Zemlja, nebesno telo.
Tuili naša zenilja plava kakor solnce, luna in zvezde v neizmernem sve-tovnmn prosiom, in je tedaj tudi nebesno telo. Zemlja ima dvojno gibanje: vrtenje okrog svoje osi in tekaoje okrog soluca. Okolo svoje osi vrti se vedno jednako bitro in sicer od z&hoda proti vahodu, tev pri tcm obrača vedno druge kraje proti solncu, in sieer polovica ima dan, polovica pa uoč. Da se zemlja jedenkr&t zasukne okrog svojp osi, potrebnje 23 ur, 56 miBnt in 4 sekunde. Pot, po katerej se premika zemlja okrog solaca, je podolgasto-okTOgla a!i pa-krožaa; pravi se jej sploh zeuioljska draga.
Da zemlja jedenkrat solnco obhodi, potrelnijc 360 dni, 5 ur, 48 sekuad; t» ras imemiieino leto. Soliice ne sloji i( sib45šB aemeljske ilragc, nego "v jcdnem dveh ?,ari5č. Zato je zemlja ob svojem letncra obhodu scdaj bližje, sedaj dalje od solnca. Tofka, kjra- zemlja 2. julija doseže stojo najvcčjo od-daljenost cd solnen, zove sc odsoluffje, nasprotna skrajna točka viSlike osf, vkatero zemlja stopi 1. januarja, in je solncu uajbližje, imenuje se prisolučje. V aolnfinej poti se primerui dve raesfci zovete obratišči ali kresa, ker se nam zdi, da se solnce, kakor hitro jedno teh mest doseže, k dmgemu vrača. Pra jc za naa poletni kres, ker se poletje začenja, a dnigi je zivnski kres, ker takrat nastopa zima. Tožki, rv katerih proti ravnikovej ravni nag-nenasolnCna potto prereznje, tj. skrajni piki male osi, sc zovete jednako-n o <S i š č e, ker im» zemlja tn stojeCa solnca rarao nad ravnikoni, tedaj severno in južno ptlubJo jednako razsvitljeno. Jednako nočišče, kjer zeralja stoji 21. marca, je pri nas spoinladanjsko, a ono, kjer je 23. septembra, je jesensko.
Zemlja je kakor vsa dmga nebeana telesa okrogla in na obeh koucih nekoliko oplošnena. Ravna 6rta. ki bi žla od jedne povrSne strani na zemlji skozi srediSče zemlje na nasprotno stran, imenuje se premžr a.li premernit. Premer od severja na jng je zeineljska 03. Zemeljska os meri 12710 kilcraetrov ali 1713 zemljepisnih ur, po dva dni hoda.
Krajui piki zemeljske osi ste tefaja, in sc imenujet& sevemi in južni tečaj. Crta jedaako dalefi od teeajev okolo zemlje je ravnik ali polutnik, ki zemljo dell 1 južno in severnc polnto. Bavnik kaže obseg zemlje. Po obsegn p» se izšteviii zemeljsko poTrije, katero meri 5,110.272 Q mirijametroT.
ven srednjega ravniia mislimo si že veS raTnikoT ali krogor, kateri so pa toliko manjSi, kolikor bliže so t«<ajema. Krogi, ki si jih mislimo skozi oba teSaja in dvakrat čez ravnik, imenujejo se pčludnevniki.
Vsak pAludnevnik deli zemljo y Tjhodno in zahodno polute, in ker se skoii vsako piko lefako misli ravnilc ali p<51udnevnik, niislimo si vso zeniljo prevlečeno s sUipinjsko mrežo. Fo stopiujskej mreži se ridi, kje in kako daleč je ta ali toi kraj na zemlji. Daljava kraja oil prrega p61udnevnika je zemljepisna dolgO3t, in Jaljava kraja oil raTnika do lečajev je zemljepisna širokost.
Bližcj ko je kak kraj na zemlji proti tečaju. oirzlejši je, ker solnčni žarki pdšev na-nj sijejo; a Mižej ko je kak kraj ravniiu, vroiSejSi je, ker tatn solnčui žarki navpično na zemljo sijejo. V sredi med ravnikom in t«j>ajenia nij niti preiuraz aiti pre?roi5e, aego zmema gorkota j«, kakor je m ljudi najugoihiejšp.