Zemlja, nebesno telo. Tuili naša zenilja plava kakor solnce, luna in zvezde v neizmernem sve-tovnmn prosiom, in je tedaj tudi nebesno telo. Zemlja ima dvojno gibanje: vrtenje okrog svoje osi in tekaoje okrog soluca. Okolo svoje osi vrti se vedno jednako bitro in sicer od z&hoda proti vahodu, tev pri tcm obrača vedno druge kraje proti solncu, in sieer polovica ima dan, polovica pa uoč. Da se zemlja jedenkr&t zasukne okrog svojp osi, potrebnje 23 ur, 56 miBnt in 4 sekunde. Pot, po katerej se premika zemlja okrog solaca, je podolgasto-okTOgla a!i pa-krožaa; pravi se jej sploh zeuioljska draga. Da zemlja jedenkrat solnco obhodi, potrelnijc 360 dni, 5 ur, 48 sekuad; t» ras imemiieino leto. Soliice ne sloji i( sib45šB aemeljske ilragc, nego "v jcdnem dveh ?,ari5č. Zato je zemlja ob svojem letncra obhodu scdaj bližje, sedaj dalje od solnca. Tofka, kjra- zemlja 2. julija doseže stojo najvcčjo od-daljenost cd solnen, zove sc odsoluffje, nasprotna skrajna točka viSlike osf, vkatero zemlja stopi 1. januarja, in je solncu uajbližje, imenuje se prisolučje. V aolnfinej poti se primerui dve raesfci zovete obratišči ali kresa, ker se nam zdi, da se solnce, kakor hitro jedno teh mest doseže, k dmgemu vrača. Pra jc za naa poletni kres, ker se poletje začenja, a dnigi je zivnski kres, ker takrat nastopa zima. Tožki, rv katerih proti ravnikovej ravni nag-nenasolnCna potto prereznje, tj. skrajni piki male osi, sc zovete jednako-n o ajenia nij niti preiuraz aiti pre?roi5e, aego zmema gorkota j«, kakor je m ljudi najugoihiejšp.