Posamezna . številka Din !•—. Poštnina plačana v gotovini. NARODNI DNEVNIH Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30—. Neodvisen oolitifen list. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: ŠIMOM GKKUOKCICKVA ULICA STEV. 13. TELEFON STEV. 552. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarilu. Pismenim vprašanjem naj se priloži ?n«n>ifa za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.638. Volilna nasilja. Dan na dan prinašajo časopisi vedno bolj obširna in vedno boli z dejstvi podprta poročila o nasiljih, ki so se vršila tekom zadnjega volilnega boja. Ne samo v opozicionalnih listih, temveč tudi. v radikalnih najdete vse polno vesti o teh nasiljih. Pa kaj bi dokazovali* da sc se nasilja godila, saj govor.e slučaji dr. Krafta, Uroša Stajica, dr. Tomljenoviča že sami dovolj prepričevalno. Na vsa ta nasilja pa molči naše mladinsko časopisje, ki si upa pisati o sebi, da je za svobodo in demokracije. Ne čudimo se končno, da to časopisje na vsa nasilja molči, ker vemo, da to časopisje že davno nima več svobode, da mora pisati in hvaliti vse, kar mu ukazujejo njegovi gospodarji, pa magari tudi najgrše. stvari. . Toda obžalujemo one svobodomi-selce, ki sp v svojem srcu še ostali zvesti vzvišenim idealom svobode in ki danes v svoji strankarski zaslepljenosti nočejo videti pogubne poti, k* jo nastopi vsakdo* kdor se oprime nasilja. Na te zaslepljene, toda v svojem ^ bistvu še večino idealne može apeliramo, da prenehajo s svojim podpiranjem nasilnikov in da zopet služijo svobodi, najvišjemu idealu naroda. Prokletstvo nasilja je, da mora enkrat upotrebljeno roditi vedno novo zlo. In čim dalje traja nasilje, tem težje ga je zaustaviti in kadar zavlada v meri, kakor se to opaža pri nas, potem mora neizogibno povzročiti katastrofo. Vsi veliki državniki so zato nasilje vedno obsojali in uporabljali so ga samo tisti, ki niso mogli in znali s konstruktivnim delom dokazati pravilnost svojih 'idej. Klasične besede je izrekel v tem oziru sedanji predsednik francoske republike kmalu po svoji izvolitvi. Nai se zapišejo njegove besede globoko v spomin vsi nacionalisti in naš narod bo obvarovan pred marsikako nesrečo in njegov srečen razvoj bo zasipu ran. Predsednik Doumergue je dejal: ■Že zelo.stara izkušnja me je podučila, da nobena ideja ne pridobi, Če je propagirana potom sile ali Če se jo brani s silo. Sila niti najmanjo ne stopnjuje moči ideje, temveč povzroča samo to, da izgubi ideja na avoji privlačni sili, da oteži njeno razširjenje, včasih celo to, da postane ideja osovražena. Ideje, ki potrebujejo za svojo zmago sile, take ideje ne morejo privesti niti k sreči, niti k svobodi, niti k trajnemu miru, uiti k posebno visoki in humanitarni civilizaciji. K tem besedam francoskega pred-sodnika republike, dostavlja senator Henri Bereitger sledeče besede: »Republikanska Francija sme biti Ponosna na izvolitev svojega parla-. menta. Predsednik sam se navdušuje ob najbolj čistih tradicijah tolerance. Gotovo ne bo to za tiste, ki poznajo Gastona Doumergue^a že dolgo, ki vedo, kako silen razum se skriva pod njegovo smehljajočo skromnostjo, nobeno odkritje. Toda bilo je veliko politično dejanje, ki odgovarja bistvenim dolžnostim njegovih funkcij, če je prvi uradnik republike nas vse pogumno opomnil na odvišnost, ne-plemenitost in nevarnost nasilja. Saj smo vendar komaj ušli vojni vihri, ki je zapustila na potih bodočnosti grozovite sledove krvi in bru-i talncsti. Celo tisti, ki zahtevajo mir | najbolj hrupno, bi ga hoteli včasih | uresničiti samo z gorjačami in salvami pušk. Apostolstvo nasjlja se čuje pri gotovih agitatorjih za človečan-stvo preglasno. Kakšen zmisel naj vendar ima, če se trudi v Ženevi doseči sporazum za uničenje možnosti zunanjih vojn, če se pa istočasno zbuja v notranjosti duh državljanskih vojn. Zloraba oblasti, zapovedan red moreta sicer obstati pod strahovlado. Tudi prisiljen molk more prehodno izgledati kakor svoboda. Toda to so samo maske brez trajnosti. Toda ugovarjalo se mi bo: revolucije v Franciji in Angliji se vendar nikakor niso izvršile brez nasilja in terorja! Brez dvoma! Toda to ni bilo niti najboljše in niti najtrajnejše, kar so prinesle. Primer Croimvellovih obešen j ali Robespierrovih gilotiranj ni nikakor priporočljiv. Eno ko drugo je vedlo k militarističnemu cezarizmu, ki je obnemogel, potem ko je storil mnogo slabega in prelil veliko nedolžne krvi. Kar je bilo resničnega in nesmrtnega v revolucionarnem duhu angleškega sedemnajstega in francoskega osemnajstega stoletja, to je bil ravno nezmagljivi duh tolerance in samo ta je obstal. K temu pride še to, da je nasilje vedno nad vse drago vladarsko^sredstvo, da je to vedno bilo in je še da-danes. Zakaj kdor pravi: nasilje, ta pravi: uničenje. Vsakdo pa ve, da je treba vsako uničenje plačali. Človek razruši veliko lažje kakor pa zgradi in zato veljajo njegova uničenja mnogo več, ko pa njegove zgraditve. Morebiti izgledajo sredstva svobode počasnejšo in mogoče da tudi manj učinkovita. Toda to se samo zdi, kar more premotiti samo srednje ljudi. Edino svobodno preiskovanje in toleranca moreta zasigurati trajen napredek. Vsak povratek k nasilju je nazadovanje človeštva, vsaka uporaba tolerance pa socialen dvig.c Nesreča za vsak narod je nasilje in nas vseh naloga je, da jugoslovenski narod pred to nesrečo obvarujemo. Zato v boj proti onim, ki so zagovorniki nasilja, zato proč z mladinskim tiskom, ki je v službi nasilnikov. Živkovič naj bi bil novi predsednik skupščine. Beograd, 12. februarja. Iz radikalcih krogov se potrjuje, da si bo Pašič pridržal sremski mandat. V ba-njaluŠkem okraju bo zato poslanec samostojni demokrat Kecmanovič, v fteogradu pa Ljuba Živkovič. Ta jo določen za bodočega predsednika skupščine, kor so hoče Pašič nad Jovanovičem maščevati, ker se je izjavil ob priliki predzadnjo krize proti Pašiču. Istočasno, ko se vladujoči pripravljajo, da odžagajo Jovanoviča, pa oficijolno razglašajo, da so vse vesti o kakem nasprotju med Jovanovičem in Pašičem neresnične. Blagor tistemu, ki veruje! Vlada in opozicija. Beograd, 12. februarja. Vlada in opozicija sta včeraj razpravljali o politični situaciji. Opozicija smatra, da ne sme današnje situacije izpustiti iz rok, ampak da je treba delati na to, kako bi se odpravili notranji spori. Opozicija odklanja odgovornost za razvoj obstoječih razmer in skuša ustvariti situacijo, da se izvrši čim-preje revizija ustave in likvidirajo notranji spori . Davidovič je pripravljen iti Radiču in Hrvatom v vseh ozirih na roko in v slučaju, da hočejo radikali uničiti mandate HRSS, stopiti v abstinenco, j Nasprotno pa v vladi ne obstoja edinstvo. Pribičevic je še nadalje za teror. Radikali pa tega ne odobra- ; vajo. Radi tega naglašaio radikali, da jo sedanja situacija le začasna in da bo sedanji parlament deloval do meseca julija. V oktobru pa se bodo vršile nove volitve v svrho revizije ustave. Misli se tudi na uvedbo senata, v katerega bi imenoval en del oseb kralj, drugi del bi tvorili strokovnjaki, a tretji del poslanci narodne skupščine. Vlada bo skušala na vsak način rešiti volilni zakon, proračun in invalidski zakon. Samostojni demokrati zahtevaio tudi volilne okraje, kakor je to uvedeno na Madžarskem. Radikali pa polagajo največjo važnost na delo v narlamentu in računajo tudi na dr. Spaha. V' tem slučaju ne oi bili razveljavljeni mandati HRSS. Radikali smair&jo, da bo opozicija šla bolj na desno in so tedaj pripravljeni napraviti aranžma z ožjim opozicio-najnirn blokom, v opoziciji pa bi ostali Pribičevic in HRSS. Naloga tega ožjega bloka bi bila, da v oktobru izvede volitve in nato revizijo ustave. KOMBINACIJE C LEDE NOVE VLADE. Beograd, 12. januarja. Vladni krogi razpravljajo že o sestavi nove vlade po demisiji Pašičevega volilnega kabineta, ki bo sledila pred sestankom narodne skupščine. Takoj, ko bo kriza otvorjena, se bo sondiral teren za novo kombinacijo. Sinoči so govorili, da bo v bodoči vladi kandidiral za pravnega ministra Živkovič. To želi zlasti Pašič. Radikali mislijo, da bo la položaj Živkoviča jačji nego li položaj predsednika skupščine. V tem slučaju bodo radikali kandidirali za predsednika skupščine Nikolo Uzunoviča. Seja vlade. Pov.ajaNJA Z ITALIJO. - PROTEST DAMDOMCA. Beograd, 12. februarja. Sinoči se je vršila seja ministrskega sveta. Vlada ugotavlja, da je za njo situacija zelo nevarna. Na seji so razpravljali o izidu volitev in o pogajanjih z Italijo. Za časa seje je bil dr. Srskič pri kralju v avdijenci. Včeraj se je vršila seja naše komisije za pogajanja z Italijo. Davidovič je poslal obširen protest komisiji, kr namerava dati Italiji nekoliko koncesij na škodo ostalega našega Primorja. i’a protest je neprijetno dirnil da-našnjo vlado, ker uvideva, da vodi opozicija o njenem delu stalno račun. ! ^'inčič ie pri odhodu s konference iz-j javil, da ni vse ono resnično, kar Da-! vidovič očita vladi. Naši mladini postanejo radikali. Beograd, 12. februarja. Včeraj je imel dr. Žerjav konferenco s Pašičem in Pribičevičem. Dr. Žerjavova politika je bila odobrena. Konstatirala se je dalje popolna solidarnost radi-kalov. in samostojnih demokratov ter sklenjeno, da se osnuje enoten parlamentaren klub pod imenom Klub .Narodnega bloka . Z drugimi besedami se pravi lo, naši mladini posta- nejo radikali, samo, da jih je za enkrat še sram to oovedati. Beograd, 12. februarja. Samostojni demokrati (SDS) so se včeraj službeno ponudili predsedništvu radikalne stranke, da vstopi .SDS v radikalni klub. Io pa radi tega, da bi SI) ostali še naprej v ozki zvezi z radikali in jih na la način prisilili za nadaljevanje sedanje'politike. ' Lada zatrjuje, da ima VEČINO. Beograd, 12. februarja. Notranje ministrstvo je izdalo ob polnoči dalj-še_ službeno poročilo, v katorem obsoja pisanje opozicijonalnih listov, da je vlada ostala v manjšini. To ima namreč težke posledice, ker je prišli) v raznih krajih do nemirov. Izgleda, lfonča službeno poročilo, da dela opozicija po načrtu, ki ga je vstvarila pred volitvami radi izzivanja neredov. Vlada je odredila najstrožjo preiskavo. PRETEPI V SARAJEVU •Sarajevo, 12. februarja. Sinoči je prišlo v lokalih in na ulici do večjih incidentov. Policija jo aretirala preko 20 oseb. Tudi v Visokem je prišlo do spopado\ z žandarmerijo. v SKBSKk.H BEČEJ.U V NED EL* O ŠE ENKRAT VOLITVE. Beograd, 12. februarja. Glavni volilni odbor v Velikem Bečkereku je razpisal nadomestne volitve v nedeljo v Srbskem Bečeju, ker je predsednik volilne komisije izgubil protokol. Nemci zahtevajo, da se volitve v Ileu-feldu anulirajo, ker na stotine Nemcev ni moglo glasovati. Nemci upajo v Vojvodini še na en mandat. ODLOČEN DEMANTI TIMOTIJE-VIČA. Beograd, 12. februarja. Kosta Ti-motijevic kategorično demantira kot neresnične in brez podlage vse vesti, da namerava izstopiti iz Davidovičeve stranke in pristopiti k S. D. Odgovor Jutru". Komodno stališče so zavzeli gospodje pri »Jutru;.'. Vse, kar je kdaj napisal »Narodni Dnevnik ; , je po njihovem mnenju g. dr. Vladimir Ravnihar, pa čeprav vedo oni prav tako dobro, ko naši bralci, da se dr. Ravnihar pod svoje članke vedno podpisuje. če hočete zato gospodje voditi pošteno polemiko, potem polemizirajte z »Narodnim Dnevnikom« in na z dr. Ravniharjem, ker »Narodni Dnevnik; je eno, dr. Ravnihar pa drugo. Bodi povdarjeno še to. Za časa zadnjega volilnega boja smo prvotno hoteli biti samo objektiven gledalec, ki pa bi bil na razpolago za eventu-elna pojasnila vsem naprednim opo-zicionalnem strankam in skupinam. Iz svoje rezerve smo stopili vsled nastopa policije proti nam in pa vsled ogabne pisave mladinskih listov. Ta pisava je razkrila mladinske generale do golega in zato smo smatrali za svojo dolžnost, da z vsemi silami pripomoremo k njihovemu porazu. Kar se tiče naših napovedi o stanju posameznih strank pa sledeče: Bili smo uverjeni, da se bodo vršila nasilja. Odkrito bodi pa priznano, da smo smatrali za nemogoče, da bi se uporabljala taka nasilja, kakršna so se. Da bi se skrinjice kradle, izdali falzificirani listi (kakor »Hirlap«) in da bi se na vse zadnje uporabila še vojska, tega res nismo pričakovali in zato se priznavamo za krive, ker smo imeli predobro mnenje o sedanjih mogotcih. Toda sedaj smo ozdravljeni. Nesramnost prve vrste pa je, nam očitati, da smo širili defetizem po nalogu klerikalne stranke. Smelo trdimo, da ni v Sloveniji lista, ki bi tako odločno in dosledno nastopal proti defetizmu ko »Narodni Dnevnik«. Zapomnite si pa, da defetisti niso samo med levičarji, temveč tudi med desničarji in te slednje morate vi posebno dobro pazite, ker ste z njimi identični. Samo poglejte »Jutro« iz časov, ko ste bili par mesecev v opoziciji. Kako ljuto ste napadali vlado, kako ste pisali o radikalih, svojih sedanjih protektorjih! Tedaj in tudi pozneje, ko ste bili v vladi, ste jasno dokazali, da ste samo pogojni rodoljubi, da ste za državo le tedaj, če se dela po vasi volji in če imate od vlade dobiček. Tak je bil vaš »patriotizem« od nekdaj in takšen je še danes. Kar smo mi zapisali septembra meseca 1. 1924, to vzdržujemo še danes in pravimo, da se mora politik, ki nima uspehov, umakniti. Toda tudi v tem pogledu ne boste slepomišili. Tiste svoje besede smo napisali na na- slov dr. Žerjava in nimamo nobenega vzroka jih preklicati. Zakaj če bi jih tedaj uvaževal dr. Žerjav, bi v Ljubljani zmagal pri nedeljskih volitvah napredni kandidat in tudi na deželi bi bil dosežen čisto drug uspeh. Samo en dokaz: Na Štajerskem bi ostali brez mandata, če bi bil nosilec liste mesto dr. Pivka — dr. Lipold. To veste sami in zato ste skrili dr. Lipolda za dr. Pivkom. Vi, mladinski demokrati ste bili od nekdaj na nedemokratičnem stališču, da morate biti vi voditelji, ali pa naj vzame vse skupaj vrag. In zato ste razbili jugoslovensko demokratsko stranko, zato ste povzročali secesijo za secesijo in zato ste bili vedno in vselej samo negativni. Če ste pri nedeljskih volitvah po številu prejetih glasov napredovali, potem ni v tem dokaz uspešnosti vaše politike. Tudi vaši najboljši pristaši se zavedajo, da so metode vaše politike napačne in da bi stala napredna politika v Sloveniji vse drugače, če bi bile vaše metode v soglasju z naprednostjo in svobodomiselstvom. Ker značilne za vas so samo metode in ne programi. Še nikdar niste postavili svojega originalnega programa, temveč vedno so vam morali programe sestaviti drugi. Tudi nekdanji narodno radikalni dijaški program, ki je dvignil dr. Žerjava, ni bil njegov plod, temveč ustvarjen je bil od ljudi, ki so danes neizprosni nasprotniki dr. Žerjava. In drugače tudi biti ne more, ker ljudje ozkega mišljenja ne ustvarjajo programov, temveč morejo biti le veliki v podrobnostih, da vam naredimo ta poklon. V tem je namreč bistvo razlike med nami in vami. Za nas je važno samo to, da napreduje narod, da se konsolidira država, da zmaga napredna misel in da prevlada demokracija. Za vas pa je važno samo to, da zmagate vi in če trpi pri tem narod, vam je egalno. Mi vidimo svojo nalogo v tem, da širimo spoznanje, da po svojih skromnih močeh pripomoremo do tega, da bo naš narod korakal vštric z drugimi naprednimi narodi. Vam pa je važno samo to, da vladate nad narodom. Z drugimi besedami in na kratko povedano. Nam je demokracija cilj — vam sredstvo, mi se skušamo uveljaviti, da zavlada prava naprednost, vi pa se uveljavljate s pomočjo zlorabljanja napredne misli, da zavladate sami. V tem je razlika in sicer tako velika in bistvena razlika, da bi izdali napredno misel, če ne bi bili v boju z vami! » . Kdo je zmagal. Včeraj nam je poslal veliki župan dr. Baltič popravek, v katerem pravi, da je glasom uradnega obvestila g. ministra za notranje posle približni izid volitev sledeči. Izvoljenih je bilo: radikalov 140, samoet. demokratov 22, Davidovičevcev 37, poslancev SLS 20, radičevcev 67, džemietlijev 1, Spaho 15, Nemcev 5, zemljoradnikov 4, črnogorskih federalistov 3, in SKS 1, In veliki župan dr. Baltič dostavlja, o podpirala Jugoslavijo v njenih tožnjah, da si pridobi Solun. Dalje se je Bolgarska odrekla v soh svojih aspiracij na Macedonijo. Jugoslavija pa da se jo obvezala, da ne bo trpela na svojem ozemlju bolgarskih .zemljoradniških emigrantov. Rumunska se je obvezala, da bo podpirala Bolgarsko v p jenih težnjah, da si pridobi Tra. ( .jo. Od Jugoslavije in Bolgarske da je prejela Rumunska zato zagotovUo, da bo od obeh držav podpirana v njenem boju za Bes’ rabijo. Čeprav zagotavlja turški list, dr so njegovo informacije avtentične, s< o m vendar zdi, da so fantazij«) turš' 'ista malo prežive. Dnevne vesti. govcev, da ne morejo dobiti vagonov. Zlasti manjka vagonov v Sloveniji, Vojvodini in Bosni. Ravno ti kraji pa najbolj rabijo vagone in sicer Vojvodina za izvoz žita, Slovenija in Bosna pa za izvoz lesa in premoga. V generalnem železniškem ravnateljstvu se priznava, da resnično obstoji veliko pomanjkanje vagonov. Dnevno prejema »Centralna podela kola« velike zahteve po vagonih, vagonov pa je tako malo na razpolago, da se ne morejo pokriti niti najnujnejše zahteve. V zadnjih tednih se ni moglo dati na sto zahtevanih vagonov niti trideset. Ampak v nekaterih krajih je še slabše. Na mnogih postajah je treba čakati dneve dolgo, da se dobi vsaj one vagone, ki so že dovoljeni. Na progi se nikakor ne pazi na"red, kakor so prišle prošnje, temveč vagoni se često dajejo samo onim* ki plačajo za to posebno nagrado. Zn^no je, da naše železnice nimajo zadostnega števila vagonov. Po številu kilometrov železniške mreže, ki jo upravlja država, bi morali imeti, če računamo X Poljsko-madžarska vinska vojna. Madžarski vinski izvozniki se trudijo, da bi izvozili čim več vina na Poljsko. Temu pa nasprotuje poljska vlada in sicer kot odgovor na madžarske težkoče uvozu poljskih tekstilnih izdelkov na Madžarsko. V zadnjem času pa je poljska vlada popustila in izvoz madžarskega vina, zlasti tokajca, se je znatno dvignil. X Premestitev poljskih tekstilnih to-varen v Jugoslavije. Glasom vesti poljskih listov namerava več poljskih tovarnarjev v Lodzu premestiti svoje tovarne v Jugoslavijo. Velika tvrdka Speisegen je že podvzela v to potrebne korake. X Jesenska setev v južni Busiji uničena. Iz južne Rusije prihajajo žalostne vesti, da je vsled hudega mraza skoraj vsa jesenska setev uničena. Slabe vesti prihajajo tudi s Krima, kjer je uničena skoraj vsa setev. Gospodarski krogi so zaradi tega zelo razburjeni. Komisariat poljedelstva je izdal odlok, da je treba vse potrebno pripraviti, da bi se moglo uničena polja vnovič zasejati. X Vršačka vinogradniška zadruga. V Vršcu se je ustanovila vinogradniška zadruga. Minister poljoprivrede in vode je odobril v Jo svrho 500.000 Din. Ta zadruga je osnovana v svrho varstva vinskih cen, kadar bodo v vinskih letih cene padle in ue bo prilike za prodajo vina. Iz tega kredita se bodo gradile kleti, katere bodo članom na razpolago. Dobro! Zdi se, da je g. minister pozabil na slovenske vinarske zadruge! X ZaSčita našega oksporta jajc. Udru-ženje trgovcev in industrijalcev v Subotici je predložilo ministru za trgovino in i industrijo predlog, v katerem zahteva, da se znižajo tarifi za izvoz jajc v svrho i konkurence na svetovnem trgu. Gospodarstvo. Pomankanje vagonov. Še vedno se čujejo pritožbe našib tr- na kilometer vsaj sedem do osem vagonov, najmanj dvakrat toliko vagonov, kakor jih pa danes imamo. Pa čeprav je okoli 40 odstotkov vagonov pokvarjenih in izven prometa, vendar bi se mogla vsaj do gotove mere kriti potreba v vagonih. Predpogoj temu pa je seveda, da vagoni ne stoje po nepotrebnem na postajah, temveč da teko. To se pa ne gor dl,' ker ni nobene prave kontrole nad vagoni. Ti bi mogli na mesec prevoziti na stotine kilometrov, v resnici pa so nekateri komaj tri dni mesečno na poti. Neoprostljiva napaka je dalje, da se vagoni tudi v najbolj živahni izvozni sezoni v silni meri uporabljajo za vojaške in druge državne transporte, pa čeprav so take vožnje le v malo slučajih utemeljene. Deharna kriza že itak silno ovira razvoj trgovine in zato je skrajno brezvestno, če državna uprava ne skrbi, da vsaj železnice ne ovirajo trgovine. Zato apeliramo na železniško ministrstvo, da najde čas za ureditev železniškega prometa in za zadostno dostavo vagonov trgovcem. Proti trgovcem z vagoni pa je treba nastopiti z vso brezobzirnostjo, pa magari da treba nastopiti proti najbolj'-šim strankarjem. LJUBLJANSKA BORZA, dae 11. februarja. Vrednote. ‘2H% drž. renta za voj. škodo 130 do 133; 7% invest. pos., 1921, 65; Celjska poe.' 209 do 213; Lj. kred. bka 235; Merkant. bka 115 do 116, 115; I. hrv. Sted. 894 do 900; Slaven-ska bka 75; Strojne tov. in livarne 147; Trboveljska prem. dr. 405 do 405, 405; Združene papirnice 100; Stavbena d. d. Lj. 280 do 290. Produkti. Deske 20, 25, 30 mm fko meja, bigo 560; trami 3/3, 3/4, 4/4, 5/6, 5/7, 6/8 fko meja, den. 350, bigo 375; remeljni 70/80, 35/70, fko meja, bigo 570; frisi od 4—9, od 15—60, I. in II., fko meja, den. 340, bigo 360; bukova drva, 1 m doli, napol suha, fko nakl. post., 2 vag., den. 19, bigo 20, zaklj. 19; okrogljce, 1 m dolž., fko nakl. post., 1 vag., den. 17, bigo 18, zaklj. 17; moka, pšenična domača, fko Lj., den. 460, bigo 490; otrobi pšenični, fini, juta vreče, b/n, fko vag. Lj. bigo 240; otrobi pšenični, Vi juta, K papir, vreče, fko Postojna, trans., bigo 2&0; koruza nova, febr., fko Postojna, trans., 5 vag., den. 270.50, bigo 270.50, zaklj. 270.50; koruza nova, marec, fko Postojna, trans., bigo 290; koruza nova, april, fko Postojna, trans., bigo 295; koruia nova, def., umetno sušeno, loco Lj., bigo 250, činquantin prompt., fko Postojna, trans., bigo 340; rž par. Lj., bigo 490; oves srbski par. Lj., bigo 340; oves bački, režetan, fko Lj., bigo 350; proso prekmursko, fko Dol. Lendava, bigo 300; fižol koks, I. štajerski, b/n, fko Postojna, trans., bigo 525; fižol rib-ničan. čiščen, b/n, fko Postojna, trans., den 340; fižol mandalon, čiščen, b/n, fko Postojna, trans., bigo 465; krompir bel, semenski, fko gor. post-., bigo 155; krompir rdečkast, semenski, fko. Staj. post., bigo 185. BORZE. Curih, 11. februarja. Beograd 8.50. New-York 518.70, Pariz 27.78, London 24.775, Milan 21.47, Praga 15.3125, Sofija 8.775, Bukarešta 2.675, Dunaj 0.0073, Budimpešta 0.0072. Beograd, 11. februarja. Pariz 324 do 326, London 290.75 do 291.25, Milan 251.50 do 252, Praga 180 do 180.25, Curih 1.176 do 1.176, New-York 60.85 do 60.95, Dunaj 0.0857 do 0.0859, Budimpešta 0.0845 do 0.085. Genj. naročnikom sporočamo, da smo današnji številki priložili poštne položnice v svrho poravnave tekoče naročnine. One cenj. naročnike pa, ' ki so že za vnaprej plačali, prosimo, da bi oddati položnice svojim znancem ali prijateljem, da se na naš list « ar oče. — Brez kulture. Kot odgovor na naša izvajanja je včeraj -Slovenski Narode ponatisnil dr. Žerjavovo zahvalo, v kateri se govori o >zahrbtnih izdajicah« iu slškariotih«’. Gospodje so menda mneja, da postane greh manjši, če se ?u ne sramujejo. Pa se silno motijo, ker pomanjkanje sramu kaže samo še na sečjo dekadenco. Sicer pa dr. Žerjavu sledeče vprašanje; Po kateri logiki smete očitati izdajstvo tistemu, ki se je že davno ločil od vas in o katerem trdite, da je s tem ustregel samo vaši stranki? Smo na odgovor radovedni. Ministri so sicer visoki gospodje, ampak tako vseeno ne, da bi veljala za njih posebne ?Tste logika! — Kmetijska družba in mladini. Dopoldne je še >Jutro< milo vabilo kmeti jce k sebi, popoldne pa je že prišel s feolom »Slovenski Narod«, ki grozi kme-tijcem, da jih mladini ne bodo več podpirali v boju za »Kmetijsko družba«, če ti ne prekličejo svojih kandidatov na listi »Ljubljanske samoupravne zveze«. Mladini so torej naravnost idealni naprednjaki, ki podpirajo druge naprednjake v boju proti klerikalcem le proti gotovemu plačilu. In sicer ne majhnemu •plačilu! Kmetijci -so namreč mladinsko pomoč že plačali, da se tako izrazimo, in vzeli na svojo listo vež izrazitih mla-dlnov, ki so po zaslugi kmetijoev tudi odborniki '.Kmetijske družbe«. Ampak to mladinom še ne zadostuje in bi se tnorali kmetijci odreči še svojim inter-'esom v Ljubljani 1 Zdi se, da bodo kmetijci morali kmalu vzklikniti: Bog nas vamj naših prijateljev, ker nasprotnikov *e bomo obvarovali že sami. — Sicer pa bodi povedano še to, da ni mladinska pomoč tako strahovito velika, kakor bi •'■►Slovenski Narod« rad sugeriral svojim vernim in nekritičnim bralcem. Boj za »Kmetijsko družboc je bil odločen na občnih zborih podružnic in ta boj so izvedli kmetijci sami in kmetijci so imeli aa Kranjskem večino tudi brez ljubljanske podružnice. Zato gospodje, pustite grožnje, ker so le smešne in ker morejo te vplivati samo na di7avne nameščence, ne pa na svobodne kmete. — >Kdor ni z nami, je proti nam!« 'zkllka >Jutro« na adreso SKS. Kakor da ne bi SKS že davno vedela, da bodo mladini poskusili vse sile, da jo zatro. Pred volitvami s kolom po SKS, pred volitvami psovko na SKS, sedaj pa milo jokanje po prijateljstvu. Silno naivna bi morala biti SKS, da bi tem milodonečim, xato pa tem bolj lažnjivim zvokom nasedla. Gospodje, ne bi zapisali, da so Pucelj, škric in uš — eno, pa ne bi ves svet znal, da uganjate hinavščino, kadar ee dobrikate in govorite resnico, ko grozite. Ampak vaše grožnje spadaio Tavno tako v ropotarnico, kakor vaš »liberalizem«, da govorimo z g. dr. Kukovcem. — Poulični ton kot argument. Takole pričenja »Jutro« včeraj svoj članek: »Kako smešna in zaničljiva figura je postal dr. Ravnihar, je videti iz nedeljskega volilnega rezultata.« — Ne rečemo nič drugega, ko da je s tem citatom dokazano, da je mladinsko časopisje na tako nizki stopnji, kakor še ni bil noben slovenski dnevnik. Ker mladinski »Pon-doljek* je nenadomestljiv. Predlog za ponovne volitve v Subotici. Predsednik volilnega odbora v Subotici, apelacijsiti sodnik Putnik je ob priliki glasovauja v Subotici konstatiral, da se glasovanje ni vršilo na osnovi zakona, temveč na podlagi policijskih odredb. Policija jo izdajala za glasovanje posebne legitimacijo, ki niso po nobenem zakonu predvidene. Nikogar niso pustili na volišče, kdor ni imel legitimacijo. Zalo mnogi opozicionalni volile! ni-*h> mogli voliti. Putnik predlaga zato, da »e volitve v Subotici razveljavijo in da fce Izvedejo nove volitve. — H&arinann ho kesa. Vratni morilec Ilaarmann je pisal očetu smrt obsojenega Grausa pismo, v ka- terem se zaklinja, da je Gransa po krivem obdolžil in da ta ni vedel za njegove umore, še manj pa da bi mu pripel ja val žrtve. 1— Aretacije. Ljubljanska policija po dolgem času ni včeraj nikogar aretirala. 1— Policijske prijave. Tatvine 2, goljufija 1, kaljenje nočnega miru 1, izgred v gostilni 1, pijanost 1, poškodba tuje lastnine 1, prestop, cest. polic, reda 9, prest, polic, ure 1. 1— Ob pravem času so ga zasačili. Jaka Avšič, roj. in prist. v D. M. v Polju, mesarski pomočnik brez posla, stanujoč v Sp. šiški, je trgal dne 6. t. m. na prostoru »Velesejma« deske od paviljona M. Derfel, trgovke s slaščicami, Mestni trg 11. Metal jih je preko ograje na Kozlerjev vrt. Ko je videl, da ga je pri tem poslu opazovalo oko postave, je pometal deske preko ograje k paviljonu nazaj. Toda bilo je prepozno. Stražnik ga je legitimiral, ugotovljeno je bilo, da je napravil 37 Din škode in pihal bo ričet. 1— Tatvina klobuka. Včeraj smo poročali o slučaju tatvine klobuka. Danes moramo registrirati zopet podoben slučaj. Krojač Nečimer Maks je prijavil na policiji, da mu je bil dne 11. t. m. ob 3.30. uri v Narodnem domu ukraden klobuk, vreden 130 Din. Pazite torej na prijatelje klobukov! Drobne vesti. Nemški parlament je definitivno odobril trgovinsko pogodbo s Siamom. Seja avstrijske delegacije s finančno komisijo Zveze narodov je bila zaključena. Finančni odbor je izročil avstrijski delegaciji resolucijo, v kateri zahteva, da se izvedba sanacijskega načrta pospeši. Diplomatska afera med Oehoslovaško in Madžarsko. Čehoslovaški podanik Dobernik ki je bil obtožen špionaže, je na poti v zapor pobegnil v čehoslovažko poslaništvo v Budimpešti. Ker poslaništvo Dobernika ni hotelo izročiti policiji, je nastala vsled tega diplomatska afera med Čehoslovaško in Madžarsko. Deficit v turškem proračunu ze leto 1925. /.naša 15 milijonov turških zlatih funtov. Za časa naših volitev so bile na meji koncentrirane madžarske čete. Madžari so oČi-vidno računali, da izbruhnejo radi volitev pri nas taki neredi, da bo zacvetela njihova pšenica. Bili so zopet enkrat grdo razočarani. Kdlnska cona bo po informacijah >West-minster Gnzette« izpraznjena meseca julija One iita v Franciji rastejo kljub vsem vladnim odredbam. Metrski stot velja k 145 frankov proti 138 frankom prejšnjega tedna. Pariško sovjetsko poslaništvo je predlagalo francoski vladi, da se uvede na borzi tudi notacija ruskega čemovca. Francoski finančni minister še ni dal svojega dovolje- j nja. Zi no v jev je poslal francoskim komunistom i nove instrukcije, v katerih poživlja komuni- j sle, da raztegnejo svojo propagando zlasti na severno Afriko. Prosveta* Slovenec — pianist Ciril Ličar nastopi zopet na našem koncertnem odru kot član Tkalčičevega komornega tria v ponedeljek, dne 16. t. m. ob 8. uri zvečer v Filharmonični dvorani. Brez dvoma je Ciril Ličar eden najodličnejših slovenskih pianistov, kojega sloves sega tudi preko mej naše domovine. V Tkalčiče-vem triu igra klavirski part, in je tudi stalni spremljevalec čelista Tkalčiča na njegovih umetniških turnejah. Trio igra v Ljubljani Saint-Saenove, Beethovnove in Dvofakove skladbe. Vstopnice v Matični knjigarni. »Glasba severnih narodove. Pod tem naslovom se vrši V. muzikalno predavanje, ki je namenjeno mladini ljubljanskih šolskih zavodov in se vrši v nedeljo 15. t. m. ob 11. uri dopoldne v dvorani Filharmonične družbe pod vodstvom g. prof. Jeraja. Uvodno besedo o glasbi severnih narodov govori dvorni svetnik g. dr. Josip Mantunni, nato pa igra orkester razne orkestralne skladbe med njimi tudi silno lepo in zanimivo Grie-govo suito za godalni ’ orkester v starem slogu. Godalni orkester šteje 27 članov DR. TRI MBIC ZA DAVIDOVIČEVO POLITIKO. Zagreb, 12. februarja. Včeraj se je vršila v Zagrebu konferenca članov vodstva HRSS z dr. Korošcem, ki se ! je na potu v Beograd, ustavil v Zagre-! bu. Na tej konferenci je izjavil dr. j Trumbic, ki je sedaj vodja HRSS, da j usvaja HRSS glede svoje bodoče tak-I tike stališče, ki je obseženo v Davi-! dovičevi deklaraciji. HRSS je za parlamentarni režim, za pošteno upravo in za sporazum. Opozicija je sedaj popolnoma kompaktna in bo vodila parlamentaren boj. 0 kaki abstinenci ni govora. HRSS pričenja z aktivno politiko! komunistične demonstraclie V PRAGI. Praga, 12. februarja. Včeraj so priredili komunisti velike protidraginj-ske demonstracije v Pragi. Med komunisti je bilo opaziti veliko število tujcev in ti so bili tudi vzrok, da so končale demonstracije krvavo. Ko je namreč hotela policija demonstrante razkropiti, je bila od množice sprejeta s streli. Policija je nato enako odgovorila s streli. Po policijskih podatkih je bilo 43 oseb ranjenih, od katerih je ogromna večina redarjev. Komunisti napovedujejo za nedeljo novo zborovanje. V SUBOTICI IZVOLJENA DVA DAVIDOVICEVCA. Subotica, 11. februarja. Pri volitvah so bili izvoljeni 4 radikali in 2 demokrata (David.) Po službenem poročilu pa dobijo radikali 5 in demokrati 1. Demokratski klub bo vložil proti temu tožbo, ker sumi, da so se vršile rajne zlorabe. Glavni volilni odbor je dobil z več krajev poročila, da je vlada na več mestih falsiticiraia volilne rezultate. V SARAJEVU BODO DANES PROGLAŠENI VOLILNI REZULTATI. Sarajevo, 12. februarja. Danes se sestanejo v Sarajevu predsedniki volilnih odborov in bodo objavili kon6-ni rezultat volitev. ter je sestavljen iz članov opernega or-j ke«tra, orkestralnega društva Glasbene Znani mnogo- \ Matice in iz gojencev konservatorija. Sta-rifie prosimo, da opozore svojo mladino na to izredno zanimivo predavanje. To ir MAHARADŽA IZ NEPALA IN TRGOVCI S SUŽNJI. Iz Kalkute se poroča, da je sklenil maharadža indijske province Nepal, da osvobodi sužnje svoje pokrajine in prepove trgovino ž njimi. Ta novica je celo dobre poznavalce Indije zelo iznenadila. Iz nje izhaja, da eksistira trgovina s sužnji še dandanes v eni izmed največjih in najvažnejših provinc Indije. Provinca Nepal je neodvisno kraljestvo v severnem delu vzhodne Indije. Ni kolonija, marveč z Anglijo aliirana država s 6 milijoni prebivalcev. V tej deželi, katere površina je približno dvakrat tolika, kakor Avstrijska republika, živi še 51.000 parijev, ki so last trgovcev s sužnji ter so jim izročeni na milost in nemilost. Sedanji vladar Nepala, primeroma še mlad maharadža Chandra-Shun Shere- Jung je sedaj sklenil, da odpravi ta strašni preostanek barbarskih časov. Izdal je manifest, v katerem ugotavlja predvsem, da je v njegovi državi |e 15.000 posestnikov plantaž, trgovcev in višjih oficirjev, ki imajo sužnje. Lastniki sužnjev v Nepalu se dele v tri kategorije. K prvi spadajo oni, ki so svoje sužnje podedovali, k drugi posestniki in farmerji, ki jih uporabljajo za poljska dela, k tretji pa spadajo trgovci s sužnji, ki sužnje kupujejo in prodajajo, k čemur jih je dosedaj zastarela zakonodaja upravičevala. Za drugo kategorijo ima maharadža vendar še kolikor toliko simpatije. Sužnji, ki delajo na plantažah so sicer vezani na zemljo in so teoretično last farmerjev, toda njihova usoda v splošnem ni slabša kakor usoda svobodnega poljskega delavca. Drugače pa je glede trgovcev s sužnji. Zoper te je ono. nastopil maharadža v svojem manifestu zelo energično. Imenuje jih brezsrčne oderuhe, ki izkoriščajo uboštvo, žulje in solze svojega človeškega blaga. Njihova grozna lakomnost razdira brez usmiljenja srečo ubogih bitij. Male otroke iztrgavajo materam iz naročja, da jih prodajajo onemu, ki ponudi največ. Na stotine prošenj je dobil maharadža zadnja leta od suženj, katerih možje so bili prodani neusmiljenim trgovcem iz dingih provinc. Ker je v drugih deželah, kakor v Mavri-ciju, Zanzibaru in Zahodni Indiji, suženjstvo že pred daljšim časom odpravljeno, je skleuil maharadža, da je odpravi tudi v svoji državi. Ne samo nesrečneži, ki so v rokah trgovcev s sužnji, bodo postali svobodni: tekom 8 mesecev, tako pravi manifest, ne bo v Nepalu sploh nobenih sužnjev več. Posestniki dobe iz državne kase 'odškodnino, maharadža prispeva iz lastnih sredstev 90.000 funtov. Svobodomiselni maharadža je tudi ministrski predsednik province in ima pravice diktatorja, v angleški vojski pa ima čin generala. Množestveni umor v Trebiču na Moravskem. V navzočnosti več tisoč radovednežev izmed razburjenega občinstva so iskali v Kohnovem mlinu Dvoračekove žrtve. Kopali so in kopali. Dvoraček, ki je premagal prvi strah, je začel reterirati: »Nedolžen sem,< je dejal, »pustite me v miru. Do priznanja so me prisilili.!: Pri zaslišanju v noči na nedeljo je možakar kljub temu svoje umore priznal. Zato so. ga peljali še enkrat na mesto zločina, kjer se nahajajo njegove žrtve. Pri tem zaslišanju je Dvoraček izja- vil, da se trupla umorjenih sploh ne nahajajo v mlinu. Trdil je, da jih je razkosal in shranil v vreče, ter jih zagrebel za samostanom. — Kopali so 3 metre globoko, in slednjič je naletel eden izmed delavcev na desno roko mrtveca. Bila je docela preperela roka enega izmed Polickih. Kmalu so našli več trupel, ki so bila v stanju popolnega razkroja. Na lobanjah so se ugotovili znaki udarcev s sekiro, ki so bili povzročili smrt. Vprašali so Dvoračka ali pozna mrtvece? Priznal je, da jih pozna! — Naslednjega dne se je kopanje zopet nadaljevalo. Domneva se, da se bodo tekom dne našla tudi trupla še 5 ali 6 poljskih beguncev. Po zadnjih poročilih je postala cela zadeva še bolj senzacionalna, kakor je bila poprej. Ugotovilo se je še, da niso bila trupla žrtev v mlinu zakopana, temveč razkosana, nasoljena ter v sodčkih razposlana po okolici. Nujno se sumi, da se je z mesom trgovalo. Mladi Fejta je skesano priznal, kar je povzročilo obširne ukrenitve. Do sedaj sedi v preiskovalnem zaporu 18 oseb, tako, da so zapori v Trebiču prenapolnjeni. Za kratek čas Miru potrebuje. .Tič posebnega Vam ni,< je dejal zdravnik gospe markizi. »Po zimskih naporih je treba, da se nekoliko odpočijete. Miru potrebujete.« Zdi se mi, da moram biti vendarle bolna, je ugovarjala dama, »poglejte samo moj jezik.: »Da, da,« je pokimal zdravnik, »tudi 'a potrebuje miru.. Živeti iu živeti pustiti. ■ Če sem bolan, grem takoj k zdravniku. Tudi zdravniki morajo živeti. In, če dobim recept, grem takoj k lekarnarju. Tudi lekarnarji morajo živeti. Doma pa vržem zdravila takoj na ogenj « »Zakaj storiš tako?« »Tudi jaz moram živeti l- Sumljivo naročilo. »S čajem proti debelosti, ki ste mi ga poslali, sem izvanredno zadovoljen. Moja soproga je po drugem paketu za polovica shujšala. Pošljite mi še dva paketa.? Izdajatelj: dr. Josip Hacin/ Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska tiskarna >Merkur< ▼ Ljubljani Hočete Imeti uspeha? Oglašujte v »Narodnem Dnevniku” I Jack London: (10.) Burni doživljaji. Roman JuJnega morja. Ko je napočil četrti dan. odkar era ie tresla mrzlica, je ležal Sheldon na verandi in topo motril beeneče morje. Veter je odjenjaval, toda mogočni valovi so še vedno butali ob berandsko obrežje in posamezne kapljice pene so brizgale prav do umetnega nasipa, na katerem so stali drogovi za zastave, ter močile kole pri vratih. Sheldon je vzel trideset zrn kinina in od močnega leka mu je jelo šumeti v ušesih, kakor bi bilo tam gnezdo sršenov. Roke in kolena so se mu tresla in v želodcu je čutil zoprno trganje. Ko je za hip odprl oči, je opazil nekaj, kar je smatral za halucinacijo. Videl je nedaleč ribiški čoln, ki je baš plul čez ono mesto, kjer je bila par dni preje zasidrana Jessie. Kljun tega čolna je v smeri vetra rezal razpenjene valove in {e v resnici tudi izginil tam, kjer bi se moral za lip potopiti resnični čoln, če bi plul po razburkanem morju. Sheldon je vedel, da ne more biti ob tem času nobenega takega čolna na morju in je bil zatrdno prepričan, da ne bi bil noben prebivalec salamenskih otokov tako nespameten, da bi v tej 'nevihti odplul na morje. Toda privid je trajal dalje. Malo kasneje, ko je zopet slučajno odprl oči, je videl oni ribiški čoln v celoti in ko se je povzpel na greben, je spoznal celo njega vsebino. Razločil je šest veslačev in zadaj je stal pokonci mož, ki se je ostro odražal od vzpenjajoče se stene belih pen — ogromen možak, ki še je z vso težo svojega telesa naslanjal na kr- milo. To vse je videl in nato je opazil še osmega moža, ki je čepel na sprednjem koncu čolna in gledal na breg. Največje presenečenje pa je doživel Sheldon, ko je opazil ženo, ki je sedela na zadnji klopi med krmarjem in krajnimi veslači. Da, to je bila žena, kajti njeni lasje so vihrali v vetru in baš sedaj jih je levila in mašila pod klobuk, ki je bil — grom in strela! — na las podoben njegovemu Baden-Powell-u — Čoln je izginil za valom ter se je zdpet pojavil na grebenu drugega vala. In zopet je gledal tja. Možje so bili temne polti in večji kot prebivalci salomonskih otokov, žena pa — to je razločil Sheldon natanko — je bila bela. Nejasno in polzavedno se je spraševal, kdo je pač ta žena in kaj počne tu. Toda bil je preveč bolan, da bi se mogel bolj živo zanimati za te stvari in poleg tega je imel še vedno občutek, kakor bi bile vse to same sanje. Vendar je opazil, da so veslači prenehali veslati, dočim sta žena in krmar motrila bližajoče se valove. — Dobri pomorščaki so — je sodil Sheldon, videč, kako se je čoln povzpel na greben orjaškega vala in kako so se naglo premikala vesla, da bi ga vzdržala pred ono hitečo goro vodovja, ki je v blazni naglici drvelo proti bregu. Dobro so to izpeljali in čeprav je dobršen del čolna napolhila voda, ga je vendar treščila na breg in moštvo je skočilo ven ter ga je potegnilo za kljun h kolom pri vratih. Sheldon je zaman klical sluge, ki so ob tem času podajali zdravila poslednjim bolnikom v bolnici. in ker si drugače ni mogel pomagati, se je uprl s hrbtom ob palubni naslanjač in opazoval, kako so spravljali čoln na varno. To mu je trajalo celo večnost. Žena se je postavila ob stran in po- ložila roko na vrata. Včasih ji je noge preplavljala voda, ki jo je valilo morje proti bregu in Sheldon je opazil, da je bila obuta v gumijeve mornarske čevlje. Pazljivo je ogledovala hišo in včasih je tudi vanj upria oči. Končno pa je spregovorila par besed z dvema mornarjema, ki sta se obrnila in vsi trije so se napotili po stezi proti hiši. Sheldon je poskusil vstati. Posrečilo se mu je le napol, nato pa se je zopet brez moči zgrudil v • naslonjač. Orjaški postavi obeh mož, ki sta kot dva giganta korakala za ženo, sta ga presenetili. Bila sta višja za šest čevljev in poleg tega krepkih postav. Nikdar še ni bil videl otočanov, ki bi jima bili podobni. Nista bila črna, kakor prebivalci salomonskih otokov, temveč, svetlo-rujava in njiju obraza sta bila večja, pravilnejša, skoro lepa. Žena — ali bolje deklica, kakor jo je sam pri sebi opredelil — je stopala preko verande proti • njemu. Oba moža sta obstala pri stopnjicah ter zvedavo opazovala. Dekle se je jezilo. To je videl natanko. Bliski so ji srseli iz 9ivih oči in ustnice so ji trepetale. Sheldon je pomislil, da mora biti temperamentna, zlasti pa so ga zanimale njene oči. Sheldon je odločil, da sploh niso sive, ali vsaj ne popolnoma. Bile so velike in precej daleč narazen ter so izpod ravnih obrvi zrle vanj. Njeno obličje je imelo ostre poteze, še druge zanimive stvari je-opazil.na njej — tako n. pr. cowboyski >Stetsonov klobuk, težki kiti rujavih las in pa Coitov revolver z dolgo cevjo, premer 38, ki je visel v usnjenem toku ob njenem boku. — Lepa gostoljubnost, res — ga je pozdravila. Vi bi pustili tujca, da se utopi ali pa da priplava do vašega dvorca. (Dalje prih.) MALI OGLASI C^ne oglasom do 20 besed Din 5' vsakn nadaljnji beseda 50 para. Kontoristinja c dveletno prakso, absolventinja 11. raireda trgovske šole, vešča popolnoma vseh pisarniških del išče službe v Ljubljani za takoj ali pozneje. Gre tudi proti nizki plači. Ponudbe prosi na upravo lista pod »Marljiva in zanesljiva«;. Pisanja na stroj prevzema na dom perfektna strojepiska proti nizkemu honorarju. Ponudbe na upravo lista pod »Natančna«. " Din 5 000 Znanja želi mlad inteligenten gospod * dobro situirano, če tudi starejšo damo v »vrho preganjanja še vedno dolgih umskih večerov. Cenjene ponudbe pod »življenje nad vse« na upravo »Narodnega Dnevnika«. '1- *■ r se odda kot posojilo za pol leta le proti visokim obrestim. Ponudbe na upravo lista pod »Sigurnost«. Išče se za takoj meblovano mesečno sobo 7 dvema posteljama za dva solidna gospoda. Ponudbe na upravo lista pod »Soba«. Upokojenec bivši skladiščnik, zmožen več jezikov in pisarniških d#l, išče mesta kot hišnik, skladiščnik, sluga, inka-sant ali kaj Rličnega. Zahteve nizke. Ponudbe prosi na upravo lista pod »Vmten«. Dijak-sedmošolec iSče kakorSnekoli popoldanske zaposlitve. Ponudbe na upravo Usta pod »Vesten in energičen«. Josip Peteline, Ljubljana Na veliko J (bil« Preventovega spomenika) Ot> vod 1 Na malo 1 Priporoča potrebščine *o ilvU|c, krofaCe, Cevljiirle, sedlarje, modno blago, pletenine, iepnr robce. Itelk«, »uknnce, toaletno blago. Telefon HJ Telefon Popolnoma varno naložite denar v Ljubljansko posojilnico iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii *•- Mestni trg štev. 6 ker ima ie nad 10,000.000* — Din jamstvene glavnice. Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje najugodneje. - - - Posojila daje le proti popolni varnosti na vknjižbo in poroštvu. - • - Prispevajte in agitirajte za Tiskovni sklad Jlarodn. Dnevnika**! Industrijska, obrtniška In trgovska podjeljo. M nudijo popolno varstvo z vknjižbo in z zastavo zalog blaga, iščejo posojila oi- družabnika ali kupca Ponudbe sprejema in pojasnila daje GOSPODARSKA PISARNA, (družba se o. k. v L|ubl|nnl. Wolfovn ulica 1. - II.