si) in na naslednjih spletnih straneh: http://www. inflowence.eu, http://www.inflowen-ce.eu/ downloads. aspx, http://www. inflowence.eu/report-launch-confe-rence.aspx
Barbara Goličnik Marušic
Monografija z naslovom Geografija stika Slovenske Istre in Tržaškega zaliva je izšla kot 12 publikacija v zbirki GeograFF, ki jo izdaja Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Gre za interdisciplinarno delo dvajsetih strokovnjakov na 340 straneh, ki ga je uredil Darko Ogrin, recenzirala pa sta ga Marko Krevs in Dušan Plut. Delo je opremljeno s 47 preglednicami in 123 enotami slikovnega gradiva — fotografijami, kartami, kartogrami in grafikoni.
Slovenska Istra, ta edinstveni naravni in družbeni kontaktni prostor na jugozahodu Slovenije, je že več desetletij predmet geografskega raziskovanja, ki se je še posebej ojačalo z delom tamkajšnjih geografskih raziskovalcev po ustanovitvi Univerze na Primorskem. Čeprav je bilo po drugi svetovni vojni na tem območju opravljeno precejšnje število raziskav, pa so njihovi izsledki v veliki meri ostali razpršeni po različnih strokovnih revijah in drugih publikacijah. Obširna in vseobsežna dela, ki s celostnega vidika prikazujejo tako naravne kot družbene značilnosti tega območja, so prej izjema kot pravilo. Takšne izjeme so predvsem tri.
Prva je obsežna Melikova knjiga Slovensko primorje iz leta 1960, ki pa danes zaradi naglih družbenih sprememb na tem območju že v veliki meri spada v zgodovino slovenske geografije. Druga izjema je zbornik Primorje,
ki je izšel tik pred osamosvojitvijo ob 15. zborovanju slovenskih geografov v Portorožu. Večina prispevkov je bila v skladu s tedanjo — še vedno v veliki meri socialnogeografsko — usmeritvijo slovenske geografije namenjena druž-benogeografski problematiki. Pri tem pa je treba poudariti, da je verjetno ravno ta zbornik prvi izpostavil Tržaški zaliv kot posebno slovensko (morsko) pokrajino in mu namenil kar štiri prispevke.
Tretja izjema je monografija, ki jo predstavljamo. Njena prva in morda tudi glavna značilnost je v tem, da je za razliko od prej omenjenega zbornika povečini osredotočena na fizično geografijo. Vzroke za to gre iskati v dejstvu, da predstavlja neke vrste nadgradnjo gradiva, zbranega pri terenskem delu s študenti geografije, ki so ga izvajali na Katedri za fizično geografijo na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani. V štirih letih se je zbralo dovolj kakovostnega gradiva, zato so se odločili, da to nadgradijo z individualnim raziskovanjem, pritegnejo še druge strokovnjake in potem rezultate tudi objavijo.
Na ta način smo dobili pomembno novo delo, ki je v primerjavi s prej omenjenim zbornikom zasnovano precej bolj interdisciplinarno. Pri njegovem nastanku so namreč sodelovali predstavniki sedmih organizacij: Oddelek za geografijo Filozofske
tjtografi|a stlkn 5(cvimke liti* ¡n TriaiVego zoll™
GeojTjfF 12
fakultete Univerze v Ljubljani, Morska biološka postaja Nacionalnega inštituta za biologijo iz Pirana, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave — Območna enota Piran, Inštitut
za vode Republike Slovenije, Oddelek za geografijo Naravoslovne fakultete Palackyjeve univerze iz Olomouca na Češkem, Fakulteta za turistične študije — Turistica iz Portoroža in Geografski inštitut Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega inštituta Slovenske akademije znanosti in umetnosti iz Ljubljane.
Monografijo sestavlja šestnajst prispevkov (poglavij), ki jih lahko razvrstimo v štiri vsebinske sklope. Prvi sklop obravnava zgodovinski razvoj pojma slovensko morje in slovenska obala, drugi sklop je posvečen naravnim razmeram in problemom Slovenske Istre in Tržaškega zliva, tretji sklop se ukvarja z družbenimi razmerami s
poudarkom na procesu litoralizacije in prometnih ter turističnih pritiskih, četrti sklop pa je namenjen okoljevar-stveni, naravovarstveni in načrtovalski problematiki. Če gledamo na delo kot celoto, lahko ugotovimo, da je njegov glavni namen celostna obravnava ene kopne (Slovenske Istre) in ene morske pokrajine (Tržaškega zaliva) oziroma njunega stika. Raziskovalno delo se je pri tem osredotočalo na specifične pojave, procese in stanja, značilna za obalo (v ožjem in širšem smislu), ki predstavlja stik obeh pokrajin in hkrati soočenje morskega (sredozemskega) in celinskega (srednjeevropskega, pa tudi balkanskega).
Jurij Senegačnik
Dopolnjena navodila za pripravo in oblikovanje člankov
1.	Oblika strokovnih in kratkih znanstvenih člankov
•	besedilo naj obsega 5 do 7 strani formata A4;
•	vrsta *.doc, *.docx ali *.rtf;
•	pisava Times New Roman;
•	velikost pisave 12;
•	enojni razmik med vrsticami;
•	brez oblikovanja;
•	prispevki, ki bodo bistveno odstopali od predloženih navodil, ne bodo objavljeni
2.	Sestavni deli strokovnih in kratkih znanstvenih člankov
•	naslov (v slovenskem in angleškem jeziku);
•	izvleček (v slovenskem in angleš-
kem jeziku) — do 600 znakov
s presledki oziroma 6 vrstic;
•	ključne besede (v slovenskem in angleškem jeziku) — do 5;
•	podatki o avtorju/avtorjih prispevka (ime in priimek, naziv, naslov, e-pošta);
•	ime in priimek avtorja (avtorjev) grafičnih prilog;
•	prispevek (uvod, poglavja, sklep) - do 20.000 znakov s presledki oziroma 5-7 strani čistega besedila (brez grafičnih prilog);
•	zaželeno je, da določene vsebine (npr. podrobnosti, razlage, metodologijo, izkušnje) predstavite v okviru (preglednica z eno celico)
3.	Sestavni deli poročil
•	naslov;
•	kraj in datum dogodka/ekskurzije;
•	poročilo — predvidoma 1 stran;
•	podatki o avtorju/avtorjih prispevka (ime in priimek);
•	slikovno gradivo — do 2 fotografiji
4.	Sestavni deli recenzij
•	naslov recenziranega dela;
•	ostali podatki o recenziranem delu: avtorji, leto izdaje, kraj izdaje, založba, število strani;
•	recenzija — predvidoma 1 stran;
•	podatki o avtorju/avtorjih prispevka (ime in priimek);
•	slikovno gradivo — skenirana naslovnica recenziranega dela
Na spletni strani Geografskega obzornika je kot pomoč pri oblikovanju besedila pripravljena tipska stran, tam pa so objavljena tudi ta navodila. Povezava: http://zgs.zrc-sazu.si/sl-si/publikacije/geografskiobzornik.aspx