Leto IV., štev. 29. V Celju, sobota due if. marca 1922. Poitnlna placate d goronifti. rtfffjftfttf*^1 ¦ ^MU^O^ ^d^^^Mtek^ dHMMb JHMj^ ^jM»^-^^M|^^ fl|H|^|Hk|^ ^fldHSH&t|^. M^^Jjf^^j^j^J^flJiljhl ^^^^^^^fl^^^Bk Stene letno IS Din, mescčno 4 Din, za inozemstvo letno 120 Din. — Oglasf za m//i višine stolpca 'tO p. Reklame mcd tckstom, oamrtnice in zahvale 50 p. Posamezna Stevilka staue 50 p. Izhaja vsaK forefe, četrtek fin soboto. | Uretinistvo Strossniajerjeva ul. St. 1, I. nadstr. Teiofon St. 53. UpravniStvo Strossmajerjcva ul. St. 1 pritličje. Telefon St. 65. jjša Račun kr. poštnega čekovnega urada Stcv. 10.066. =3 Anton Kolenc Nil sine magno vita labore dedit mortalibus. j Dimes dne 10. niarcu 1922 ob pol _ treiji uri ponoei je innrl v celjski iavni bohiisnici po kratki, težki bolezni gosp. Anton Kuienc, veletrgovee v Celju. Rojen k bii 0. rnaja 18(x8 ]. pri Sv. 1'ran- eisku v Ooniji Savinjski doiiui ken sin slovenske kmečke liiše. Svoja oiroska itta .ie preživel na Križu pri Oornjeni gradit, kjer jc obLskoval ljudsko solo. ^d ui jc odšel v Celje v tfimnazijo, kjcr -ie osial pa satuo enu leio. Kot l-i-letni ^ek jc vsiopil k tvrdki Mahau v Ve- !tliiu kot trgovski licence, kjcr ie on lste»n casu službovnl kot trgovski po- !'lQ^i'ik scdauji celjski trgovee g. franc ^'beutz, ki nani slika Antona Koleuca cini «rudito pridncgu, vestnega in marfJl- VcKa trgovskega učeuca. Tistc case jc lnor«l vajenec v trgoviiii opravljati vsa «w- v hiši, njegov šcf ga .ic pošiljal po Ma go z vozom v Celje in \m vseh sej- lmh. Marian ie tedai obLskoval % se>- lMov po bližnji in daljni okoiicK in mind*! AjjUon Kolenc jc moral on vsnkeni vre- nieitu in Oh vsaki «iri na pot. Hiia ie u> uda sola, bil „a jc rajni Anton Kolenc cdo zivlicnjc odkrito hvaležen stroKc- inu svojemu prvcinu sefu. ki ir,u .ie trdo VKgajal za lido j>ot življonja. pot dcia, ki je zjeklcnila njegovo volio in njeg:n' zn-ačaj. Iz Yclenja jc prišd Anton Kolenc \ kot ujIik! trgovski pomocüik 1. J885 v Zalec k tvrdki širca, kv:r jc tedaj sluz- '>oval tud-j scdanji ce'jski irgovcc gosp. Kocuvan. Iz Zalca je urišel Anton Ko- »t-'jic v Celjc k tvrdki Schmidl, od tu .ie °dLel sprvu v Ocutschlandsber.isr. kjor j Se jc ccabliral kot sanioülorcn tr^ovec. \ ^rce ga )e vlcklo v ilomovin-j. /.aj)ustn | je ])cutschlandsber.i4- in sc nasclil za i kratKo dobo v Lukovici na Kraniskcm. \ kjer urn }>a ni ugajalo. ' Anton Kolenc se je nasciil za .stains v Cciju, kjer je v aekdauii Topolakovi hiši na Ljnbljanski cesti prcyzel naiprci Sehucnovo trgoviuo, poznelc se je prc- selll s svojo trgoviuo v sedanjo hiSo lio- lela pri »Kroni«, kjer j- ostal tako üolgo, da je vzrasla v Celju velika in pemosnn stavba »Narodni dorn«, ki jc dal strcho mirodnemu možu K. Antonu Kolcncn. Krog lota 1905 je otvoril filijalko v svojf lastui hiši na Kralja Petra costi št. 2^, kumor se jc definitivno »rcselil, svojo ti'Koviuo v Narodnern domn na je izročil svoiciüu bra tu g. Francu KoKmicu. Kot pornoCnik je iinel place 12 gld., s ^edljivostjo in skronmostio si je pr>- "r«uil 350 gld., s teni je začel. NJegovo delo jc si»remljala sreča in blagoslov. Poknjnik je bil clan nacelstva Posojilni- cc v Ccljn, prcjšnja icta tndi Jnžnoštfl- jcrske hranilnicc, bil je clan predstojm- stva 1'odružnice Jjnbljanske krediinc batike \- Celju. družahnik Zvczc sioven- skih irgovcev in Zdrnžcnih velctrgovin. clan ravnateljstva spediciiske tvrdKe Orient v Mariboru. solastnik Spodnje- stajerskc kamnoscske drnzbe v Cciju ta raznih drngih večjih podjetij. Uinrl je sredi dcla v lepi inoški dobi, \p 54. ictu s\'oje starosti. Anton Kolenc jc bil moz stare dobc. siarc sole, sin slovenskih srariJev, sin slovenske Savinjske dolinc ie ljubil svo- jo zeml.K), s\'ojo doniovino / vso s\"Oio globoko pošteno dnšo, ki ni nikdar oina- hovala. Vkoreninjcn v naroUn. \z kolcga. ie izhaial jc preživlial v Celjn vso ono lepo, stareišo dobo življenia Ceijskih Slovencev v onih letih in desetletjih, ko ie bilo naše slovensko živl.ienjc ena sa- ma trnjeva pot bojev, ko °'O se pri nas v Celjn polagali scle prvi, skromni tc- mclji /.acetkov našega. naiodnogospo- iKirskesa življenja. J^ili so (o Casi, ki so ilanes nani se v živein sponiinn, ki pa ze postajajo zgodovina za nniosu, Tvi žive danes med naini .' drngih prilikaii in ra/merah. Anton Kolenc je vzrasel in živel v časih, ko ni bilo prüetno nlti dobičkanosno biti Sloveiiec, v časih, ko so slabi značaji padaü ir. odoadali tie. kjer ie bilo boljs-j in lazie. V'rocc je pricakoval osvobojenja clo- inovine, in otroško se ,jc veselil in rado- val Irenutka. ko nani jc zasijala v prvih noveniberskili dncii leta 19JS ponjlatl riovc.^a svobodnega življenja. On, ki ni nikdar v življenju obnpaval, ki jc vero- val v poštenost in delo, ki mis je učil z živitn vzgledom dela in lnibeznj do do- tnovine in svojega rodu. jie dočakal dan, ki je prinesel naivečje in naiglobje za- doščeuje vscm, ki so v ta dan verovaH. In bil je on med nami tisti ki je rnogel in smel biti srečen. Anton Kolenc ni bil clovek forme, ne clovek mnogih in lepih besedij, osla! je sebi zvest, trden in ird na ziniaj, nc- omahljiv koreniak, v srcn pa ineliak, ona dobra, zlata slovenska dnsa, ki Ijtibi globje in stremi po veeicm in višjem, ko to kaže na zvinaj onim, ki ira niso poznali. Svojenm dcln in svoieinu niišljenju je postavil sixnnenik v svoji oporoki, l>i jo v naslednjem v glavnih obrisih pri- občujemo. Univerzalni decliei so ncčakiuja Ma- rija Kopnšar in nečaki Franc. Martin in Anton Ko])nšar. Ti dedici sledijo pokoi- nikn nidi v drnžbah. katerih clan »e bil izvzemsi kainnoseške indirstriiske drn- žbe v Celjn, katero prevzanie v eclorr njegov drug g. Robert Diehl. Sorodnikom so dolocena i.izna vo- lila. ravnoiako vseni nastavljencem. binnanceni in poslom, ki so oskrbl.ien!. Najbolj pa slv kaže pokojnikovo bJa- go, iskreno narodno čuicčc srce pri n- stauovali in prj velikih voliliti za obec koristi in dobrodelne namene. Za te nstanovc in za ta volila jc do- ločil poseben kuratori.i. Obstoji iz gg.: dr. Krncsta Kalana. odvetnika v Cc'ltfi, /v'rirkota Urndna, ravnatcJja podnižnlce Ljubljanj.kc kreditne banke v Celjn. vlad. sver. dr. Leopolda Žnžeka. vodje okra.i- nega glavarstva v Celjn in Roberta DJt-hla, industrijalca v Celjn, ki inia n- suinove npravly.ui in pndeljevati. Ustanove so siedece: vi. Zu dijake visokth io\ in sicer uni- verz, (ehnik, visokih trgovskih so!, n- nictniških akademij in dr. v inzernstvu jn inozemstvn v sknpnem zneskn sii nil- iijone kron. K 3,000.000. 2. Za dijake srednjih sol v Celju, aKo pa so s pokoinikom v sorudn, tudi izven Cel.ia v sknpnem znesku sesstotisoc kron K 600.000. 3. Za licence kmetiiske sole v §t. j Jnrju ob j. ž. tridesettisoc kron K 30.000. 4. Za reveže v mestu Celjn ensto- tisoe kron, K 1ÜO.00Ö. 5. Za reveže v obOini L.inbno pui- dcsettisoč kron K 50.000. Pri podeljevanjn drngu nstanove inia knratorij pritegniti v-sakokralncga opala v Celju, oziroma, ako .ie on zadržan vikarja, pri podeljevanju tret.ie ustanove ravnatelja kmetiiske sole v St. Jurjn m pri oncrn pete nstanove. v.saknkratnega župnika na Uubneni. Društvom je zaiujstil pokoiiiik s!e- deca volila: Lovskenm drnžtvn v Celjn 500, Ribarskemu društvu v Celjn 500, ülasbeni matici v Celju 3000, Pevskeinn drnštvn v Celjn 1000, Pramatienemu društvu v Celju 4.000. Sokolu v CeHU 2.000. Mestni godbi v Celju l.(,().i. Olep- ievalneni udrštvu v Ceiju 2.000, sanin- staiiu očetov kapucinov v Celju 20.000. šolskim sestram v Celju 15.000, krajevn! organizaeiji JDS v Celju cSMl krajevnl organizaeiji Jngoslovuns;kc Matice v Celju 500, mestni i>ožan»i brambi v Ce!>« 2.000 kron. Za razširjenjv in dopoluircv javiie bolnice \- Celju je dolocil pokojnik zne- sek 500.000 (petstolisoč) kron. pri cemer je prepustil vporabo že gori in;enova.nc- inu kuratoriju. IJri teni pa je dal siede: ča navodila: »Moja želja je, da se uai boluica spo- polni n. pr. s tem, da se izpoiJolni poroi*- niški oddelek, ali da. se nabavijo nüve naprave, ki jih bolnica še nima. Namen tega volila je, da se bolnikom nudijo do- brote modernega razvoja medicinske ve- de. ne pa, da bi javnosii udvezala 'bre- inena, s katerimi inia or.a sk'beri za boj- nico. Za dijaški doni \' Celjn je določcno vnlilo v znesku petsto tisoč kron K 500.000, zupet pod vodsuoiu kura- forija. Nad vsc lepo \rd je poskibel blagi ijukojnik za rev no deco. Naročil je, da se naj proüa njegova hisa v Trstu, k:. inia. zelo visoko vredisost in du se naj iz- kupicek porabi izkljucno za slovensko revno deeo, v katere svrhv uai sc izvi'si kaka naprava v Celju. Naiančncje inia doiociti¦ kiiratorij, kateienni ie na prostn tla-uo, da sam ukrene, alt sc ta zne.se* vporabi za Decii doni y Celiu. ako bi gu zgradila krajevna organizaeija za zašOIto dece, ali pa za kak dn:L «odoben uameh. Pri vscii teh ustanovali in volilih aaj sc z jiazivorn po pokoinikovent imeuu izrä- zi, da so naklonicni od njega. Kak v]iet in iskren narodniak je bil po- kojnik od nekdaj. se vidi iz testame«- larne določbe. da so dediči skupno s iestameiitarninii izvršitelji, ki so isti kar- kor^ člani gori navedenega kuratorija. dolžni, nakloniti podporo otrokom ua- i'odnih rodbin iz avstrijske dube \ Celiu. ako bi prisli v bedo. Njegovo niehko i» dobro srce pa se zrcali v tloločbi, da se nai revnitn stran- kam, ki dolgujejo kaj v njegovi trgovini, dolg popusti. ako bi ga ia težko plačali. Vsem svojim dedicem in njegov Im drugoni v trgovini je poko.iiük narocif. da hnajo voditi podjetje pod njegovhn imenom naprej, pošteno, dostojuo in so- lidno v njegovem diihu in po njegovHi naeclih, iako da bosia cast in sloves njegovega imeua ostala vedno iieokrnjc- ua in da ne bo ostulo v rmdjeiju samo njegovo rme, ampak tudi njegov dull. Pokopan bo gospod Anton Kolenc po bstiri zelji v rodbinsld rakvi na oko- üiskem pokopaliscu \- Ceiju. Slava njegoveniLi spominu. V delili Svojih sam bos živel vecno! 'VAN JÜ1ZJAK5 Obrtništvo in poiitika. Olwtoja splošno tnnenje, da se obrt- nik ue sme baviti s politiko, to radi tega, ker inia z razluininii strankami opravka in se vsled iH)litičnega udejstvovania lahko nwrsikateremu klijentu, ki ic na- sprotnega politienega prepričanja, zaine- n. Jaz vsekakor delim t-o vprašanjc mi ¦seui mnenja, da ako sc politično uclei- stvujcm, no ])otrebujom da sein iadi te- gn. osebui sovraznik mojenm politicneinn »asprutniku. Politika ie izreeno gospo- Uarsko vprašanie, to hočem tudi doka- ^Hti. Ali ne bi niogli biti ravm> obrtniln za državno, okrožno, občinsko in drngo wvno tfospodarstvo naibolj zalnleresi- rani? Dokazano je, da obrtuištvu pidču.ie proccntualuo največje davke. Ali nai sc ne zanimamo, kdo s tem denarjem go- spodari? Prijatelj, ako boš dai svoje imetjc upravljati Uoieinu naju^zvo- stejSemu poslu, je jasno, da bo z istini zapravljivo ravnal. Tako je tudi z na- sim drzaviriin pxenioženjeu\. Kdo je naš sovražnik in kdo uaS l>rijateljV Oremo tore] po sirankaii: Socijalisti so po današnji taktiki najvec- ji sovražnikj malega obrtnika. ker vo- dijo boj proti buržoaziji v čisto druRi obliki, kakor kedaj poprej. Nekdaj se je reklo, buržosi je tisti. ki sedi v kaVi KiajšCini ali vili, se zabava. živi razko- sfio 11 a raeuri drugjh, ki produojrajo, ima v svoji tovarni nastavljenega ravnatelja, ki opravlja njegovc posle, saui pa vleCc dobiček, ki mu ga ravnatelj izracuna, spravi ga v blagajno in živi navedeno živijenje. Danes pa imenujejo soeijaiisti vsakogar buržuja, če je še tako skra- uicn podjetnik, da eelo tistega, ki spa on h kaki meščanski stranki, pa ee ie tud! delavee. To je pac novo agitatoricno sredstvo. Socijalisti gredo eelo tako da- leč, da podpirajo naravnost velekapita- lista s tern, da pravijo, inati obrtnik nl- ma sredstev, da bi. dal svoknni usluz- bencu zahtevano eksistenco, torej proC I njirn! Velepodietnik inia kapital, on zr.- more to storiti. Z cno besedo: vstvaritl hočejo samo veiekapitaliste in nemani- ce. Vsekakor hočejo tako nrediti v vele- pod^etiih, da bi v istih zapovedovah" ne- omejeno. Iniamo torej vzrokov dovolj. da sc bojujemo proti sociialistom vseh ba r v. V demokratičnem oziru snio videli posebno od prevrata sei\i. kako kounr- nisti, kakor socijalisti zavržeio sanio- upravo ljudstva. V opustoseni Rusij: pot' boljSeviškhn rezimom, frazarijo v svet. da radiknlno znstopajo sociialisticin program, ali se tarn ljudstvo saino u- pravlja? Kaj se! V Rusi.it vlada Lieni- nova in Trockijeva klika. ki nima s širci- kiini plastmi ruskega naroda nič skiip- nega. Dokaz, da so izvoljene poslance ruskega naroda, ki so dosli v Petro- grad, razgnati s strojnämi puškami. V soeijalističnem Progxamu. o katerem tidiio boljševiki. da <¦:¦ r^.-ni,-..,!.,,, y,sv.-. Stran 2. »NOVA DOHA Stev. 20. pajo. jc iJDMavKa. ki sovon prou si'M'f- ni kazni. Toda boljševiki so posnorili nn tusoee človeškili biti.i. Umorili so vsake- ga, o katerem so sumrli. da bi bil prf- staš carskega režima. Pred vojno so slikali ruskega earja z vešali v rokali, danes bi laJiko slikali boljsevikc kot krv- nike. Kako bi delali soci.ialisti pri nas, so nam pokazali posebno nri bolniški blagajni, ki so jo itpravljali pop-oiuoma absolutisticno. Kako so padali na obrt- ništvo različni biči, v obliki nuredb, po- sebno od začetka prevrata. ko so nasto- prli socijalistični ministri. To naj.bo nam v svarilo. da sc bodenio zavedali in slr- nili v skupno fronto, da nc da nc bo prepozno. Doseci moramo v cent.ralnem parlamentu. pokraji.nskih in obeinskih zastopih, vplivno moč, da sc ne bodo mogle postavc preko nas delati. Zaiie- nemo pä tukaj na kočliivo točko. razpr- šeni smo obrtniki y razliene stranke In to ie za nas najbolj pogubno. Razmotrivati je treba. kako naj o- brtništvo nastopi politicno, da doseZe največje uspehe. Mnenja sem, da se more zanesti obrtništvo sanio na -ino7c iz svojih vrst, seveda politično zmožne. Politično nerazsodui obrtniški zastopniK bi bil od zvitih nasprotnikov nri vsalU pritiki opeharjen. Teoretieno bi pa mogli obrtnistvo zastopati tudi dobri preizkušeni prijate- Ijr, ki so se že leta med nami udejsivo- valHir prouc'aväli naš položai. Ker iii- marno praktičnih zastopnikov iz nasiii vrst v zakonodajni skupščini. utrpi obrt- ni stau ogromno škodo. Koliko škode w vtrpelo obrtnistvo in jo st' utrpi vstetf prepovedi uvažanja luksuznega blaga,' oziroma vsled ogroimv: carine na isto. Označeno je tukaj blago za izrecno luksuzno, ki v resniat ni luksuzno. ker ga dnevno neobhodno potrebujemo: ¦"'"' Koliko davčnih bremen mora trio preuesti, namesto da bi bila ista jedua- komerno razdeljena po dotiodkih prebf- valstva. Vzrok temu je. ker nimamo praktikov na merodajnih inesfih v za- dostnem stevilu, ki bi v resnici poznafi naš položaj. Koliko škode trpi domaCa obrt, ker se državne potrebšcine tiabav- Ijajo v inozemstvu, ker nima domaoi d- brtnik zadosti kapitala, da bi ustree^i vsem predpisanim zahtevam. Zu razvoi domače obrti bi bilo. treba mnogo ukre- niti. Služilo bi v skupno korist. NaSa valuta bi se dvignila. ako bi mogli krlti sami domaei trg. Naši državniki bi tn»- rali posvetiti üomacemu obrtniku vso pozornost. Tu bi imeie stranke, ki so ob vofilnem boju tako radt- laskajo obrtni- štvu, dovolj koristnega posla^ Katera stranka pa je storila kaj za oortništvo? Konstatiram, da ako ne bi imeli prijatelja obrtnega stanu, predsednilca JDS, dr. Kukovca, ki je posebno zadnji čas obrnil vso pažnjo na obrtni stan. ne bi imeli pričakovati od1 drugih strank druzega kakor bič. Danes moramo obrtniki na- ravnost zavidati km-etc. ki so razumeli ¦ustvariti si tako močno zastopstvo v za- konodajni skupščini. Ek)bre posledice Jim niso izostale, kaliko davčnih oprostitev in druKih pripomockov. To naj bi nam bik) v spodbudo in razmišljevanje. O- 'brtnlštvo bo pa moralo, ako hoče dose^i tispehc, skupno nastopiti ter da se kon- centrira v kaki dosedaj obstoječi poiitiČ- jii siranki, ki nm jc uajbh/.n. to ie nc- d\ oiiiiio demokratska stranka n'i pa suniosto.ino. lJrcd \'seiii pa se mora ouieniti svo- jej?a občeslovenskejia obrtne.ua c)ništ\*5i in potoni iste direkii\re skupno nnstoplti. Protidraginjske komisije. Pod soniiim naslovoni priiiašii tr- iCovski list v Ljiibljaiii člaiick. ki Ka v.iui- sledujein priobčujenio. ker sc y celoti krijeino z naziranjein. da so vso takoinic- novauc dra^injske komisiie 1c pesck v oCi ra/.biir.iennu koiisiiiuentskiin krojiom. ki jih tlaei in ubija daniišni;) dra^in.ta. Tatičc obesaino. tatove iznnščain»)... Zadnji teden. so .sc poiavile po Ijnb- ljanskih trgovinah uradne komisije. Ki so pod pretvezo. da kontroliraio visino dobička, prcR'ledovale zulöte posamev.- nili ti'A'ovcev. zalitevale vpotrled v knji- Se in fakture in mi raznc druv;'aCne na- Oine sikanirale posamcznc vriiovcc. Pribiti moramo, da ouDosiljanic (a- kili komisij v zakonu o pobiianju. drasi- njc ni nikjer predvideuo in tudi ni ulc- mcljeno. Tembolj se cudiino. iia se raz- l)osilja take kontrolne komisiie okro;^. ko je vendar vsenin fvetu znano. da prn- vilnik za izvrsevanie zakona proti dra- Kinji se ni bil izdan in da ic treba pn- cakati na izvrsevalnc doiočbc praviliii-•¦ ka, v katerem bo tildi postopek oblasti prcdpisan. \' zakoim saiiiciiiu i)redi>isuje 01. 17, da imajo policijskc oblasti nrijaviti in izvršiti .pr\'e .poizvedbe. v slucaiiii, da se je Kdü prcRrešil proti zakouitini Cn- locbaui- Ta «določba Pomeni. da imaio stranke, ki se čutijo »rizadetj vslcd pre- tirane dobiekazeljnosti tr^ovcew za^e- vo prijaviti policiji, ki jo; odda po izvr- šeniji poizvedbali rednermi sodiseu. Po teh doloebah je treba /.a. nvedbo polz- vedb ovadbe in smejo polieiiski organ! se le na podlagi ovadbe nroH nekomu postopati. Osnovniiu. načelom .procesn- alncffa !>ostopanja in v ustavi zajamee- nih pravic si nasprottije. da se trgovsKi stan s takiini komisijann" 'pavsalno in rc- ueraluo stavi na obtoženo klop. To so razmere, ki so v detnokrarski dižavi nevzdržnc in ki dišijo po nu'Mv>n reukci- ioiianicin absoliitizmn. PripnščaiiH). da se üobiio med tr- sovci Ijtidie, ki so se vrnili med vojno. in ki so v razlaganju raznib trgo\skih obieajev zelo sirokoprsni. Ako se je kdo izmed njih dopustil zlorab in ^rošil proti draginjskermi zakomi. nvede na.v se proti njim redno postopanic. Nečuver. teror pa je. da gre uradna komisija oc trgovine do trgovine pa brez ?;ovoda, brez ovadbe, brcz ozira mi moraino ško- do, ki jo prizadevajo trgoven in vpričo kupujočih odjemajeev, zaene nreobraeali po predalih, stikati po zaloirah in zalitc- vati vpogled v-knjige; kako izgleda lr- govec v tern slueaju napram svojim n- službencem? Ni euda, da ie naša trgo- vina v tit- in inozemstvu morala priii ob vsak kredit, ako se na tak naoin postopa proti njei. Mi trgovei. nisuio noben slabeisi državotvorni in družabni element kot druffi sloji in /se v svo.ii neskromnosti smatramo še vedno za nravo enako- vredne in gospodarsko enako važne kot so kmetovaici. Zato zalitevamo tudi c- iiako tretiranje in enako poslovne svo- bodo kot jo imajo drti^i sloji. Kako jc zdru/ljivo z logiko proste try;o\-ine la naein koinisijoniranja po vlacinib poli- cijskih organih pretekli teden v Ljub- l.iani? Ali uiisli vlada res. da bo s tern odvrnila od sebe in od svoie zavo/.enc gospodarske politike pozornosr javuostf, ako seuje konzunienta proti liKilcWu; tr- goveu? Naša javuost sc z blufi nc da mo- titi. S tern sc nc da pobiiati dragin.ie. .lavnost vidi prozoruo iirro in ve. da mora ta naein pobijanja dr;iuin.ie koneati s fiaskom in koncčno izzvati med pn- zadetimi kouzimieiiti le še vecjo .ogor- eenost in nczadovoljstvo. Zakon o pobijanju dra.dnje jc ob- cnein tudi zakon za pobijanic brcz\csi- iic spekiilacijc. Vsak otrok ve. kako brezvestno sc špckulira z našo valiuo in koliko sto in sto milijonov se brez de- la, brez truda in brez rizika zasluži pri tern. Vprašamo sedaj ona vhuina mesta, ki so odposlala komisije po .trgovinali, ali in kdaj so sc sc poshižila tcca zakona proti špekiilantoin z valutami? Kdo dru- gi plača njili raeun kakor tuo\rcc in ko- neeno konziiment? Trgovske orga.nizaeiie morajo vsc cnotuo nastopiti v obranibo trgovstv:?. Zalitevamo za trgovstvo cuakc pravicc. kakor za ostalc državljane. katcrini dr_ žava ne nalaga tolikili bremeii kakor Ir- govcem. Zavarujenio sc proti samo- voljnostiin .iipravnili- oblasli in pavšal- lictnti natol.eevanjn eciokupnega' trgov- stva. PcsSitibnm vests. ZA..SEDEŽ UPRAVNE(iA SODlSCA V CEL.ILl. Veeraj l). inarca .ie bil predložen za. kouodavncmti odboru predlos: o ustano- vitvi iipravnili sotlišč. Poslauci JD!S, SKS in JSDS so po dr. Ktikovcu sporr,- zuinno prcdla^ali, da bodi iipniviio so- dišče v Celjii namesto v Unbljani. Min. ¦Trirkovič bode deloval pri iiiiiiisiiu pravde za tako rcšitt;'. I/ seie zakonodajnejia odhora S.tm. Prvi jc stOvoril dr. DulibiC, ki je razprjiv- i.ial o fmikcijah \e!ikih županov in izia- vil, da je velildm županom »dv/.eia moznost za samostojno delo. Zahteval je, naj velike zupanc volijo oblastnc skupščine, kakor tudi ustauovitev li- nanenega odseka, ki bi prišel v kompc- tenco velikega župana. Dr. Kukovec jc konstatiral. da je večina v Sloveniii za ustanovitev mariborske in liubljauskc oblasti in se skliceval na 18 poslancev. ki so za ta predlog. Dr. Hohnjee uui in ponovuo vpadal v besedo in zaklieal: »Vi Sitajerci uocete ix>d Kraujce!« l)r. Kukovec je zavračal trditev dr. Molinje- ca, da precl.stavl.iajo klerikale! večhio naroda v Sloveniii. Po dr. Kukovcevem o,ovoru so klerikalni poslanci prieeli Cc- lati sunder. Posebno se ie odlikoval nw- riborski Žebot. Ljuba Jovauovič je ost- govoril Gebotn, naj klerikalci raje upo- rablia.io s\roj eksaltirani modcniizem pri organizaciji eerkve. Srezi v Sloveniii. Due s». uiarca ie bila skupna seja slovenskih poslancev demokratske in samostojne kmetijske stranke. da izdela za miuisua /a izoiKt- Oenje zakonov skupni predlog razdeHt- vc sloveuskili oblasti na sreze. Dosežen je sporaziun, da ostauejo srezi v načcKi dosedanja okrajna glavarstva z liek'ä- tcrimi izpremembami. Tako bo nicsl^ Ljubljana srez zase, drug srez ljublj:air- ska okolica severno Ljitbljanice z Vrhn*- ko. dalje juzjio Ljubljanice z Visnj'd' go- ro; novi srezi bodo Trebnje z Mok'rt)- nogom. dalje Laško in Žiuarje z Rogat- eem in Kozjcni. Koroški del bo priklop- l.icn srezu slovenjgraškemu. Izpostä'vc- bodo v Litiii. Prevaljah (jornii Radgoni in Mozirju. Korektura se izvede v koz-- janskcin okraju. *— Konterenei so priso- stvovali tudi poslanci SS.l. ki so itiict! šc ncktj i)oscbivo žclje, v načclu pa'¦"sr pristali na zgornji naert. Klerikales sf. odkhiiiili sodelovan.ic z nioiivaciio. ¦ cfi*1 jim ic vse eno. Konferenca antaiitiiiili finaiicnili mi- nistrov. Konferenen zavezniških finattC- : nih ministrov se jc začela 8. tm. v P^W-' zu. Ucleležujejo se ie zastopniki Anglije.' Francije. Italijc. Belgije in Japonske/ter"- zastopnik Amerike \- reparaciiski k^mv • siii Bovden. Ministri so predložili kou- ' ferenei note svojili vlad. ki se • tiče"jrtr-: vprašan.i. katera ima konfereuca rcsllf"-'-'- Sestavil se je pododsek strok-ovnjakovv' ki bo prouc'oval te note. Konferencai;(?ö:- končana la teden. ¦•'•¦- "l!; Fašislovski teror v razmalm. Fašf- sti izvršujejo se vedno necuven teror;mV • Rcki nad jugoslovanskim prebivalstvoni-" Skoro vse hrvatske trgovine so oplehje- ¦ nc. Kopanjc s.c vrši veeinöma po tiöcI.1 Nasi ljudje so pobegnili v Sušak\ Tasrsti ¦ • so prenesli svoie delovanjc tudi že^nn'' jiigoslovansko ozemlic. Navali'i • so rf. bembami na Kastav in iroškodovali-- )w-"- - goslovansko earinarnico ter ranili enfcgfr'"1'' uradnika in cnega vojaka. Vojaštvc> '^•'¦¦i odgovorilo s protiiiapadoin. nakar so-'R*-'"; lašisti odktirili. Naši vojaki so ujeli dvfe'¦"•'' iidelczenca pri liapadn na carinarnic;«i. ": Celjske movice. LJUDSKO VSEUČILI^CE V CELJUk Prilioduji poudeljck 13. inarca prcv:' uava slrokovua ueiteliiea gde. Ana Zit*' ¦'; punčič »o sociialiiem deloviiniu J>raii*ÜO:i ' reševanja v Londoiiu.« Arm-icla rcše-1/-/ \ania sc zov'cjo uamree clovekoljubiu'i ' dništva, ki imajo namen različnim stra^ : stem udanc ljudi pripeljati zopet na pra-. ¦ ' v« pot. Ulise. ki jih bo predavaUUicn. . nudila poslušalcem, si jih .ic sama na-, ¦ brala ob pril'ki svojega bivania v Loi;- donu. Cl'aui cdbora cel.iske?a Ljudskesa vseučilišča sc vabiio na sestanek v pon- ¦¦ ¦¦ deljek. due 13. inarca ob ?'=9. uri zvecer :: (takoj po prcdavanju) v risalnici deške. : meščanske sole v svrho posvetovanja ..: o ika'o sestavlieiiih pravilih za celj&ko.; \ ¦Ljudsko vseučilišče. Vsa eeliska kultur-: :. na društva (tudi žcnska) lia.i blagovolljo ¦ poslati k tenui važnemii scstanku svojc zasiopnike. Olepševaliio dništvo v Celiu jc v odborovi seji (Xnt 4. 3. tl. skleniio. da sc : v bodoče evetlic ne bo posojevalo dnv- si\'om in nikomur, ker se je precei eve- ;; tlie pri tern poškodovalo in ker rastHne pri prevažanju silno trpi.lo. Društvu nar- s'e toraj ozirajo na ta principiieliii skier», ki se bo vsestransko ttosledno iz.\ ajal. EMJLE ZOLA: Nantas. (Iz francoščine.) (Dalje.) Ljubosumnost ga je grUia. Da ven- dar ne more doseči Flavijino Irabezen, k biia zanj smrtna kazen. Besnost ga & popadla, ko ie premišlial. da se morda udaja drugemu. Da bi zagotoviia svolo prostost, ie bila zmožna, obesiti se zo- pet na des Fondettesa. Trudil se je ulC več sc za nio brigati in venda1; je bil Ža- losteti hi potrt, če se je le za malo časa odstranila iz hiše. Ce bi se ne bah da se mu bodo posrnehovali, bi ii sam siedil po ulicab. To je bil vzrok, da k hotel imeti poleg nje osebo, katere zaupanje m kupil. ; Qospodicno Chuin so obdržali pri hiSi. Baron se k> je bil privadil, na dragl strani je pa zopet vedela preveč rečl, da bi se jo odstranilo. V začetku se- k na- menila stara devica poiskad svoie sta- novanje z dvajset tisoč franki, ki iih ji ie naštel Nantas na dan poroke. Vendar si je mislila, da ie ta hi& izvrstna za riba- renje-y kalnem. Cakala ie tore) oa'novo priložnost, računala je natnreč. da ji inanjka še dvajset tisoč frankov, Oe ic hotela kupiti v Roinvilleu. nienem ro)- stnem kraju, uotarjevo hišo. katera se ti je že v mladosti nad vse dopodla. Nantas se ni hotel pečati s to staro devico, njene poteze udanosti ga niso mogle vee goljufati. Tisto iutro, ko .jo »c da! poklicati v svojo. pisarno in ji razlo- žiK da naj ga obvesti o najmanjšein c!e- janju njegove žene. se je hotela hinav- sko tiavidezno tistavljati ter ga izpraSo- vala. zakaj jo je pravzaprav pokliqal. »Poglejte, gospodična.v :e rekel ne- miren, »meni se zelo mudi. eakaio mc. Koncajva, prosim v;»s.« Toda nič ni hotela slišati, ko jo j*e hotel na lep aačin odsloyiti. Njetii priti- cipi so bili. da stvari same na sebi niso grde, ödvisne' so pač od bitia in od ob- likc, v .kakrsni.se jih prednasa. »Dobro,« je začjel zuovak ;>gre . 5>c, gospcKlična, za. dobro dejanie ... Boi:m se, da skriva nioja soproga skrivno ža- tost. Opazil sein. jo že tiekai tednov ža- iostno in zrriisül sem se n.i vas, da bi mi to raziasnili.« »Lahko se zanesete na rnenw1,:«. ie odLöv6rUat z materjnskim *o^utiem »Udana sem gospej, storila boin \sc za njeno in vašo cast. Od .iuiri io bonio čuvali.« Obljubil ji Je, da jo bo uagrurii! pr?- nicrno njenim uslugam. Takoj se je uje- zila, potem ga je pa po njeni stari nn- •vi'.di prisilila, da ji je obljubil gotovo svoto; dal ii bode deset tisoč fraukov, ce dopriuese formalni doluiz o dobrem all slabem obnasanju gospe. Počasi sta pre- cizirala natanko posamezne locke Nantas se ni vec toliko razburjav Trije meseci so pretekli, bi! je pri teJr- kem skrbi polnem delu, pripravljal K' proračun. Sporazumno s cesariem je 1!- nanC*ni sistem precej spremenil- Vedel je, da ga bodo v zbomici Drecei hapadll, zato se ie ohorožil z različnimi tehtninn dokazi. Ppgosto ie prečul cele noči. Ka- dar je zagletlat gospodično Chuin, }o Je na kratko vprašal. Ve-li ie kaj? Ali jc gospa napravila kai obiskov? Sc- je-li ustavila v gotovlh hišah? OospodiCna Chuin jc vodila natančno dncvnlk, ven- dar do sedai ni zbrala nič kaj posebue- ga- Nantas se Je pomiril, med tem ko fe starka parkrat pomežiknila z očmi po- navljajoci da bode mogoče prav kma'u zvedela kai novega. ,. i ¦ i 1'. .-.¦ : Kes je bilo, da je gospodiena Chiün- strašno premišljevala. Dcset tisoč fran- ¦ kov bi bilo premalo. ker k »otrebovala : - dvajset tisoc, da bi kupila notarjevo hl-. ' so. Na miselji jc prišk), da bi se prodata ¦.. Se gospej, potem ko se ie bila prodala gospodu. Toda poznula ie dobro gospo,,. , bala se je. da bi jo pri tisti.priči spodfla. 2e preje dolgo, še predno je prevzela od, i; Nantasa nadzorovanje gospe, ie pozyc-r dovala v svoj prid rekoČ. da so uapake gospodarjev. preinoženie služabnikov. Spocftikala se ie na teh čednostih, toliko bolj, ker so sc naslanjale na prevzetnosr. Flavija je mrzila vsled tasrrce krivdc v§e ljndi. Qospodtcna Chum ie začelu že o- bupavati, ko sreča nekega dne gospoÖa des Fondettes. Sprašcvala ga ie o svojl gospej tako živahno, da ie spoznala n« mah, da jo grozno poželi od prve minü: te, ko jo je objemal z rokami. Naerf je bil gotov: služila bo obenem soprogu in Ijubčku, to Je bila geniialna konibinaciia. Vse je šlo po sreči. Oospotf des Fon- • dettes, zapuščen. brez upania. bi dat svoje prem-oženje, da bi imel še enkrat to fceusko, ki je bila že niegova last.'Fr^ vi }e on poskusil pri gospodieni CHuin« Ko io w zopet videi, ji je prisegel, da se' ^jtev, 2i »i\ O * * i) 0 ft 4« Stnan 3. SKUPNA PEVSKA VAJA. ¦:'.•-Cdjsko pcvsko drušlvo vab: vse PQVcn ¦ ¦ Celja in okolicc k sUui'm'i pev- •'''' v-.'; \i se vrši dimes, v petek tlnc 10. marca ob 20. uri (S. nri zvečcr) v niaft clvorani Narodnega Uoina ler priCa- kuje pohiošteviluo iidclc/bo odbor. : Vellkodiišen dar. Tukajšnji Zasčiti d'cce in niladine je daroval od'/etnik ft. dr. lernest Kalan znesek 5.000 K, /a ka- teri vcfikodusni dar se mi: \- imemi od- bora prisrčuo zalivaliiije .Joško Uiziak, tč.. preiisednik. Stavbno sibiitije v Celju in okoliel. Akoprav so vremenske razmere /,o take, da bi vsi oni, ki nameravaio letos zidati s predpripravami laliko zaeeli. je dozdaj tozadevno skoraj še vse tiho in mrtvo. Na. Savinjskeni nabrezju se dokoiičiijc stavba in skladišča skladiščne in prevo- zne družbe. Kakor hitro bodo vsa del;; fconüana preseli se v to poslopie glavna eeljska carinarna z vscmi pisarnami ni skladišči. Skiadišča dobe lasten dovozni t'i, ki bo zvezan s cel.iskim kolodvorom. 2iii,.-da tii stavba. ki toliko velja, skoro Pačj lepo lice Savinjskcga obre/Ja ter •niofi vsako lepote ze.ino oko. Posebno o-pav,i vsakdo. ki prrhaja iz Brega v m-c- •s(o, da taka stavba na Savinjsko na- brežje ne spaüa. Na Lanovžu je dograje- no obsirno tvorniško poslopie s poslop- iem za pisarne in gospodarstvo g. Pcr- tinača, ki bo inenda / obratoni kmaln »ričel, V podališani Hen.iamin Ipaveevi »Hei Je dodclana tvornica niizarskih po- trebsrqrin in pohištva g. Putnik Putnlko- vlea. V Matiia Oubčevi ulici stavi trgo- vec: König gospodarsko poslopje. Zani- «üvo je gledati delavce. ko razbijajo ter ^^io del slarega celjskega mestiio^a Dr*?*?1 T° & niasiven in soliden zia, ul ^terim so vsc današnie stavbc l>ravcat0 p;ipinmte stene. Isli trgovcc ™WZ- Pfipravlja bate prezidavo svoje kaviirne Prešeren V Spodnji Hudinji do- Sradi! je tovarnar Westen veliko sta- iwvanjsko hiSo ter priene v kratkem * zidavo nove velike stanovanjshe hiSc iik ob :državiii cesti. Za mestnim >"li- nom navažajo materijal za sklatiiSee zc- leznine, ki.ga menda tain postavi tvrdka RakiiKch, ki po dograditvi tega skladišča namerava preurediti dosedan.ia skladi- sca na Kral ja Petra cesti v stanovanja. Invandni dom je dovrsil üb Miklosieevi cesti prav okusen plot, ter inw tu de! nlice sedaj lepo lice. Na prostoru ob \z- iivu Voglajne v Savinjo dovršena so de- la za ogromna petrolejska skladišča tvr- dke Faber et Komp. Razen dvcli ogrom- nih rezervarjev (eden iz betoiia, drugi iz ^-eleza) dograjeiio je obširno skladišče za lnanjše kotle sirovih olj ter lična sta- »ovahjska liisica za cuva.ia podjetia. O •stavbsth bank in drugrh denarnili zavo- dov ikxsedaj ni sliiha ne dnha. Upajnio, c'u botlo letos .ifospodarji onih lii.s, ki ka- že.io svoja rebra in velike razpoklino daü iste -pöpraviti in pobeliti. da bo iiaše mesto res »belo« Gel je. kot üa naroJna pesem opeva. Alestni ura'd na.j tozadev- no /;-drtbritn vzßledoin ter krcpkiin po- zivotti stopi pred javnost in tispcli ne more izostati. Mesto venca pri.iatel.iu Kolencu so daroVäJi Savinjski podružnici Plan. dru- Stva :Podružnica Liublianske kreditne hankc v Celju 1000 K. gg. dr. Kalan 4U0 K, F^ielil -100 K in ravnatel.i (inuicn -;oo K. Zveza slovenskih trgovcev in Zdrit- žcjic veletTROvine v Celju so podarüe nam^sto posebnih /.alnih obvesül pn- vodoni smni niili dnižabnika gospoJa Anton Kolenca. veletrgovea v Gelln: (jiemijalni bolniski blaga.lni i000 K. Kn.iižnici trgovske sole v Gelin 200;) K in Savinjski podnižnici planinskega dru- štva v (iornjem gradu 1000 K. Načelstvo gremija trgovcev Celic naznanja. da se vrši pogreb uinrleg-a elana g. Antona Kolenca \- nedeljo eine 12. tm. ob 16. nri- Sestanek igralcev S. K. »Celje<. V nedeljo 12. tm. ob 11. uri dop. se vrši v Citalnici Nar. dojna sestanek vseh čta- uov in naraščaja iiogometne sekciK- S. K. G. Udelcžba obvezna. — PopokTnc ob 2. uri trening. .- Odbor. Organisti - glazbeniki! Prvo glavno zborovanje «Drušiva organistov in glaz- benikov za Slovenijo« se vrši v torek po sv. Jozefu. dne 21. inarca 1922 ob 'iJ9. uri dop. v Narodneni domu v Gelj1.;. K temu glavnenni zborovaniu je dovo- ljcna polovična vožnja na iužni in dr/. železnicah v Sloveniji v Geije in.i'azai. Vsak iideležnik zborovania se mora pri žel. blagajniku in v vlaku izkazati r. društveno člansko izkaznico, katero imaju že vsi redni člani dništva. Na drž. žcleznicah kupi vsak iideležnik pri vs- topnr postaji celi vozni listek. kateri inn bode veljavcn tudi za povratno voznjo. Vozni listek se mora na celiski postaji torai obdržati (nc oddati) s pomoejo I. legitimacije. Na \nz. žcl. pa se z izka- zoin čl. legitimacije na obe strani kupi pol. vozni listek. Kdor še clanske legiti- macije ninui, naj isto neniudoina pri društvu naroči in pri.iavi svoi prislop k istemu. Drnstvo inia svoj scd<.v. v Pc- trovčah pri Gel.ru. Geljska porota. Umor. V Cetrtek 9. marca je stal preU po-' roto Franc Stergar, 26-letni posestni- ški sin v Slogonskem pri Brežicah za- rad-i hudodclstva umora svo.ie materc Neže Stergar. Sodni dvor: predsednik svetnik Levičjiik, votanta: nadsvetiiik dr. Ste- pančič in svetnik dr. Tiller; državni pravdnik: dr. Rus, zagovornik: ur. Gvi- don Seriiec. Franc Stergar je bil 3 leta do prc- vrata v vojni in ko se je vrnil na dom svoje matere, je začel ljubavno razmerjc s sosedovo bčerjo Marijo Radanovic, ki nm ie aprila meseca 1921 porodiki nezt>- konskega otroka. Obtoženčeva mati.pa se je z vso silo protivila zakonski zvezl z Marijo Radnnovič in ie sinovo ponov- iio prošnjo tudi odločno odklonila z opo- zoritviio. <\i\ Franc Ster&ar ne bo »likoli dobil njenega po.sesiva, če si ne poišče druge nevcste. Franc Stergar pa se za svarila svojc matere ni brigal, temveC je še dalje hodil k Radanovičevim, ki so živcli z Nežo Stergar že od nekdaj v napetem razmerju. Neža Stergar se ie posebno v zadnjih mesecih napram več lindem, zlasti svojim sorodiiikom brid- ko pritoževala, češ da sin Franc ž n?o c;rdo ravna in da se ona celo boji, da bi jo utegnil nbili. ker ga hc pusii žeuitl. j .li'seni 1921 je bil na vojaskeni dopustu j njeu nilajši sin Jožef Stergar, od kate- rega se je mati poslovila s solznimi oCini: »2ive me ne boš več videl, ker me bodo ubili!« 'I'akrat je (egi) svoiega siiia še nagovariala, na.i bi sel z nio v Brežicv delat pisma. s kaleriin bi mu prepustila svoje posestvo za sluCaj smrti, kaiero namero pa ie Jožef Stergar odklonil iz bojazni, da nut bo to brar- I obtoženec zameri] in potem z materjo se j grše ravnal. Dokazano je. da \*z Franc | Stergar leta 1920 svojo mater ;idav:l po obrazu s tako silo, da se ii je vlila kri. F'okazano pa je tudi. da obtožencj nik- dar ni ganil niti z mezinceni, ko so jo na- padali tudi Radanovici. ki so io koncem oktobra 1921 ^' njeni tastni nisi pretepli. Ko mu ie stric Josip Kopinč to očital, Je (.btoženec izrecno izjavil, da to ni nobc- na mati! One 22. nov. 1921 je posla?a mati sina 1'ranca Stergarja po , vinsko posodo v Podvinje in Kapele, kamor Je obtoženec v inraku tudi odsel. Po pricah it1 dokazano, da je Ne/.a Stergar ta vc- čer pri sosedili sc prosila za pomoc pri toOenju vina za drugi dan, ko je namc- ravala odpeljati svoje prodano vino v Zagreb. Potrieno je pa tudi. da so trije vaški fautje toeno ob pol 8. uri zveCcr sJišali iz smeri Stergarjevc hiše obupne ženske klice, ki so pa kiiialu zopet u- tüinili. Obtoženec sam pripoveduje, da je tudi on slišai neko žensko vp.Uje in je zato konia hitreje pognal proti do- mu, k.ier pa matere ni našel. Napravil si je večerjo. potem pa okoli II. ure po- noči šel vprašat k Francu Oerjeviču in Jožefu Kovačiču za svo.to mater. Ko je zvedel, da je ni tarn, je šel donui in po- ttm poklical svojo ljubico Marijo Rada- novičevo, nai se gre prepričat d;i uiä- tere ni nikjer. Marija Radanovič mu je res bla svetit, ali matere ni bilo od nl- koder. Obtoženec je začel z izsovoioiu. da se je mati najbrž napila in kjc obie- žala in zmrznila. — To slutnjo je izrazll tudi drugo jntro napram Jožef;\ to ni- ma- urnoiiv; ce mti ne bode poniagala. Cez osem dni po dolgem¦ premišlievaniu in oCitkih, je bila stvar rešena, dal ji bode deset-tisoč frankov in- nekega večera ga bode skrila v'Flavijini sobi. Zjutraj je Šla gospodična Ghnin k Nüntäsb. »Kiij ste našli?« io je vprašal pre- bJedel1. Nid ni hotela pravega povedati. Qo- spa iiria zvezo, da še celo obiske spre- jema/v ¦>.fe-lj mogoce,je-li mogoče?« ie ka- kor btazen ponavljal. Mazadnje je imenovala gospoda des Fondettes. »jy večer bode v gospejini sobi.< *^obro, hvaia,« je zaiecljal Nantas Odslov;U jo je s kretnjo, ker se je ba), da bi se „oaesvestil pred njo. 'Fa uepričakovano hitra odslovitev jo je presenetüa. Pričakovala ie dolge ga izpraševanja, imela je pripravljenc ^e vse'odgovore, da se ne bi zmedla.. Priklönüa se je ter odšla z dolgim žalo- stnim obrazom. Nantas je vstal, sedaj ko k:;bi|: sam, je ffovoril gtosno. »T« vve^et... V njerri sobi...« Pr}» jel se je za glavo, kakor bi se bal, da bl mu ne razpočila. Ta obisk v njegovi hi- ši so mu je zdel gorostasna nesramnost. Ne more dopustiti, da se ga tako žali. Stisnil ie pesti, v besnosti jo je mislil u- moriti. Vcndar konOati mora delo. Tri- krat se je vsedel k pisalni mizi, a vsa- kokrat je znova vstal. Nekaj ga je sililo, da bi šel za soprogo in io kaznoval. Ko- nečno se je premagal. Poprijel se ie de!a in prisegel, da io bode zadavil zveier. To je bila njegova največja zmaga nad saniim seboj. Popoldne je predložil Nantas ee- sarju konečni projekt proračuna. Gesar mu jc v nekaterih točkah ugovarial, on pa je razlagal vse z najvecio .iasnostjo. Obljubiti mu je moral, da bode &e precej tlelal na proračunu, katerega bode pred-- ložil drugi dan zbornki. »Vehčanstvo, prečul bom noč>; je odgovorjl. Ko se je vrnil domov, j€ mislil: *O polnoči ju bodern nmorD, do jutra bodem pa končal svoje delo.« Zvečer pri večerH .je Kovoril baron Dajivilliers o zaiconskem načrti? proxa- Cniia, Jci je povzro^a] toWko hrupa, H\ potrdi) vseh misli zeta v proračunu, vcn- dar jih najde izvrstne in dobro oznacenc. Med1 tern ko ie Nantas odgovarjal baro- nu, je zapazil večkrat, kako ie soproga uprla oči vanj. Pogosto ga je tako gleda- la, poslušala ga je in skušala brati z nje- govega obraza. Nantas je mislil, da. ga gleda iz strahu, da bi jo' kdo ne izdal. Veliko se je pogovarjal, vzdignil se ie in koncal, ko ^e moral tast odnehati pred njegovo izvanredno intcligenco. Flavija ga je še vedno gledala. Mai ža- rek mehkobe je zasijal \z nienega ob- raza. Do polnoci je delaj Nantas v svoji pisarnh bolj in bolj se ie navdiiScval za ta finan'c'ni niehanizem, ki «a je polago- ma sestavif, kolo za koksom, kljut bTezštevilnim zaprekam. Ko je nra bila polnoči je vzdignil glavo. V hi5i ie vla- dala velika tihota. Naenkrat se je domi- sli}, oskrunj€\'a}ec je tu, v tej t-enii in tišini. Vstal je z naslooiača. položil pe- ro na stojaice, Sel ntkoJikokrat sem in tja, da bi ubogal svojo staro voljo, ki Jo ni več nasel. Vročina mu >e porudcctT obraz, hlisk >e odseval »2 njegovih oLi žel je v $tatK)vanje svoie soproge. (Konec pribo let težke ječe. Sokolstvo. »Sokolu« v Mokronojcu ie dovolifo ministrstvo /a kmetijsko i vode prire- ditev efektne loterije, katere cisti do- bicck ie namenjen za zvrradbo »Sokol- sega donia« v Mokronogu. Po igralnem nacrtu obsega ta loteriia 50.000 srečk po 2 dinaria ter 679 dobitkov. med teim so fflavni dobitki po 30.000. 15.000 in 10 tisoč kron v gotovini. drugi \xi v eiektih. Žrebanje se vrši nepreklicno dne 6. maja t. !. Ker je mokronoški »Sokoi« v vsa- kem obziru zelo agilno društvo, ki z vso vnemo delujc na razširjenie in utrditev sokolske ideje in ki se ie žc pridobrlo iy. lastnih sredstev obširno stavbišče sredi trga, tedai toplo priDoročamo. da občinsrvo prav pri'dno sexa no srečkah, ki jili bo drusfvo dalo v nekaj dneli v proniei. Dnevna kronika. Kraljevska dvojica poseti Stovenijio. 9. tin. ob, 6. uri popoldne je Nj. Vel. krafj sprejel v posebni avdijenci g. ministra n. r. dr. Kramerja ter n\w v razgovoru povedal med drugim, da nameravam kralj in kraljica letošnje poltiie dalj Ča- sa bivati v Sloveniji. /.lasti na Bledn. 7. vesdjem je kralj vzei na znanjo, s koliko radostjo j-e v Sloveniji bila sprejeta vest o njegovi zaroki in je dostavil. da so ,?a epi slovenski kraii in dokazi slovenske larodne zavesti tako navdušili,- da želi vsekakor te kraje čimpreje razkazati voji soprogi, na.ši kraliici. Bolnice v SJovenUi se ne zapro. Poslanec dr. Kukovec je napravil po- trebne korake, da se iz izrednih kreditov ikvidirajo potrebna sredstva za -neovfr- rano delovanje iavnih bolnic v. SloveiUJl. Odprava povratnega viza. Poslanec dr. Kukovec je naslovil na ministra no- tranjih zadev vprašanje zaradi predpisa, da si morajo naši potniki v inozemstvo pri našeni inozemskein koii/uiu preskr- beti vizum za povratek. kar povzroča nepotrebne sitnosti in stroSke ter ohe- inogočuje promet. Na to je še osebno go- voril z notranjim ministrom in prejel Co njtga zagotovilo, da bo ta neiimestna naredba v naikraišein ensu i:azveliav- ljena. Velika aprovizaciiska alvei.ia za Slo- ven ijo. Z ozirom na to, da je viada skfe- nilii velikopotezno podporno alccijo za pasivne kraje oduosno za revncjse pre- bivalstvo in da ie že osigunih kredii ?d Hrvatsko in Dalmacijo, je posianec c,v. Kukovec započcl akcijo tudi- za osinic kraie, zhisti za Slovenijo in je stavu konkretne 'predloge za prehrauo oiilli sloiev, ki posebno težko ohčutijo dVaffi- n.io. Minister Krstelj kot namesmik obo- lelega ministra zu socijaUio po'.iiiko tlr. Žerjava ie te konkretne predloResprclel ter pri tern naglašal. da od pokrajinske uprave doslej ni imei nikaksriii predlo- ,c;ov. Končno se je določil ;)oseben Kredit .v znesku 6 milj. Din kot odnosni kapital in I milj. Din kot državna siibvencija ra io prehranievalno akci.io v Sloveniji. Kredit je že odobren iii g;i bo minisicr .iinanc realiziral v-najkrajscm cusu. Usmrtitev Alijagiča. 8. tm. je OO-let- ni krvnik Seifert izvršil smrtno obsodbo nad moril^em ministra Draskoviča. Ali- jagic jc svoje zadnje ure nrebil n:irno. S svojo družbo se je pogovarjat o vseh mogočih stvarch, o doživlja.iih i,a front!. o komunizmu, o svojem roi-stiiein lnestu. o muslimanski kulturi.. Ko je predsednTk dr. Vajič pre.Cital obsodba se je • obniil proti krvniku z.be-sedami: -»Krvnik! Naj se izvrSi pravica!« Al.ijagič je pristopil k predscdniku in mu rokel: »OprošČam vam, gospod predsednik!« Predsednik: «Tudi jaz vam!«. V tenrtrenutku je pri- stopil krvnik in *dvedc! A!iia^ic;i pod vešala. Spleza! je po Jestvi mu položil vrv okrog vratu, dva poniočnlka sta Alijagiča dvignila in obsodba ie bila iz- vršVna. Petdiiiarski baitkoyci, Minister 11- nanc je odrcdil,; da morajo.državne bla- , fcajne odnosno d.avčni „uradi še jiadalje s-prejexnati o4 občinstva bankovee po 5 I>*n do nadaljne njegove odreclbe. Straw 4. »NOVA D O ß A« oi>>v. 29. Oelcg-ad.ia minlstrstva limutc v Uu. Wiani objavlja nradno, da se smejo sia- n živinski potni listi (stočni pasoši) npo- rabljati polcj? onili novc einisi.ic, ki je bila dana v proroet due 1. febr. Y)12, samo do !. aprila \912. Draga cikorijja. Kakor so noroC-a r/. Lotfat'ca, jc tamkajsnie okr. sodisee oV>- sodiln Ir.^ovca I. I.nknerja s Plnninc na 4000 kron ^lobe in on dan zapora. ker je proclajal cikorijo s lOOodst. dobickom. SamomGr beograjske^a trgovca. Beo- ^rajski trgovec Salomon Demajo se jc y nedeljo zvečer vrgel pod bn'.ovlak. Slekcl je prtj zimsko sukn.io in polo^H nanj listek /. napisom »V zimski snknjt jc moja leftitimacija«. Kolesa lokomotivc ^o Dcinaju pdrezala obe iio.^'i tiad kolc- nom, lruplo pa je raztr^ano- im kosr. Kaj jc ncsrečriejra tr.^ovca ravA^ \ stiui. še rii doe;nano. Lastnica in izdajatel.iica: Zvczna tiskarna v Celju. Odffovorni urednik: Lie. Edvard Šimnic. Tiska: Zvezna tiskarna V Celju. Dvs) vinska soda dobro ohranjena, po 420 in 450 litrov, se prodasta. Naslov v upravi »Nove Dobe«. i>roda se dva štvalna strola za čcvijarsko in krojaško obrt ter velika Rad. Popraša se na Okopih štev. 11. 245 1 LeP k ozoiec iz trdega lesa ie naprodaf. Vpraša se v trgovini M. Fröhlich, Kralja Petra c. 11. 2-1 Kupujemo 257 steklenice vsake vrste, toda samo snažne Jn P, Maskowiß Nasfavljenci furdke flnfon Kolenc in drtlgOVi naznanjajo tužnim sreem vest o smrti njihovega šefa, cjospoda ^Lxi.tiOKi-ci. Kolenc veletrgovca kateri je v petck, 10. sušča tl. po kratkt bolezni ob 1/23. uri mirno v Gospodu zaspal. Pogreb ncpozabnega sc vrši v nedeljo, 12. sušca ob 16. (4. uri) \z hiše žalosti, Celje, Kralja Petra cesta na okoliško pokopališče. V globoki hvaležnosti se ga bodenio vedno spominjali. Cclje, dn2 10. suSca 1922. Uradništvo in dclavstvo Kamnoseškc industrij- skc družbe v Celju naznanja, da je danes preminul njih šef, gospod Anton Kolenc veletrgovec in industrijalec v Celju. Ohranimo ga v dobrem spominu. CELJE, dne 10. marca 1922., Slov. trgovsko društvo v Celju naznanja, da je naš clan in dolgoletni odbornik, gospod flNTON KOLENQ veletrgovec v Celju danes dne 10. marca 1922 po kratki težki bolezni preminul. CELJE, dne 10. marca 1922. Bože Plahuta predsednik. Fr. Videmšek tajnik. Sir an 3, »N O V M- DOB A« Strati ?. #L¦'• Kamnosesha industrijska družba v Celju naznanja, da je danes po kraiki bolezni preminul nj? velezaslužni družabnik, gospod flnronKOüenc veletrgovec in industry alec v Celju. Use svoje rooči je posvečal delu in narodovemu blagorju. Blag mu spomin! Celje, dne 10. marca 1922. ~iS5EZLrX:.JZ&Z*?VA ¦.--" Senjor slovenskega trgovstva Celja, gospod Anton Kolenc veletržec v Celju je danes po kratki, mučai bolezni preiuinul. Zvestega in delavnega to- variša bodemo ohranili t trajnem spominu. CELJE, 10. marca 1922. Slovensko trgoYstvo mesta Celje. S(run 6. »NOVA DOHA« :\^-v. 2 ft imenu vseh sorodnikov naznanjam žalostno vest, da je umrl danes 10. marca ob pol 3. uri ^jutraj po kratki, nuični bolezni gospod flircon KOhenc üCkCCRGOÜCC 0 CCbJU. Zasnival je večno, sladko spanje naš dobri, nepozabni pokojnik. Obranite mn' *ep spomin vsi, ki ste ga poznali in radi imeli. Pogreb se vrši v nedeljo, dne 12. tm. ob 16. uri iz hiše žalosti na Okoliško pokopari-šče. Sv. maša zadušnica se bode brata v pondeljek, dne 13. marca ob g. uri zjutraj v cerkvi sv. Daniela v Celju. V CELJU, dne 10. marca 1922. n-ecakima. Tvrdka Anton Kotene in drugovi, veletrgovina v Celju Ea- znanjajo s tem žalostno vest da je njen ustanovitelj gospod Anton Kolenc veletrgovec v Cftlju danes, dne 10* tm. ob pol 8 uri zjutraj po kratki mucni bolezni preminul. V pokojniku je izgubila naSa tvrdka najboljšega prijatelja. in dobroteika* Cast njegovemu spominu! CELJE. dne 10. marca 1922. ; ^ev. 12r->. «NOVA DOBAc Straii 7. Rctvnateljsivo Podružnice Ijufoljanske kredltne ib-amJke v Celjvi javlja s tem žalostno vest, da je njen prezaslužni predstojnik. Anton Kolenc veletrgovec v Celju wdae.es dne 10. t.* vn. ob.pol'3. uri" zjutraj preminul. V pokojniku je izgobil naš zavod izrednega sodelavca. Cast njegovemu V1 CELJU. čr.-č 10. marca 1Q22. 246 Ravnateljstvo FatipužnicB Ljubija, c,He kreditne baniie v Celju. Zveza slovensicih trgovcev in Združene veletrgovine v Celju nazuaojajo tužno vest, da je njili družabnik, gospod Anton Kolenc veletrgovec v Celju dne 10. tm> ob pol 3. uri zjutraj po kratki mucni bolezni preminul. Pogreb se bode vräil v nedeljo, dne 12. ti«. ob 16. nri popoldan Pokojniku bodemo oliranili casteü in trajen spomin. CELJE, dne 10. sufc» 1922. Stiftn -8. »NOVA DOBAt St>v 2v . üatanovlj extet leta. 188O. UZT, MARODNI DOM v ¦" ^m i" «¦ «¦ mm BP av *w ^b mm mm im m m ¦¦ im ^m ¦¦ m ^m M mm U Bi m b*_ ^4 *v Rezepwni fondi in vf*@rfno^i lastnih hi& Lei K 7,000.000 Eden najstarejših sloYenskih denarnih zavodoy. Sprejema hranilne vloge na vložne knjižice \n tekoöi raöun ter jih obrestuje najugodneje. to 1 1 S Baja posojila na menice, vknjižbe in v tekoöem raöunu. Otwarj« trgovske in obrtne kredite. Financira industrij- § ChOiDHEbiQi ska podjetja. QbavlLa vse denarne transakeije, daje vsakovrstne informaeije brezplačno. iDüDiOiDjiDj Stanje hranilnih vlog čez K 45,000*000. «ttdfHfjjazom.zav. __ jf^wlB»» "LASTNI DOM" Račun Lekovno0» urasla Lt. I0.SI6. öäipcjemss fcrartfiitae ^Sog* in ts'it, ^b^satujj? no 41/a1|>/o &4i«*ä i« pol IC od sto, ps»otž cdpovedi (5%) pc-fc od sto. I VidHo fiüo angleško blago v zalogi! ^ Maks Zabukosek - krojaški mojster, Gankarjeva ullca 2 Lizgotavlja vsakovrstne oble'