m OGLASNIK GLASILO DELAVCEV • INDUSTRIJSKEGA MONTAŽNEGA PODJETJA • LJUBLJANA SEPTEMBER 1978 LETO XII ŠTEVILKA 9 Poslovanje v prvem polletju 1978 v primerjavi z enakim obdobjem v letu 1977 V pričujočem sestavku poizkušamo podati primerjavo med poslovnimi rezultati DO v prvih polletjih leta 1978 in 1977. Pri tem smo naleteli na vrsto težav: — Glede na to, da se je s l. 1. 1978 formirala SOZD IMP z sedmimi DO in 23 TOZD, smo se odločili, da naredimo primerjavo med DO, ker za novo ustanovljene TOZD ne bi imeli primerljivih podatkov. Navkljub temu pa ni mogoče primerjati rezultatov za DO IZIP, saj se je njihova TOZD Inženiring formirala iz bivše DSSS IMP. Isto velja za TOZD Izobraževalni center Domžale, ki se je formiral iz TOZD Družbeni standard. Pri DO IZIP smo v zbirniku poleg TOZD: PB, Zastopstvo in Inženiringa upoštevali še TOZD Družbeni standard. Zaradi statusnih sprememb tudi niso primerljivi podatki za DS Interne banke in DS SOZD. — Zaradi sprememb, ki jih je prinesel Zakon o ugotavljanju v razporejanju celotnega prihodka in dohodka, po katerem se iz celotnega prihodka ne pokriva prispevek za delovno skupnost in nad minimalno amortizacijo, nista neposredno primerljivi kategoriji: porabljena sredstva (zap. št. 2) in dohodek (zap. št. 3). Da bi dosegli primerljivos^je v letu 1978 potrebno korigirati z zap. št. 4, ki jo je potrebno prišteti k zap. št. 2, oziroma odšteti od (zap. št. 3). Zaradi sprememb, ki jih je prinesel omenjeni zakon^je tudi letošnji celotni prihodek praviloma večji od lanskega. Iz priloženih tabel se vidi, da je celotni prihodek v letošnjem polletju za IMP kot celoto za 40,2 % višji od lanskega v istem obdobju in da so dosegle nadpovprečen porast DO: PROMONT Ljubljana s 53,3%, IKOS Ljubljana s 54,7%, IKO Ljubljana s 65% in LIVAR, Ivančna gorica z 78,6%. Najmanjši porast celotnega prihodka izkazuje DO EMOND, Ljubljana 11,8%. V letošnjem prvem polletju so se nasproti istemu razdobju lanskega leta povečali materialni stroški z amortizacijo, ki se glede na predpise na-našjo na celotni prihodek, za 32,9%. Porast je sicer manjši od porasta celotnega prihodka, vendar bi tu še enkrat opozorili na uvodoma omenjene spremembe v predpisih, ki znižujejo porabljena sredstva in hkrati povečujejo celotni prihodek. Če upoštevamo korekturo z zap. št. 4 je povečanje porabljenih sredstev v obravnavanem razdobju 39,8%. Takšna ugotovitev velja za IMP kot celoto, medtem ko imajo le DO PMI Maribor manjše po- večanje porabljenih sredstev (upoštevaje korekturo), kot pa je povečanje celotnega prihodka. Če od celotnega prihodka odštejemo porabljena sredstva, dobimo dohodek, ki se je v IMP v prvem polletju 1978 nasproti istemu razdobju lanskega leta povečal za 52,6 % (upoštevaje korekturo za 40,8 %). Nadpovprečen porast so dosegle sledeče DO: LIVAR, Ivančna gorica z 90,6% (s korekturo 61,8%), IKO Ljubljana z 68,8% (s korekturo 55,9%), IKOS Ljubljana z 62,1% (s korekturo 51,9%) in PROMONT Ljubljana z 61,2 % (s korekturo 47,8 %). Če pa upoštevamo samo korekturno vrednostne k tem DO pridruži še PMI Maribor z 41,3 %. Najmanjši porast dohodka je dosegla DO EMOND Ljubljana s 16,5 %, z upoštevanjem korekture pa le 8,6 %. Ta odstotek bi bil še manjši, če bi TOZD Dvigalo vkalkulirala del dohodka za delovno skupnost v prvem polletju. Čisti dohodek se je v letošnjem prvem polletju nasproti lanskemu polletju povečal v IMP za 52,7 %, za kolikor se je tudi povečal nekorigirani dohodek. Nadpovprečno povečanje izkazujejo Nadaljevanje na 2. strani ▼ ooo din Besedilo Kil, flariber I.-VI.77 I.-VI.95 Indei 1. Celotni prihodek 187.958 288.218 155,3 2. Porabljena sredstva 129.808 194.479 149,8 3. Dohodek -.58.150 93.739 161,2 4. Del doh.za del.skupnost in nadBinimalno amortizacijo 5. čisti dohodek 6. Osebni dohodki 7. Skupna poraba 8. Rezervni sklad 9. Posl.sklad - del za pos.nerazv. 10. Posl.sklad 11. Povpr.št.zaposlenih 12. Povpr.ug.posl.er. 13 V/.^ovpr . up or ab a OS t # - 7.776 - 49.252 72.430 147,1 39.o79 50.889 13», 2 2.766 4.834 174,8 1.519 2.327 153,2 1.529 2.083 136,2 3.092 12.2o9 394,9 933 933 loo 2o3.6o7 358.311 175,9 56.426 136.744 242,3 33.262 42.9o7 128,9 228.217 353.o6o 154,7 130.932 195.376 149,2 97.285 157-684 162,1 — 9.833 — 71.o8o 15o.56o 211,8 43.612 62.230 142,7 4.486 10.193 227,2 2.714 3.823 14o,9 2.811 3.o87 lo9,8 11.654 36.214 31o,7 1.094 1.3o8 119,6 309.723 512.267 165,4 79.215 2o5.4o3 259,3 98.510 122.477 124,3 216.522 267.028 123,3 145.316 158.964 lo9,4 71.206 1o8.o64 151,8 7.48o — 61.2o6 83.886 137,1 41.391 55.351 133,7 4.5o7 9.646 214,o 2.239 2.7ol 12o,6 1.516 1.763 116,3 10.426 14.421 138,3 915 1.053 115,1 215.663 284.098 131,7 66.860 89.968 134,6 42.942 62.561 145,7 Poslovanje v prvem polletju 1978 Nadaljevanje s 1. strani sledeče DO: IKOS Ljubljana s 111,8%, LIVAR Ivančna gorica s 70 %, in IKO Ljubljana s 60,2 %, medtem ko najmanjše povečanje izkazuje DO EMOND Ljubljana s 15,9%. Največji del čistega dohodka gre na račun osebnih dohodkov,saj predstavljajo le-ti kar 68,1 % od čistega dohodka v prvem polletju 1978. Osebni dohodki so se v letošnjem prvem polletju nasproti lanskemu povečali za 33,6%. Večje razporeditve v korist OD kot pa znaša povečanje čistega dohodka, izkazuje le DO EMOND, Ljubljana. Predvsem je ohrabrujoče dejstvo, da smo v letošnjem prvem polletju namenili v poslovni sklad za kar 166,9 % več kot v istem razdobju lanskega leta. Seveda to velja za IMP kot celoto, po posameznih DO pa je situacija precej različna. Nadpovprečno razporeditev sredstev v poslovni sklad v letošnjem prvem polletju imajo sledeče DO: LIVAR Ivančna gorica s 311,1%, PROMONT Ljubljana z 294,9 % in IKOS Ljubljana z 210,7 %. Ob povečanju celotnega prihodka za IMP Ljubljana za 40,2 %, so se zaloge povečale za 31,5 %. Največje povečanje le-teh je izkazano pri DO EMOND Ljubljana z 50,8%. Povečanje celotnega prihodka za 40,2 % čistega dohodka z 52,7 % smo dosegli z 10;9% povečanjem zaposlenih, ob 58,6 % povečanju povprečne uporabe poslovnih sredstev, ter ob 81,2 % povečanju povprečne uporabe osnovnih sredstev. v ooo din Besedilo .tiHtiiTD. L.1. Index JJS.U. Ljubljana Index LIVAR Iv •Sr glndex I.-VT.77 I.-VT.78 I.-VI.77 1 I.-¥1.78 1.-VI.77 I.-VI.7 1. Celotni prihodek 309.936 346.463 111,8 157.338 259.672 165,o 74*911 133.831 178,6 2. Porabij ena sredstva 190.376 207.197 lo8,8 105.485 172.143 163,2 44.270 75.417 17o,4 3. Dohodek 119.56o 4. DeL doh.za del.skupnost in nadeinimeQ.no 139.266 116,5 51.853 87.529 168,8 30.641 58.414 19o,6 amortizacijo - 9.433 - — 6.606 — 8.839 5. čisti dohodek 93.414 loS.227 115,9 4o.878 65.49o 16o,2 23.522 39.997 17o,o 6. Osebni dohodki 62.360 75.o21 12o,3 24.697 35.743 144,7 16.533 24.235 146,6 7. Skupna poraba 9-513 11.99o 126,o 4.oo3 5.411 135,2 1.3o8 5.243 4oo,8 8. Rezervni sklad 9. Posl.sklad - del za 3.78o 3.481 92,1 1.743 • 3.716 195,9 696 1.32o 189,7 Pos.nerazv. 2.9o7 3.848 132,4 855 1.017 118,9 558 467 83,7 lo. Posl.sklad 8.594 13.82o 16o,8 8.o3o 18.922 235,6 2.124 8.733 41,1 11. Povpr.št.zaposlenih 1.216 1.227 loo,9 55o 625 113,6 352 461 13o,9 12. Povpr.ugot.posl.sr. 321.182 482.774 15o,3 146.072 2o7.724 142,2 loo.73o 158.781 157,6 13. Povpr.uporab.OS 75.707 108.256 143,o 23.021 33.246 144,4 55.699 82.921 148,9 14. Zaloge 73.032 111.372 15o,8 75-971 9o.5o8 118,1 15.961 22.536 141,2 v ooo din Besedilo IZIP DS IB DS SČZl) Skup a j TtlP Index I.-VI.1978 I--VI.78 I.-VT. 78 I.-VT.77 I.-VT.78 1. Celotni prihodek 65.934 715 12.326 1,232.252 1,727.247 140,2 2. Porabljena sredstva 28.o8o 48 3.258 778.709 1,034.962 132,9 3. Dohodek 37.854 667 9.068 -53.543 692.285 152,6 4. Del doh.za del.skupnost in nadminimalno amortizacijo 3.057 6 619 53.729 5. čisti dohodek 30.711 639 8.0II 366.664 559.951 152,7 6. Osebni dohodki „21.961 542 7.148 249.252 333.120 133,6 7. Skupna poraba 2.16o 95 847 26.768 50.419 188,4 8. Rezervni sklad l.o51 - - 13.320 18.419 138,3 9. Posl.sklad -del za gosp.nerazv. 433 - 10.651 12.698 119,2 lo. Posl.sklad 5.045 - - 4o.969 109.364 266,9 11. Povpr.St.zaposlenih 312 16 lol 5.439 6.036 llo,9 12. Povpr.ugot.posl.sr. 188.732 - 25.985 l,399.19o 2,218.672 158,6 13. Povpr.uporab.OS 67.213 - 2o.242 410.476 743.993 181,2 14. Zaloge 21.000 - 9o6 360.591 474.267 131,5 Za čiste dohodkovne odnose V javni razpravi je samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med TOZD Inženiring in ostalimi TOZD 1. TEMELJI SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA V prejšnji številki IMP Glasnika sem s sestavkom »Samoupravno povezovanje Inženiringa« opozoril na bistvene družbeno-ekonomske odnose, ki vežejo TOZD Inženiring pri njegovem poslovanju z ostalimi temeljnimi organizacijami, s tem sestavkom pa na kratko opredeljujem bistveno vsebino samoupravnegasporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med TOZD Inženiring in ostalimi TOZD, ki je prav sedaj v javni razpravi. Temeljna organizacija Inženiring-izvoz-uvoz se je v skladu z novimi možnostmi, ki jih je odprl zakon o združenem delu (čl. 403), organizirala iz dela delovne skupnosti in ima poseben položaj kot TOZD skupnega pomena. Ena izmed teh posebnosti je tudi sklepanje samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih s TOZD, za katere opravlja svoje storitve, ki je sicer nujen obvezen akt, ki opredeljuje razmerja med delovno skupnostjo in TOZD, za katere ta opravlja svoje storitve. Vsebino tega samoupravnega sporazuma določa zakon o združenem delu v 404. členu. Družbeno-ekonomska vsebina tega sporazuma, pa naj bo subjekt, ki opravlja storitve, delovna skupnost ali temeljna organizacija, je jasna: preseči proračunsko finansiranje subjekta, ki storitve opravlja in z njim vzpostaviti prave dohodkovne odnose, na osnovi katerih bo ta pridobival svoj dohodek v odvisnosti od svojega dela ne pa iz proračunskega pavšala. 2. VSEBINA SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA Izhajajoč iz navedenega določila zakon o združenem delu, samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med TOZD Inženiring in ostalimi TOZD poleg temeljnih vsebuje še določbe o vrsti del, ki jih opravlja TOZD Inženiring, o planiranju, o osnovah in merilih na pridobivanju dohodka TOZD Inženiring, obračunavanju in plačevanju, o temeljnih pogojih glede strukture delavcev, o odgovornosti TOZD Inženiring, o vzklajevanju stališč, reševanju sporov sprejemanju in seveda prehodne in končne določbe. a) Temeljne določbe V zvezi s temeljnimi določbami velja poudariti dve stvari: sporazum sklepajo s TOZD Inženiring vse TOZD, za katere ta opravlja storitve v okviru svoje dejavnosti. Okvira sestavljene organizacije ta sporazum ne presega, k njemu pa pristopajo novoorganizirane TOZD in TOZD, ki se na novo združujejo v SOZD. Delovne skupnosti sporazuma ne sprejemajo (vsaka od njih mora seveda imeti identičen sporazum s TOZD, za katere opravlja storitve). Drugo, zelo pomembno je, da na temelju tega sporazuma, na njegovih načelih in določbah, gradimo vsa razmerja med TOZD Inženiring in ostalimi TOZD. Vendar je pri tem potrebno glede na tekst sporazuma izpostaviti tri stvari: — posli izjemnega obsega (kot je n.pr. gradbišče v Iraku) ostajajo domena posebnega samoupravnega sporazuma med udeleženimi TOZD, — zunanjetrgovinski promet, ki je sicer tudi dejavnost TOZD Inženiring, ureja poseben samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev, ki je tudi v javni razpravi, — za vsak inženiring posel posebej (in v prime- rih, ki jih določa sporazum) sodelujoče TOZD sklenejo poseben, »konkreten« samoupravni sporazum. Ne smemo pa pozabiti, da slej ko prej urejanje vseh razmerij, navedeno v zgornjih treh alineah, izhaja in sloni na načelih obravnavanega samoupravnega sporazuma. b) Vrsta del, planiranje Eno izmed pomembnejših poglavij sporazuma je vsekakor to, ki določa vrsto del, ki jih opravlja TOZD Inženiring. Dela sporazum klasificira v tri delovna področja in sicer: — inženiring — zunanja trgovina — blagovni promet v SFRJ. Dokaj natančno specificiranje del po delovnih področjih je bistvenega pomena iz dveh razlogov: prvi je, da TOZD točno vedo, katere storitve lahko dobijo in da se čim natančneje postavi organizacijska in poslovna ločnica »kaj kdo dela«, drugi pa, da se posamezna dela ož. skupine del vrednostno izrazijo, kar je prvi korak k dohodkovnemu povezovanju. O izčednerh pomenu planiranja ni potrebno posebej razpravljati. Sporazum ima dokaj natančne določbe o samem postopku planiranja storitev, ki jih opravlja TOZD Inženiring. Sistem planiranja bi moral z vidika TOZD zagotoviti posebno to, da TOZD za del svojega letnega plana, za katerega »realizacijo« se je zavezal TOZD Inženiring, nima nobenih drugih skrbi več razen same tehnične (so)izvedbe. c) Odgovornost, vzklajevanje stališč Celotna konstrukcija sporazuma ostaja na papirju, če nima učinkovitih določil glede odgovornosti za prevzete obveznosti. Sporazum vsebuje tudi konkretna merila, na podlagi katerih bo mogoče po postopku, ki je prav tako predviden, ugotoviti odgovornost TOZD Inženiring in tudi ustrezno ukrepati. V prvi vrsti gre seveda za materialno odgovornost. Ker pa je možna tudi obratna situacija, sporazum seveda predvideva tudi odgovornost TOZD do TOZD Inženiring. Vzklajevanje stališč je pri nastopu, pri katerem sodeluje več TOZD, neizbežna zadeva. Zato sporazum kot skupni strokovni organ (ki pa ni organ upravljanja) predvideva svet inženiringa, njegovo sestavo, način dela in pristojnosti (pravice odločanja v smislu organa upravljanja ta organ seveda nima). Sporazum omenja še druge, že institucioni-rane oblike vzklajevanja stališč. d) Druge določbe Glede na to, da je opravljanje dejavnosti TOZD Inženiring skupnega pomena, so TOZD seveda zainteresirane, da se storitve zanje opravljajo z ustrezno kvalifikacijsko strukturo delavcev, ki zasedajo oz. opravljajo določena dela in naloge. Temeljne določbe, ki naj to tudi zagotove, vsebuje ta sporazum. Eventuelno nastale spore med udeleženkami bomo reševali v skladu z določili sporazuma. V zvezi s prehodnimi in končnimi določbami velja še enkrat poudariti datum 11. 12. letos, kose morajo pričeti uporabljati določila tega sporazuma; to je namreč datum, ki ga določa tudi zakon o združenem delu. 3. OSNOVE IN MERILA ZA PRIDOBIVANJE DOHODKA Glede na to, da je to poglavje sporazuma ključnega pomena, ga navajam posebej. Sporazum predvideva kar tri načine pridobivanja dohodka TOZD Inženiring, in sicer svobodno menjavo dela (na delovnem področju blagovnega prometa v SFRJ), delež pri skupaj ustvarjenem dohodku — pretežno pri skupnem prihodku (na delovnih področjih inženiringa in zunanje trgovine) (oboje gl. točko 2b), ter kot tretjega, prodajo svojih storitev tretjim (izven SOZD IMP, n.pr. vključevanje tretjih v inženiring posle, v bodoče tudi opravljanje storitev iz svoje dejavnosti za trg). ' Sporazum v svojih določilih opredeljuje, kako se v skladu z navedenim prodibiva dohodek, pri čemer posebej poudarja osnove in merila, na podlagi katerih je to pridobivanje možno: cena posamezne storitve TOZD Inženiring (gl. točko 2 b). Iz sporazuma jasno izhaja, da je pridobivanje dohodka, bodisi s svobodno menjavo dela, bodisi z deležem pri skupaj ustvarjenem dohodku, možno samo potem, ko se z vsakoletnim planom opredelijo tudi cene posameznih storitev, ki jih opravlja TOZD Inženiring. Sporazum določa tudi način ovrednotenja posameznih storitev kot tudi samo obračunavanje in plačevanje medsebojnih obveznosti. Seveda se učinek dela TOZD Inženiring v večmesečnem časovnem razdobju, pa naj bo pozitiven ali negativen, kaže vrezul-tatih TOZD, za katere je storitve opravljala, zato sporazum določa tudi osnove in merila, po katerih se rezultati, ki so jih skupno s TOZD Inženiring dosegle temeljne organizacije, ustrezno odrazijo tudi v TOZD Inženiring. TOZD Inženiring je praktično šele zaživela in v tej fazi dosledna in celotna uporaba navedenih načel praktično še ni mogoča, zato sporazum določa, da 15 % planiranih stroškov TOZD Inženiring krijejo TOZD v sorazmerju s številom zaposlenih, za pridobivanje razlike pa se uporabljajo navedene osnove in merila. Trdno pa se bomo morali držati navedenih načel, kar pomeni, da se bo moralo navedenih 15 % čimprej preliti iz sedanjih 85 % v 100%. Sama tehnika plačevanja in obračunavanja je tako za sovobdno menjavo dela kot tudi za delež pri skupnem-prihodku v sporazumu dokaj natančno predvidena. 4. SPREJEM SPORAZUMA Sporazum vsebuje tudi določbe o sprejemu ter o postopku za spremembe in dopolnitve. Glede na to, da gre za neodtujljive pravice delavcev, se v vseh TOZD-ude-leženkah sporazuma, sprejema z osebnim izjavljanjem v obliki podpisovanja posebnih pismenih izjav. Pred tem mora biti v temeljnih organizacijah seveda izvedena javna razprava, ki ta čas ravno poteka, na podlagi katere bo skupna komisija udeleženk sporazuma šele določila dokončen predlog sporazuma. Preden bodo o njem odločali, pa bodo morali biti delavci seznanjeni z dokončnim predlogom sporazuma. 5. ZAKLJUČEK Iz več razlogov lahko zaključim, da je kompleks razmerij, ki naj bi jih uredil ta samoupravni sporazum in na njem temeljoči sporazumi, izredno obsežen, zahteven, sporazum sam pa prav gotovo najzahtevnejši te vrste v okviru SOZD IMP: udeleženci so praktično vse TOZD, sporazum pokriva obe dejavnosti SOZD IMP (inženiring in zunanjo trgovino), v dohodkovnih odnosih pa se spušča tako na svobodno menjavo dela, kot tudi na udeležbo pri skupnem prihodku, ki naj bi predstavljal že precej zajeten del celotnega prihodka SOZD IMP. Zaradi obsežnosti materije se tu žal nisem mogel dotakniti sestavnega dela tega sporazuma, samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev v zunanjetrgovinskem poslovanju, ki je prav tako izredno pomemben in zahteven. Večkrat smo že ugotavljali, da je od širine in aktivnosti javne razprave odvisna kvaliteta in zlasti življenskost določenega samoupravnega splošnega akta. To velja tudi za oba sporazuma, ki sta sedaj v javni razpravi, vendar z dodatkom, da sta izredno zahtevna, postavljena povsem na novo in da urejata nadvse pomembno vozlišče družbeno ekonomskih in samoupravnih razmerij v naši sestavljeni organizaciji združenega dela. Navedena dejstva so razlog več, da prispevamo v javni razpravi kar največ konstruktivnega k obema osnutkoma; le tako bosta v življenju lahko dosegla svoj namen. ALEŠ ČERIN, dipl. iur. Stanje in naloge v MK Koper Z namenom, da prikažem stanje na zahodnem področju IMP, sem napisal ta odlomek, s katerim opozarjam na težave, ki smo jih imeli in so še vedno prisotne ter na preskopo pomoč tako s strani IMP kot s strani družbenopolitičnih organizacij na tem področju. LOKACIJA: TOZD ^Montaža« Koper je združena s TOZD Ogrevanje-vodovod Ljubljana in delovno skupnostjo skupnih služb v delovno organizacijo PROMONT. Sedež delovne organizacije in vseh direktorjev delovne skupnosti je v Ljubljani. TOZD Montaža Koper ima svoje prostore v Izoli, Novi Gorici in Postojni, delovna skupnost skupnih služb pa projektivo v Kopru, Izoli in Novi Gorici, računovodsko, kadrovsko in prodajno službo pa v Kopru. KADROVSKA POLITIKA: Zaradi izredne rasti zaposlenosti v preteklih letih je kolektiv zašel v težave najprej zaradi neustrezne kadrovske politike, neenakomernega širjenja vseh služb in naravne zavore delovne skupnosti, ki bi morala biti bliže dogajanju. Kadrovska politika je pomemben del razvojne politike, zato je planiranje strukture oziroma planiranje kadrov predpogoj za ustvarjanje strokovnih in vodstvenih kadrov, za investiranje v kadre, za planiranje karier, za optimalno izkoriščanje talentov, da ne prihaja do negativnega prilagajanja nroanizacije kadrovski strukturi. MEDSEBOJNI ODNOSI: Kronične težave, ki jih imamo v celotnem informacijskem sistemu, so močno opazne tudi na relacijah delovna skupnost—TOZD—SOZD, posebno pri dislociranih TOZD, seveda pa še bolj v informiranosti posameznih delovnih skupin na gradbiščih. Delo delovne skupnosti je potrebno bolj približati neposrednemu proizvajalcu — monterju, da spozna koristnost in nujnost takega organiziranja. Po reorganizaciji so se določeni deli poslovnega procesa sicer izboljšali, vendar pa je nekaj tudi takih, ki so se gotovo poslabšali. Predvsem mislim tu na odnose med ljudmi, med TOZD in med delovno skupnostjo in TOZD, ki jih moramo nemudoma in sistemsko izboljševati, sicer bomo prišli do nasprotnega — negativnega cilja združitve. Vsi vemo, da lahko le z zdravimi medsebojnimi odnosi na vseh omenjenih relacijah, kakor tudi znotraj samega TOZD krepko izboljšamo organizacijo in celotno poslovanje. Tu naj omenim, da imamo premile ukrepe za reševanje problema medsebojnih odnosov, posebno za ukrepanje proti neodgovornim posameznikom. Na področju zbliževanja delovne skupnosti in TOZD ter na samem poslovnem sistemu je veliko opravila komisija za poslovni sistem, ki je sestavljena iz direktorjev delovne skupnosti DO PROMONT, vendar pa se je često srečevala s problemi posameznikov in ni trajnih težav, ki jih imamo na našem področju in v mladem vodstvu, reševala kompleksno in dolgoročno. Neenotnost in nezdravi medsebojni odnosi so opazni med posameznimi službami in tudi v samih družbenopolitičnih organizacijah. Nezadostno je tudi vključevanje družbenopolitičnih organizacij v širši prostor koprskega in goriškega področja tako glede družbenopolitične organiziranosti VoVnr tudi družbenega nlanirania. POSLOVODNI ORGAN: Vloga in mesto poslovodnega organa se v zadnjem času korenito spreminja, ravno tako pa se spreminja vloga in mesto vseh ostalih delovnih ljudi. Tu mislim predvsem na prenos odgovornosti iz ožjega kroga ljudi (administrativno povojno upravljanje) na vse subjekte v našem samoupravnem sistemu. Danes, ko govorimo o odgovornosti v združenem delu, mislimo predvsem na odgovornost vseh delavcev za opravljanje samoupravijavskih funkcij, šele potem pa na posebne oblike odgovornosti posameznih subjektov (ZZD čl. 566—572). Splošna ugotovitev za vse nosilce odgovornosti je, da je stopnja njihove odgovornosti odvisna od njihovega vpliva na pripravljanje in izvrševanje odločitev, vendar pa je interpretacija te odgovornosti često drugačna in nepravilna. Da so te trditve pravilne, potrjujejo dnevne potrebe po poslovodnih organih v celotnem združenem delu in v naši TOZD. Vsa naša zakonodaja je osredotočena na kolektive, ki v redu poslujejo, manj pa na tiste, ki slabše poslujejo, zato menim, da je potrebno za izredno poslovanje izredne ukrepe. V mislih imam predvsem ukrepe, ki izboljšujejo medsebojne odnose, jačajo disciplino in odnose do dela. POSLOVNI REZULTAT OB POLLETJU 1978: Poslovni rezultat ob polletju je v primerjavi z enakim obdobjem v lanskem letu naravnost odličen, vendar pa opozarjam, da je primerjava nerealna, ker je bila TOZD lani malo zaposlena. Presegli smo si zagotovljen plan realizacije, vidno smo zmanjšali neplačano realizacijo in nedokončano proizvodnjo, povečali dohodek za 145 %, realizacijo pa skoraj za 200 %. Ob tem pa naj povem, da smo močno izboljšali tudi osebne dohodke — tudi v primerjavi s predhodnimi obdobji, vendar pa, v kolikor jih ne bomo uspeli opravičiti z nadaljnjimi rezultati, jih bomo morali znižati. POSLOVNA POLITIKA: Poslovno politiko tvorijo prodajna, nabavna, montažna {proizvodna), finančna, kadrovska, razvojna, investicijska politika. Določanje konkretnih ciljev mora biti tesno povezano z naslednjimi kategorijami: — produktivnost, ekonomičnost, rentabilnost — trajni obstoj, likvidnost, akumulativnost — zanesljivost za doseganje ciljev. Vizija in velika zamisel je, da smo vse močnejši kolektiv na področju gradbenih instalacij v okviru Primorske ter presegamo te meje in tudi državne meje z izvozom montažnih storitev. Sodelovati moramo z ostalimi subjekti na našem področju z vključevanjem v širše družbeno planiranje in zadovoljevanje potreb trga. Analizirati moramo vse kapacitete montažnih in ostalih storitev ter tako ohraniti in povečati lastno premoženje, izkoristiti vse tehnične in tehnološke dosežke. Za dosego vseh teh ciljev moramo izboljšati notranje odnose, samoupravne in socialistične odnose, zagotoviti ustrezno materialno bazo, dosegati cilje po točno določeni poti, načinu in z določenimi sredstvi, zagotoviti vsem pravice iz delovnega razmerja, razvijati čut odgovornosti,spoštovanje osebnosti, razvijati kadre, ki bodo take cilje Hnseoli Ker je poslovna politika tesno povezana z obstoječim sistemom, naj omenim, da ima montažna panoga izredne težave pri izvajanju delegatskega sistema in sistema informiranja. Morda je ZZD za našo panogo nekoliko pretog, po drugi strani pa je nemogoč in neracionalen sistem kontrole manjših gradbišč, zato je bolje graditi na osnovi človekove zavesti oz. še poostriti posledice nepravilnega odnosa do dela. RAZVOJNA USMERJENOST: Razvojna politika je del politike organizacije združenega dela, ki izhaja iz težnje po ohranitvi in napredku, po povečanju učinkovitosti poslovanja, izboljšanju delovnih in splošnih razmer. Pri tem moramo izhajati iz trojnega koncepta: tržišče—finance—kadri (odnosi). Posebna smer razvojne politike pa je investicijska politika, s katero zagotavljamo stvarna sredstva razvoja in vlaganj. Nekaj smernic: — kontinuirano spremljanje rezultatov poslovanja, — makro in mikro reševanje energetskih in tehnoloških problemov, — planiranje v sodelovanju z ostalimi udeleženci v planiranju na našem področju, planiranje kapacitet, — spremembe oz. izboljšanje notranje organizacije, — izboljšanje kadrovske zasedbe, — razširitev montaže klimatskih naprav, — delavniška izdelava hišnih postaj, sklopov, montaža velikih vodovodov, — orientacija na montažo predvsem industrijskih objektov, — ustrezna razširitev objektov v Izoli in Novi Gorici. Dokaj kritično sem prikazal stanje v našem kolektivu z namenom, da prikažem vsem delavcem našega kolektiva svoje mesto, tako da bomo z enotnimi in skupnimi močmi uspeli premostiti vse težave. A. Z. CERKVENIK Skupina monterjev centralne kurjave v Tolminu. Od leve: Zdravko Drolc, Viktor Drnovšek, Benjamin Lapanja, Vojko Biziak in Ludvik Modrijan Skupina monterjev ogrevalnih naprav. Od leve: Stojan Kobal, Ljubo Peter- Na zgradbi SDK so delali trije monterji klima naprav. Prvi z leve je vodilni nel, Darko Kenda, Franc Rupnik in Ivan Melinc monter Emil Badalič Goričani delajo na številnih gradbiščih Vroč avgustovski dan. Ura je trinajst. Z gradbišča prihaja delavec, vprašam ga, kje je ta in ta objekt. Vse mi razloži in nazadnje ugotoviva, da sva oba iz IMP. Odšla sva na novogradnjo SDK, ki jo sredi Nove Gorice gradi SGP Gorica, monterji TOZD Montaža Koper pa vgrajujejo vodovodne, ogrevalne in klimatske naprave in instalacije. Takoj pri vhodu v pritličje je delala skupina kurjavarjev. Imajo nalogo urediti celoten razvod v zgradbi in hišno postajo. Ivan Melinc, vodilni monter, je pripovedoval: »Če se ne bomo nikamor selili, bomo končali v mesecu in pol. Posebnih problemov nimamo, operativa je tu blizu, material redno prihaja na gradbišče.« V skupini je pet monterjev: Vsak dan prihajajo na delo od doma, v Novi Gorici je težko dobiti prenočišče. Problem so tudi pogoste selitve. Prevoz iz Tolmina so si uredili tako, da vsak teden eden vozi s svojim avtomobilom. Od doma gredo zgodaj, kaj pa prehrana med delom? »Dobivamo bone, za katere lahko kupujemo malico v trgovini in to največkrat tudi storimo,« pripoveduje vodilni monter. Organizacija tople malice na gradbiščih, kjer je krajši čas manjše število monterjev, najbrž še dolgo ne bo mogoča. »Voda je že v hiši, dela sva končala, le še nekaj malenkosti bo treba postoriti. Čakava avtomobil, da se bova selila,« pripoveduje vodilni monter vodovoda Ivan Gnezda. Na delo se vozi vsak dan iz Idrije. Tudi on bi si poiskal stanovanje bližje gradbišča, toda pogoste selitve mu to onemogočajo. Iz njegove skupine sta odšla dva monterja in ostala sta samo dva. »Če bi bila skupina večja, bi bilo že gotovo. Sedaj greva v Tolmin, kjer bova kompleti rala 20-stanovanjski blok, potem se bova zopet vrnila, če ne bova vmes delala še na kakšnem drugem objektu.« Tudi zanj je vprašanje prehrane enako kot za vse ostale: bife ali trgovina. Zaradi pomanjkanja del se je precej monterjev vodovodnih instalacij prekvalificiralo. »Nekaj časa sem delal ,na ogrevanju', ker za nas ni bilo dela. Moj osnovni poklic je .vodovod’, ki mi tudi bolj ježi.« Medtem je že pripeljal kamion in naložila sta orodje in se odpeljala proti Tolminu, kjer so ju čakale nove naloge. Skupina monterjev klimatskih naprav je za tamkajšnje razmere dokaj številčna — pet monterjev in dva učenca. Delajo na dveh objektih hkrati: na zgradbi SDK in na lesnem šolskem centru, komaj nekaj sto metrov stran. Poskrbeli bodo za montažo celotnih klimatskih naprav. »Na gradbišče smo prišli prepozno, takrat bi morali že skoraj končati delo. Dobava materiala ni najboljša. Tudi v delavnici ne morejo narediti vse potrebno tako hitro. Razen nekaterih malenkosti iz uvoza bomo vgradili v celoti našo opremo. Montažo moramo končati do 1. oktobra, na šolskem centru pa 15 dni kasneje. Če bo vsa oprema pravočasno tu, bomo do roka uspeli,« pripoveduje vodilni monter Emil Badalič. V tej skupini so tudi učenci. Vodilni monter pravi, da se jim le težko posveča, ker ga obvezujejo druge naloge in tako se dogaja, da se učenci pripravljajo na poklic »sproti«, ob delu drugih monterjev.« »Večkrat se zgodi, da delamo hkrati na treh, štirih gradbiščih, kar gotovo moti normalen ritem dela,« pravi vodilni monter. Delati morajo običajno-tudi ob sobotah in pogosto tudi ob nedeljah. ZAKLJUČUJEMO V AET Vodilni monter centralne kurjave Benjamin Lapanja je s svojo skupino na tem gradbišču že pol leta. Sicer Avto-elektro Tolmin ni več gradbišče, ker že teče proizvodnja, naši monterji delajo sedaj dela izven proizvodnih prostorov. K prejšnjemu rezervoarju za plin so montirali še enega, naredili razvod za ogrevanje celotne zgradbe, montirali pretakališče za plin in kotlarno. Vrednost opravljenih del in vgrajenega materiala bo okrog 5 milijonov dinarjev. V istih prostorih so klimatske naprave vgradili monterji mariborske Montaže, vodovod in elektriko pa monterji SGP Gorica. Koncem avgusta oziroma v začetku septembra bodo dela končali tudi naši monterji. »Operativec prihaja redno. Vso opremo iz uvoza je preskrbel investitor sam, ostalo je naše. Rokov nismo imeli vnaprej določenih, ker smo bili vezani na dobavo opreme,« pripoveduje vodilni monter. Monterji se v glavnem vozijo od doma na delo. Prihajajo iz različnih krajev. Med delom jim je na voljo družbena prehrana. Pravijo, da pogrešajo sprotnega obračuna norm, da bi vedeli, kako uspešni ali pa tudi neuspešni so pri svojem delu. Vodilni monter meni, da bi učinkovitejša stimulacija prinesla na dan marsikatero skrito rezervo, za katere trdi, da jih je še nekaj. Tekst in foto: TONE ŠTRUS Nekateri problemi s področja delovnih razmerij Določeno število članov disciplinske komisije, vendar ne več kot četrtina, morajo biti osebe zunaj temeljne organizacije in jih volijo delavci z liste, ki jo določi zbor združenega dela občinske skupščine, v kateri je temeljna organizacija, na predlog sindikata, po postopku, po katerem se volijo tudi drugi člani disciplinske komisije. Tako je na primer za petčlansko komisijo vštevši tudi njenega predsednika, sestava naslednja: trije člani iz temeljne organizacije in en zunanji član. Drug problem, na katerega bi želel opozoriti, je obračunavanje letnega dopusta delavcev, ki ne izpolnjujejo časovnega pogoja najmanj šest mesecev neprekinjenega dela, ki je določen v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR, 90. čl.). V praksi namreč še ni popolnoma zaživela določba 2. odstavka 90. člena, ki pravi, če delavec ne izpolni tega pogoja v koledarskem letu, ima pravico do letnega dopusta sorazmerno času, prebitem na delu. Proporcionalni del dopusta pripada delavcu kogentno po določilu 4. člena konvencije MOD št. 132 o plačanem letnem dopustu, ne glede na to, ali je dopust urejen z zakonom republike ali pokrajine. Proporcionalni del je sorazmeren dolžini delovne dobe delavca in se izračunava po ključu, opisanem v naslednjem primeru: Delavec ima dva meseca delovne dobe in po pravilniku o delovnih razmerjih 22 dni rednega letnega dopusta. 22 dni delimo z 12 in dobimo del dopusta, ki mu pripada za en mesec, t.j. 1,83 dni in pomnožimo z delovno dobo 2 meseca ter dobimo 3,66 dni letnega dopusta. To zaokrožimo na 4 dni dopusta. V hierarhiji pravnih norm ima zakon prednost pred obstoječim pravilnikom o delovnih razmerjih. Če pravilnik ne določa ničesar ali pa določa, vendar v nasprotju z zakonom, se uporablja zakon. Zelo pomembne so tudi civilno pravne pogodbe. Namreč glede na to, da je ZDR že precej časa v veljavi, menim, da bi se morali striktno držati določbe ZDR ter določil ZZD, ki urejata to materijo in točno precizirata, kdo lahko sklene tako pogodbo, za kakšna dela, rok trajanja pogodbe, evidenco pogodb ter na koncu tudi sankcije za TOZD in odgovorno osebo, ki sklenejo pogodbo o delu v riasprotju z 213-218. člena ZDR. S sprejemanjem novega Pravilnika o delovnih Z 31. 12. 1977 sta nehala veljati Zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in republiški Zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, 28. 12. 1977 pa je bil sprejet republiški Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) v skladu z ustavo SRS in SFRJ. V 222. členu ZDR je določen tudi rok za uskladitev samoupravnih splošnih aktov z določbami ZDR in sicer najpozneje do 11. 12. 1978. V pričujočem članku bi želel opozoriti samo na nekatere probleme, ki se pojavljajo pri uporabi ZDR oziroma Zakona o združenem delu. Vsekakor pa je nemogoče tako obsežno materijo, kot so pravne norme s področja delovnih razmerij, zajeti v enem samem sestavku. Nova zakonodaja daje poseben poudarek in pozornost disciplinskemu postopku oziroma disciplinski komisiji, še posebej z vidika njene sestave. Praviloma se disciplinska komisija formira v temeljni organizaciji, izjemoma pa se lahko disciplinska komisija oblikuje za delovno organizacijo kot celoto. Pomembno je predvsem to, da komisijo sestavlja liho število članov, zaradi lažjega odločanja in da se predsednik in člani komisije volijo na način, kot volimo delavski svet. To pomeni, da se predsednik disciplinske komisije voli posebej hkrati s člani disciplinske komisije in da mora biti na kandidatni listi posebej določen kandidat za predsednika. S seje delavskega sveta DO Livar Delavski svet delovne organizacije Livar je zasedal 8. avgusta. Delegati so najprej pregledali sklepe 7. seje in ugotovili, da so vsi izvršeni. Predsednik delavskega sveta je nato delegate seznanil s postopkom za imenovanje direktorja delovne organizacije. Delavski svet je imenoval razpisno komisijo, ki je svojo nalogo že opravila in predlagala delavskemu svetu, da imenuje za direktorja delovne organizacije tov. Valentina Mendiževca, dosedanjega vršilca dolžnosti direktorja DO. Predlog so obravnavale družbeno politične organizacije in ga podprle. Delegati delavskega sveta so predlog soglasno potrdili. Tov. Mendiževec bo delovno organizacijo Livar vodil prihodnja štiri leta. Delegati so nato obravnavali analizo polletnega poslovanja TOZD in DO in ugotovili, da so doseženi rezultati treh TOZD in DO ugodni. Na osnovi analize so sprejeli polletni obračun v priloženi obliki. Delavski svet je še sklenil, da preneha veljati s 30. 6. 1978 pogodba o poslovnem združevanju kovinsko predelovalne industrije ter premogovnikov Ljubljana, ki je bilo sklenjeno leta 1972. Ljubljanski klinični center nas je prosil za pomoč pri udeležbi dr. Mirana Kende na svetovnem kardiološkem kongresu na Japonskem. Delegati delavskega sveta DO Livar so za stroške potovanja našega priznanega kardiologa namenili 5000 din. razmerjih so pred nami pomembne anloge in sicer, da določbe pravilnika vsebinsko oživimo in da postanejo del vsakdanjega življenja v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih: MARJAN ŠNAJDER, dipl. pravnik ■ * Novogradnja TOZD Dvigalo na BP-8 v Črnučah lepo napreduje. Urejujejo tudi njeno okolico Nenehna skrb za delavce Naša družba namenja velika denarna sredstva za šolanje mladih ljudi, ki naj bi bili kos svojim nalogam, za katere so se odločili, da jih bodo izpolnjevali. In ko končajo šolo, ali skrbimo potem, da jim znanje ne zatone ob kakem bolj enostavnem delu? Ko otrok konča osnovno šolo, se mora odločiti, kaj bo postal. Mnogi se odločijo za razne poklice, kasneje pri delu pa se izkaže, da zanje nimajo nobenega nagnjenja in zato delajo s četrtinsko ali še manjšo voljo, kar proizvodnji ni v korist, obenem pa, ko imamo v operativnem vodstvu toliko ljudi, pa vendar tudi oni zanemarjajo svoje osnovne naloge: pravo organizacijo dela, produktivno sposobnost posameznika, možnosti delavca, njegove težave, hotenja. Po naših delavnicah, za stroji in drugod (o tem ne bom razglabljal), najdemo ljudi, ki so nekako bolj številka kot koristna osebnost. Do tega pa pride zato, ker določenim manjka za uspešno delo potrebna sposobnost. In tako se dogaja, da mlad delavec, ki ima poklicno šolo za seboj, dela na enostavnem serijskem delu, medtem ko, recimo, priučeni delavec dela, kjer je treba dosti meritev, določanj kotov, branja načrtov itd. In ker z našim delom še zdaleč nismo zadovoljni, moramo iskati metode, ki bi bile vsestransko koristne, in če kdo to zanemarja, mu takega obnašanja ne moremo oprostiti. Če ljudi silimo v neko delo, ki zanj nimajo veselja, potem je pač nekaj narobe in je treba iskati rešitev tako ali drugače, da bo vsak pridobljeno znanje razvijal, sposobnosti izkazal v splošno korist, do tega se pa pride v nenehni skrbi za delavca, kako je z njim, kaj dela itd. Te skrbi pa predvsem mladi delavci zelo pogrešajo in je čas, da to uredimo. FRAN VODNIK lili* Foto vesti iz Panonije Za delegate delavskega sveta seminar na terno o informiranju v delegatskem sistemu in o osebnih dohodkih (slika 11 Nogometaši Panonije so osvojili prvo mesto v tekmovanju med TOŽI) IMP. Na sindikalnem prvenstvu so tudi osvojili prvo mesto. Nogometaši TOZD Panonija (posnetek 2) Za praznik dela 1. maj smo pridobili nove delovne prostore. Delavci Hidromontaže ob montiranju 500-tonske stiskalnice, ko so pripeljali njen prvi del (slika 3) Delavci Hidromontaže so že zmontirali polovico stiskalnice, ki bo veliko pomagala pri stiskanju velikih kosov pločevine (4) V proizvodni program Panonije spadajo tudi motorne kosilnice za zelenice. Predno gredo na trg, jih pregleda še kontrola (5) PREDSTAVLJAMO VAM TOZD MONTAŽO IZ MARIBORA! Dobra organizacija pomeni uspeh Med temeljnimi organizacijami, ki so se združile v IMP, je bila tudi Projekt-montaža-inženiring Maribor ali kratko PMI. Ob reorganizaciji v SOZD je ta kratica ostala novo nastali delovni organizaciji, s tem da prvi dve črki pomenita isto, I pa je odslej industrija. Iz dela prejšnje temeljne organizacije pa je nastala TOZD Inženirski biroji, o kateri smo že pisali, TOZD Montaža, ki jo predstavljamo tokrat in večji del delovne skupnosti delovne organizacije. Mariborska Montaža (mariborska ne poudarjamo slučajno, ampak enako ime ima tudi temeljna organizacija Montaža Koper v delovni organizaciji Promont — op. pisca) je s 447 delavci in 40 učenci sorazmerno velika temeljna organizacija. Ime samo nas lahko tudi nekoliko zavede. V tej temeljni organizaciji obstaja tudi »čista« proizvodnja, ki bo v bodočnosti verjetno tudi organizirana kot temeljna organizacija. TOZD Montaža Maribor ima svoje prostore na Teznem v novozgrajenih skladiščnih, proizvodnih in pisarniških prostorih. Bodi naštevanja dovolj. — naj o delu te temeljne organizacije spregovorijo njeni delavci sami. Konrad Černčič: »Upamo, da bo v okviru IMP delovna organizacija PMI uspešna. Razlogov za to trditev je več. Eden je prav gotovo njena organiziranost. Prek temeljne organizacije IB smo uspeli združiti komercialo in pro-jektivo. Nastop na tržišču je hitrejši, celovitejši, učinkovitejši. Znotraj pa zahteva takšna oblika ozko povezavo med temeljnimi organizacijami. Naloga naše temeljne organizacije je jasna — dobro organiziranje montaže. Prenesti moramo čimveč del v delavnico in zagotoviti na montaži kar najboljše pogoje. Zakaj prenašamo dela v delavnico, ni treba posebej poudarjati. Delovni pogoji niso primerljivi. Na gradbiščih naj bi bile le manjše skupine, ki pa jim mo- ramo čimveč nuditi. To ‘ je ena glavnih bodočih nalog. Kupili smo šest kontejnerjev in jih bomo še. Skupine monterjev morajo biti dobro opremljene.« — Kaj pa proizvodnja? »Serijsko delamo strešne ventilatorje. Težave imamo z dobavami repromaterialov — predvsem elektromotorjev. Sicer pa moramo ovreči govorice v IMP. da je »Maribor« zgrajen. Vprašanje prostorov bo kmalu z vso silo udarilo ob osvajanju novega proizvodnega programa in večji pripravi posameznih podsklopov za montažo na terenu,« pravi direktor temeljne organizacije in nadaljuje: »Vse funkcije, razen tehnične in nabavne, smo prepustili delavcem TOZD IB in delovne skup...delovne organizacije. Smatramo, da je tak koncept organizacije pravilen. S sporazumi je treba utrditi dohodkovne odnose. Plani TOZD IB in delovne skupnosti so narejeni. Računamo, da bomo sporazume sprejeli do konca leta. Delavci sodelovali naslednji delavci TOZD Muršič Franc — predsednik delav-Zupan — sekretar izvršnega odbora arije; inž. Milan Kerkez — sekretar ije ZK; inž. Ervin Puh — vodja ope-riprave delat inž. Ljubomir Puškaš — vodja onrad Černčič — direktor TOZD. teh dveh organizacijskih enot se morajo zavedati, da sami ne morejo obstajati. Na drugi strani pa so reorganizacija in določila zakona o združenem delu smiselna, če bodo dohodkovni odnosi uresničeni.« Delovna skupnost in TOZD IB sta prostorsko ločena od TOZD Montaže — ali vas to ne bo oviralo pri delu? »Monterjevo delovno mesto je na gradbišču in nima potrebe, da prihaja na sedež TOZD ali delovne skupnosti. Vemo, zakaj prihajajo monterji sem — uve-' ljavljat svoje pravice, iskati material, itd. Vse to mu mora biti zagotovljeno na delovnem mestu. Tudi osebni dohodek mu je treba prinesti tja in poskrbeti, da bo njegova zdravstvena knjižica pravočasno potrjena. Na delovnem mestu morajo biti rešeni vsi njegovi problemi. V celoti našim monterjem tega še nismo zagotovili, upamo pa, da nam bo uspelo. Lokacijska ločenost naj ne bi tako vplivala na hitrost našega poslovanja « PRIPRAVA DELA — OGLEDALO FIRME Kakšne naloge ima priprava dela, ne bomo posebej naštevali. O njenem delu v mariborski Montaži je pripvoedoval njen vodja inž. Ervin Puh: »Nismo je še v celoti razvili. Zasedenih je 75 % delovnih mest, varilnega oddelka še nismo organizirali. Dobro teče delo v delavnici, kjer pripravljajo posamezne elemente za montažo, pri centralni kurjavi vozle, celotne podpostaje je tudi vozle vodovod. Trenutno vgrajujemo na Reki instalacije v petnajst enakih hiš. Uspeli smo delo tako organizirati, da v delavnici pripravljene sklope na gradbišču vgrajuje skupina ključavničarjev. V delavnici opravljamo tudi razna ključavničarska dela. Tu se nam večkrat pojavlja kratek stik — tehnologi so namreč v tehnološki pripravi dela. Tudi kleparska delavnica ima nalogo pripraviti kar največ za montažo v delavnici. Končali v - plinovod v Marib Monterji TOZD Montaža, Maribor, so položili tudi 29 km cevovodov primarne plinske mreže v Mariboru. Premeri cevovodov so bili od 100 do 350 mm. Računajo, da bodo zaključna dela (vgrajevanje armatur, reducirne postaje so že gotove) končali do konca avgusta. Da so dela dobro opravili, izpričuje tudi tesnostni preizkus, ki ga opravlja ljubljanski Litostroj. Plinovod bi dogradili že prej, če bi v določenih rokih prejeli ustrezno dokumentacijo in ne bi imeli toliko težav z izvajalci gradbenih del (Vodno gospodarsko podjetje). Res pa je, da je bilo to specifično delo, ki je zahtevalo nove prijeme. Delovni tlak plina bo na odseku Maribc-Ruše 10 atmosfer, v mariborski mestni mreži pa 4 atmosfere. Na drugi strani ugotavljamo pogodbene roke in zasedenost montažnih skupin na daljši rok. Uvajamo norme in se zavedamo, da bodo že dobre skupinske norme uspeh. Tu se začenja tudi problem nagrajevanja. Redno ugotavljamo, kako se nam roki raztegujejo, saj investitorji želijo še dodatna dela, nam pa se plani rušijo. Želimo, da bi vodilni monterji tudi planirali delo skupin in bi tako bilo vse manj nujnih klicev z gradbišč, ki nam včasih povzročajo velike težave. Med referenti priprave dela naj omenim tudi referenta za orodje. Njegovo delo bo: skrb za ustrezna orodja (tudi spremljanje novitet) in pravilna razporeditev orodij po skupinah. Računamo, da bomo tako z istim orodjem dosegli večji učinek.« TRŽIŠČE ZAHTEVA VEČ, KOT ZMORE PROIZVODNJA »Proizvodne delavce smo v glavnem izšolali sami. Vseh služb še nismo organizirali, tako kot hi morale biti. Delovne naloge z dveh ali več področij mora oprav- ljati en delavec. Potrebe tržišča in razvojne možnosti so velike. Že danes bi lahko prodali 40—50 % več, kot lahko naredimo,« pripoveduje vodja proizvodnje, inž. Ljubomir Puškaš in nadaljuje: »Naše težave bi lahko strnili v naslednje štiri točke: 1. pomanjkanje ustreznih elektromotorjev, ki jih izdeluje mariborska" Elektrokovina, 2. počasen razvoj drugih izdelkov. Imamo lasten razvoj, ki pa še nima dovolj ustreznih delavcev, 3. vprašanje prostorov, 4. izpopolnjevanje strojev. Za zadnjo točko naj še dodam: tu smo šli vzvratno pot, kot je običajna. Od preprostejših orodij smo prešli na zahtevnejša in v začetku prihodnjega leta nameravamo kupiti ključne stroje.« Ob proizvodnji strešnih ventilatorjev načrtujejo tudi proizvodnjo aksialnih ventilatorjev. »Značilnost teh ventilatorjev je. da imajo vgrajen motor z zunaj tekočim rotorjem in spremenljiv kot lopatic. Njihove prednosti pa so: motor je v središču teka zraka in se bolje hladi, naprave so pri Konrad Černčič Rado Zupan Inž. Ervin Puh Inž. Milan Kerkez Inž. Ljubomir Puškaš Prostori TOZD Montaža v Mariboru enakih zmogljivostih manjše, možna je fina regulacija. Poskrbeli bomo tudi za izpeljanke in bo te ventilatorje mogoče uporabiti za »prezračevanje hlevov,« pravi vodja proizvodnje. Poleg strešnih ventilatorjev izdelujejo skupaj s TOZD TI O iz Idrije tudi dušilce zvoka za te ventilatorje, zaenkrat samo za notranjo stran, načrtujejo pa tudi dušilce za zunanjo stran. Le približno 10 % njihove proizvodnje vgradijo monterji IMP, ostalo prodajo na jugoslovanskem trgu. V okviru proizvodnje so ali pa še organizirajo oddelek operativne priprave dela, oddelek za norme, oddelek za konstrukcijo in tehnologijo, oddelek za izdelavo polizdelkov, montažni oddelek in pomožne službe (vzdrževanje, orodjarna, prototipska delavnica). Direktor Černčič pripoveduje: »Ni dvoma, da je proizvodnja zametek nove TOZD. Zato jo tudi skušamo organizirati, da bo v določenem trenutku prehod lažji. Verjetno bo razvoj zahteval še kakšno organizacijsko spremembo in ne samo v proizvodnji.« SAMOUPRAVLJANJE PRIBLIŽATI DELAVCU Franc Muršič: »Z delegati delavskega sveta je prijetno delati. Posebnih težav ni bilo. Vsi na vsako sejo ne pridejo, ker so raztreseni po montažah. Običajno delegati z vabili prejmejo tudi gradiva, ki so včasih preobširna in tudi preveč zapletena. Želimo krajša gradiva, razumljiva vsem delegatom. Doslej na sejah nismo Franc Muršič še nikoli šteli glasov — odločali smo se enoglasno. Menim, da je informiranje pri nas zadovoljivo, vse pa je odvisno od posameznika, koliko se zanima. Uspešno delajo tudi komisije, ki jih je imenoval delavski svet.« In še zanimivost: tov. Muršič je pri IMP od leta 1952, ko seje prišel učit. Od leta 1960 do marca 1978 je bil vodilni monter, sedaj je referent v pripravi dela. Sam pravi, da je, kljub slabemu zdravju, takoj pripravljen oditi nazaj na montažo, če bi bilo to potrebno. Milan Kerkez: »Osnovna organizacija prejšnje PMI še vedno obstaja in šteje 32 članov. V vseh treh novih organizacijskih enotah obstajajo aktivi. Računamo, da bomo osnovne organizacije organizirali do sredine septembra. Naše glavne naloge v bližnji preteklosti so bile: reorganizacija, samoupravljanje in kadrovska politika. Uvedli smo posebno oblika dela — sestajali smo se skupaj z izvršnim odborom sindikata. Na iniciativo ZK in sindikata je bila ustanovljena mladinska organizacija, ki bo verjetno pri premagovanju začetnih težav še potrebovala našo pomoč. V duhu priprav na oba kongresa smo analizirali delo v preteklosti. Ugotavljamo, da se vloga osnovne organizacije krepi. Naše delo bo nekoliko drugačno, ko bomo v TOZD ustanovili svojo osnovno organizacijo. V okviru delovne organizacije bomo morali komunisti najti nove oblike dela, kot so: javna tribuna, zbor komunistov, itd. Ne zdi se mi pravilno, da je delo sveta ZK IMP zamrlo. Spodbujevalno in pospeševalno politiko bi moral voditi še naprej — vsaj do organiziranja osnovnih organizacij v vseh organizacijskih enotah IMP.« Rado Zupan: »Izvršni odbor naše sindikalne organizacije šteje 18 članov. Dela je bilo v zadnjem času veliko. Poglejmo samo referendume in volitve. Za izvedbo poskrbi skupaj z DS in ZK sindikat. Da niso odrezani od dogajanj delavci v tujini, je član IO tudi vodja gradbišča v Vzhodni Nemčiji.« Da so z delom na tekočem, govori tudi dejstvo, da so že obravnavali kongresne dokumente. Zelo »delavni« pa so tudi njihovi športniki. Kegljaška sekcija je na zadnjem tradicionalnem tekmovanju med štirimi TOZD (PMI, OV, PM in TRAA — po starem) v Kopru osvojila prvo mesto. Za njo ne zaostaja šahovska sekcija in tudi ne planinska, ki deluje v okviru PD Železničar. Njihovi delavci so stalni člani ekip, ki zastopajo IMP — spomnimo se samo zimskih ŠIG. Junija so na Pohorju organizirali piknik, za katerega se je med štirimi možnostmi v anketi odločila večina anketiranih. Sindikalni delavci želijo, da bi na športnem področju ostali povezani tako kot doslej. Sproti so reševali tudi vse tekoče probleme, vsi pa se še živo spominjajo maratonske razprave o relativnih razmerjih ob uvedbi novega načina delitve osebnih dohodkov. Konrad Černčič: »Zbore vse bolj sklicujemo po gradbiščih, poročevalci k posameznim točkam dnevnega reda so operativci. Želimo jih čimbolj vključiti v samoupravljanje. Menim, da je to ena njihovih nalog, kako jo opravijo pa povedo rezultati referendumov in volitev.« OB INTEGRACIJI MORAMO NAJPREJ RAZČISTITI PROIZVODNE PROGRAME S prihodom celjske Klime k IMP se bodo proizvodni programi posameznih TOZD nekoliko prekrivali. Med »prizadetimi« je tudi mariborska montaža. »Za IMP kot celoto je vključitev Klime pozitivna. Edino z združevanjem sil se lahko pojavimo na tržišču kot proizvajalci celotne opreme in monterji kompleksnih objektov. Pred integracijami pa je potrebno razščistiti proizvodne programe posameznih TOZD in tiste TOZD, ki imajo določene programe, naj te tudi osvojijo. Tako ne bo prihajalo do križanj. Res pa je, da se s prihodom novih TOZD k IMP tržišče naše TOZD oži. Že samo z imenom IMP so te TOZD nekaj pridobile. To pa ne sme biti ovira pri bodočih integracijah, če se bomo montažerji dogovarjali. Naša montaža naj bi se usmerila v montažo energetskih objektov, monterji TOZD Klima pa naj bi montirali predvsem njihove izdelke. Pri tem ne smemo zanemariti teritorialnega principa. Na terenu je naša ur 30 din dražja kot v Mariboru, a na žalost tu dose- -----------------------------^ Dejavnost TOZD Montaža GLAVNA DEJAVNOST Napeljava in popravilo gradbenih instalacij, ki zajema: napeljava in popravilo vodovodne, kanalizacijske in električne instalacije, instalacije za parno gretje, plinske instalacije, klimatizacijskih in prezračevalnih naprav, naprav za kemično in termično pripravo vode, naprav za čiščenje zraka, vezanih tehnoloških procesov, avtomatizacije in regulacije industrijskih naprav, gradnja toplarn in kotlarn (izvzemši gradbena dela). STRANSKE DEJAVNOSTI Gradnji drugih objektov nizke gradnje: gradnja, rekonstrukcij, popravilo naftovodov, plinovodov in pa-rovodov vse ptitiske. Monta..,. energetskih strojev in naprav, parnih in plinskih strojev in naprav, parnih turbin, bencinskih, diesel-skih in drugih motorjev z notranjim izgorevanjem. Montaža cevi fazonskih delov in ležečih kotlov in radiatorjev za gretje, jeklenih rebrastih cevi, konvektorjev in kaloriferjev ter druge opreme za centralno kurjavo. Montaža sanitarnih naprav. Proizvodnja in montaža razdelilcev in posod za vse medije in pritiske. Proizvodnja strojev za ventilacijo in klimatizacijo. Proizvodnja in montaža sestavnih kovinskih delov za energetske, industrijske in objekte splošnega družbenega standarda v okviru vodovoda, plina, ogrevanja in klimatizacije. v___________________________________________________ gamo le 20 % celotne vsakoletne realizacije, zato je jasno, da se bomo pojavljali tudi drugje.« Inž. Ljubomir Puškaš: »Kruha je dovolj za vse, ostaja samo vprašanje dobre volje, kako se bomo s Celjani dogovorili za delitev programa.« ŠE PREZGODAJ ZA DOKONČNO OCENO Letošnjih prvih šest mesecev so zaključili dokaj uspešno. Pravijo, da predvsem po zaslugi skupinskega dela odgovornih delavcev in da je uspeh možen samo ob takšni obliki dela. Letošnje leto je tudi izredno konjunkturno. Vse zmogljivosti imajo zasedene in lahko bi delali še več. Konrad Černčič: »Naše bo- doče naloge: vzgojiti moramo kadre — predvsem tehnične in druge strokovne oziroma nenazadnje tudi monterje. Precej težav nam povzroča sistem poslovanja IMP, ki uporablja kupe obrazcev. Razmišljati bomo morali o avtomatski obdelavi podatkov: obračunov skladišč, montaže in proizvodnje in le tako bomo omejili težnje po stalnem povečevanju administracije. Računamo, da bo SOZD IMP povezala vse delovne organizacije in da se ne bomo izgubljali v preveliki konkurenci med TOZD. Povezavo odnosov med TOZD bomo dosegli z dobrim informiranjem in izvajanjem sprejetih aktov. T. ŠTRUS Fakturirana realizacija za 7 mesecev 1978 Real. Plan v 1 0 din Izvršitev Indeks TOZD 1978 7 mes. julij julij 7 mes. 78 7 mes. 77 Let.pl. (5:1) 'pl.7 m. (5:2) pl.jili (4:3) 78 r (5 rt 1 2 3 4 5 6 7 8 9 11 OV SFRJ 353.000 190.000 31.700 35.597.938 215.685.613 156.234.591 61 114 112 13! OV inoz. 116.600 - - - 9.996.763 1.390.36! 9 - - 71! MK SFRJ 228.000 109.400 20.700 10.375.894 99.424.735 66.523.161 44 91 50 14: MK inoz. 12.000 - - - 8.509.909 519.365 71 - 163 E PB 17.736 10.400 1.430 817.724 4.038.615 . . . 23 39 57 . SD 1.441 720 120 95.816 655.924 739.435 46 91 80 85 PROMONT SFRJ 600.177 310.520 53.950 46.887.372 319.804.887 223.497.186 53 103 87 14: PROMONT skupaj 728.777 - - 46.887.372 338.311.559 225.406.921 46 151 MM SFRJ 342.100 188.500 28.200 29.749.265 192.379.691 149.980.65 = 56 102 105 12! MM inoz. 29.521 - - - 5.669.509 6.621.694 19 * - 86 ! IB 31.200 17.200 2.600 1.495.058 13.066.272 7.270.837 42 76 58 18: j BLISK 122.300 67.400 10.100 7.659.234 53.635.192 34.718.055 44 80 76 154 | EKO 123.900 68.300 10.200 8.661.335 56.389.234 43.506.396 46 83 85 125 ! PMI SFRJ 619.500 341.400 51.100 47.564.892 315.470.389 235.475.947 51 92 93 134 PMI skupaj 649.021 - - 47.564.892 321.139.898 242.097.641 49 - - 13: 'EM SFRJ 340.000 196.510 26.380 27.114.024 192.845.065 206.221.647 57 98 103 94 EM inoz. 115.600 - - - 7.207.880 6.745.702 6 - 10" DVIGALO 108.300 53.300 8.000 3.419.010 43.547.104 41.465.0521 40 82 43 10: TEN 246.000 131.600 21.100 12.802.167 123.268.940 100.258.024 50 94 61 12: ISO 74.000 34.500 6.900 6.333.626 33.647.073 17.681.775 45 98 92 19; CK 13.700 6.840 1.260 935.410 6.059.113 5.323.514 44 89 74 114 EMOND SFRJ 782.000 422.750 63.640 50.604.237 399.367.295 370.950.012 50 94 80 10! EMOND skupaj 897.600 - - 50.604.237 406.575.175 377.695.714 45 - ~ 10! ■ KM SFRJ 119.000 66.800 9.500 11.789.056 80.453.034 58.865.309 68 120 124 137 i ! KM inoz. 100.489 - - - 13.218.493 72.306.462 13 - - 18 : kp 159.000 84.700 12.500 14.652.085 90.797.080 - 57 107 117 - 1 . TIO 134.000 70.800 11.600 10.638.345 65.356.727 47.375.028 49 92 92 138 1 PAN 257.000 157.100 14.500 17.328.990 137.857.256 85.472.168 54 88 120 161 IKOS SFRJ 669.000 379.400 48.100 54.408.476 374.464.097 205.153.658 56 99 113 183 IKOS skupaj 769.489 - 54.408.476 387.682.590 205.153.658 50 - 189 TRAA SFRJ 300.000 168.000 21.000 23.728.245 176.370.102 128.032.430 59 105 113 138 i TRAA inoz. - - - 1.276.460 878.651 - - - 146 j SKIP 175.000 102.000 14.500 15.762.211 120.842.485 60.257.695 '69 118 109 201 IKO SFRJ 475.000 270.000 35.500 39.490.456 297.212.587 188.290.125 63 110 111 158 IKO skupaj 475.000 - - 39.490.456 298.489.047 189.166.776 63 - 158 LSNL 180.000 90.700 19.000 16.705.408 97.652.636 00 o ~u o o o 54 108 88 .160 HVA 46.385 28.437 3.969 4.989.986 31.626.928 68 111 126 LBK 36.763 19.761 2.691 2.273.002 18.020.728 49 91 84 - LIVAR 263.148 138.898 25.660 23.968.396 147.300.292 80.700.046 56 106 93 183 PB 41.648 22.900 3.400 3.545.966 24.074.883 18.066.062 58 105 104 133 1 ZAST 65.000 35.800 5.300 5.613.867 37.480.390 29.453.946 58 105 106 127 IC 7.97 3 4.740 470 340.434 3.520.014 3.084.98C 44 74 72 114 INŽ 30.608 16.500 2.600 - 10.427.794 34 63 - IZIP 145.229 79.940 11.770 9.500.267 75.503.081 50.604.98E 52 94 81 149 | PD 5.222 1.900 1.300 1.185.820 1.274.165 1.131.29Z 24 67 91 113 IMP SFRJ 3.559.276 1.944.808 291.020 273.609.914 1.930.396.793 1408.344.414 54 99 94 137 _IMP skupaj 3.933.486 273.609.914 1.976.275.807 1.424.518.82! 50 " 139 KRATICE NAŠIH TEMELJNIH IN DELOVNIH ORGANIZACIJ OV Ogrevanje-vodovod Ljubljana MK Montaža Koper Delovna organizacija PROMONT (Projektiranje, montaža) MM Montaža Maribor IB Inženirski biroji Maribor BLISK Murska Sobota EKO Elektrokovinar Ptuj Delovna organizacija PMI (Projekt, montaža, industrija) EM Elektromontaža Ljubljana DVIGALO Ljubljana TEN Tovarna elektronaprav Ljubljana ISO Industrija stikalne opreme. Slovenske Konjice Delovna organizacija EMOND (Elektromontaža. oprema, naprave, dvigala) KM Klima-montaža Ljubljana KP Klima-proizvodnja Ljubljana TIO Tovarna instalacijske opreme, Idrija PANONIJA Murska Sobota Delovna organizacija IKOS (Industrija klimatske opreme in strojev) TRA A Tovarna regulacijskih armatui in aparatov Ljubljana SKIP Strojno-kovinska industrijska proizvodnja. Ljubljana Delovna organizacija IKO (Industrija kovinske opreme LSL Livarna sive litine HVA Hladnovodne armature LBK Livarna barvnih kovin Delovna organizacija LIVAR INŽENIRING PB ZASTOPSTVO Projektivni biro IC Izobraževalni center Delovna organizacija IZIP (Inženiring, zastopstva, izobraževanje, projektiranje) Vsaka od delovnih organizacij ima tudi delovno skupnost (DS), poleg teh sta organizirani še delovna skupnost (DS) sestavljene organizacije (SOZD) in delovna skupnost interne banke (IB) F OTO VESTI Z GRADBIŠČA PLINOVODA Prikolica Inštituta Jožef Štefan, v kateri so instrumenti, ki so potrebni za tlačni preizkus. Doslej preizkušeni cevovodi so brez napak (zgoraj) Še zadnja dela na ljubljanski mestni mreži. Priprava »pipe« pred vgraditvijo (zgoraj desno) in njena montaža na omrežju (desno) k j Organiziranje nove TO v delovni organizaciji IKO Program za izvajanje zakona o združenem delu v Tovarni regulacijskih armatur in aparatov, ki je bil sprejet aprila 1977, je predvideval možnost organiziranja nove temeljne organizacije tedanje izvenserijske proizvodnje, vendar v tej začetni fazi v letu 1977 do tega ni prišlo. S prejetjem statuta temeljne organizacije TRAA, kakor tudi sporazuma o združevanju v delovno organizacijo, je bila dejavnost izvenserijske proizvodnje opredeljena kot stranska dejavnost. V tem delu delovnega procesa združuje svoje delo približno 90 delavcev. Na pobudo sindikalne organizacije je bil sprožen postopek in so delavci izvenserijske proizvodnje na svojem zboru v maju 1978 ugotovili, da so podani pogoji, da se ta del delovnega procesa izvenserijske proizvodnje organizira kot temeljna organizacija. Na osnovi teh ugotovitev je bil dne 30.6.1978 organiziran referendum in jeza sklep o organiziranju temeljne organizacije glasovalo 87,65 % delavcev. Temeljna organizacija bo imela glavno dejavnost proizvodnjo kovinskega instalacijskega materiala — 011322. Podrobna opredelitev glavne glavne dejavnosti se nanaša predvsem na proizvodnjo termičnih aparatov, izmenjevalcev toplote (spiralni, ploščni, klasični), tlačne posode, grelniki, akumulatorji, hladilci, kondenzatorji in ostale posode ter konstrukcije s področja toplotne in hladilne tehnike. V ta namen je bila pristojnemu sodišču posredovana doku- mentacija za vspi predzaznambe o organiziranju temeljne organizacije. Vzporedno s tem je tudi v razpravi, ki je v zaključni fazi, sporazum o združevanju dela delavcev v temeljno organizacijo. Na delavskem svetu TOZD TRAA je bilo ugotovljeno, da naziv — ime temeljne organizacije Tovarna regulacijskih armatur in aparatov ne ustreza in da bi bilo potrebno spremeniti ime. V ta namen je bil zadolžen strokovni kolegij, da pripravi predlog. Po daljši razpravi na strokovnem kolegiju je bil delavcem posredovan v razpravo osnutek predloga o imenu obeh temeljnih organizacij, in sicer: nova temeljna organizacija sedanja izvenserijska proizvodnja naj bi imela ime Industrija termičnih aparatov in konstrukcij, serijska proizvodnja pa Industrija procesne opreme. Pristojni organi bodo v mesecu septembru dokončno, na osnovi stališč delavcev, sprejeli in določili ime obeh temeljnih organizacij. Na delegatski osnovi je tudi organizirana komisija, v kateri delujejo delegati serijske in izvenserijske proizvodnje, z namenom, da napravi predlog za razporeditev sredstev, pravic in obveznosti za novo temeljno organizacijo. Z organiziranjem nove temeljne organizacije bo v njej formirano strokovno vodstvo, ki bo skrbelo za nadaljnji razvoj te dejavnosti, ki ima že sedaj ustrezno mesto na tržišču. Nadaljnji razvoj pa bo tudi tej temeljni organizaciji zagotavljala delovna organizacija kot celota, kar je tudi razvidno iz samega sporazuma o združevanju v delovno organizacijo IKO, v katerem je opredeljena neomejena in solidarna odgovornost in ki ga bo ta temeljna organizacija podpisala. Dokončno konstituiranje z vpisom v sodni register je predvideno do 3'. 12. 1978. RUDI BUKOVEC IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost IMP — Industrijsko montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 7.300 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor: Meta Rotter, Borut Gržinič, Borut Wildmann, ing. Vinko Kuder, Karel Capuder, Alojz Kamin, Ivan Herga, Tone Štrus (odgovorni urednik). Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS, št. 421-1-72 z dne 26. septembra 1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Planincem čas hiti Kolektiv IMP je potreboval svoje planinsko društvo in ga od konca lanskega leta tudi ima. Marsikje smo se z vnemo lotili pridobivanja novih članov, v TOZD TRAA smo v kratkem imeli 18 % zaposlenih v društvu, podoben »vzpon« so dosegli tudi v TEN, kasneje v Kopru, medtem ko je bilo v ostalih TOZD včlanjevanje počasnejše. To pa je dokaz, da povsod še nimamo poverjenikov, kar pa je pogoj, da ob drugih športnih dejavnostih pridobimo številne ljubitelje gora in narave sploh. Priznati moramo, da smo to akcijo ponekod začeji kampanjsko. Zbrali smo številne prijave, stik s člani pa je slab, oziroma smo od njih pobrali članarino, zdaj se pa na planinskih poteh z njimi nikjer ne srečamo. Naj to potrdi primer iz TOZD TRAA, kjer se jih je v PD prijavilo okrog 90|članarino poravnalo 10 manj. planinari jih komaj četrtina. Zanimivo je še to, da smo imeli 11 primerov, ko so se v članstvo prijavile cele družine od dveh do petih članov, kar potem še zmanjša število »čistega« članstva v PD iz kolektiva. To je dokaz, da smo še premalo storili za to, da bi čimveč delovnih ljudi popeljali med lepote narave. Tako nas poleg stalnega dela pri pridobivanju članstva za naše društvo, čakajo še druge naloge, predvsem stik s člani kolektivov, da čutijo našo prisotnost in koristne namene. Zato moramo priznati, da so še organizacijske slabosti, ki se kažejo v tem, da svojo sobo dolgo urejamo, tako tudi z omaricami gre počasi, z izdelavo značk, našitkov, pa tudi glede opreme ne gre v redu. Nadzorni odbor in častno razsodišče tudi še nista dobila nalog. In če vemo, da imamo okrog 500 članov PD, da to ni malo in je treba za njih še mnogo storiti, da bodo ti vplivali še na ostale, da se naše vrste povečajo, potem je razumljivo, da do občnega zbora PD, ki bo čez nekaj mesecev, moramo postoriti vse, kar društvo potrebuje za korist članstva. F. VODNIK Delali v soboto — denar za novogradnjo Delavci TOZD — Elektrokovinar Ptuj smo se na pobudo družbeno političnih organizacij, odločili na zboru delavcev, da prispevamo z enodnevnim delom (prosto soboto) za izgradnjo proizvodnih prostorov. Denar smo namenili za investicijska sredstva, ki so še kako potrebna za planirano uresničitev začrtanega programa proizvodnje, kot glavne dejavnosti poslovnega predmeta v bodočem razvoju Elektrokovinarja. Novih delovnih prostorov se veselimo tembolj, ker v takšnih pogojih, kot delamo sedaj, proizvodnja ne more več teči, saj delamo večji del na prostem. V sedanjih delavnicah, ki niso primerne za to zvrst dejavnosti, smo tako na tesnem, da smo drug drugemu v napoto. Delovni pogoji so slabi, slabi so tudi pogoji za varno delo in higieno. Novi delovni prostori naj bi bili vseljivi za Dan republike. Imamo pa še eno željo in to, da bi SOZD IMP kot celota prešel v bližnji bodočnosti na ugodnejši način nagrajevanja po delu. Mislimo, da ta način nagrajevanja, ki smo ga pred kratkim sprejeli, ni najbolj primeren za vse delavce, ki združujejo svoje delo. Zato želimo, da bi se uvedel sistem nagrajevanja po vloženem delu — učinku tudi v posredni proizvodnji, sicer nismo izpolnili težnje Zakona o združenem delu. JOŽE ZUPANČIČ Zakaj sestanka ni bilo? BI KAJ VPRAŠALI? O vzponu na Triglav bodo imeli mnogi svoja mnenja, naš zaključek pa je: bolj uspešni smo bili kot preteklo leto in to daje osnovo, da bomo v prihodnje pri Zvezo socialistične mladine organizaciji pohoda še bolj se pripravlja na svoj kongres, uspešni in s tem odpravili pomi- zalo pa morajo imeti vse sleke češ »ko pomislim na IMP. osnovne organizacije pogo-vem kako e«. Fo gorah ni udob- 1 1 ° ja, tam je človek del narave, ki se vrne o gradivu. ji mora prilagoditi in tudi po Čeprav je naša družba v preveč oddaljena od politične kočah je tako. vsak mora dohiti marsičem že lepo organizira- dejavnosti, morda celo podce-svoj prostor, čeprav je potem na, so vendarle še problemi. Ti njevana, da ni pravega po-komu težko. pa se ne rešujejo sami od sebe, sluha za njene probleme, da Lani smo spraševali o vtisih s ampak je vsakdo izmed nas sindikat, Z K in ostali politični poti. o planinskem društvu, ki ga poklican< da sodeluje za boljši faktorji v tovarni niso dovolj moupravni družbi. Pojav, da sestanek ni uspel, le ni osamljen, zato se moramo vprašati, zakaj do tega pride. Zdi se, da je mladina r tovarni še nismo imeli, vendar smo dobili , 35.000 din za pokritje stroškov -rri7/l to a nočitve, delno prehrane in prevoza. podobno je bilo tudi letos, le izdatki bodo višji. Po TOZD so namenjali denar za potrebe društva in tako smo bili sposobni izvesti vzpon na Triglav. Hvala vsem, v bodoče pa tudi želimo enako razumevanje za planinstvo v IMP. Da imamo lahko zaupanje v svoje društvo, je treba potrditi tudi z nekaj izjavami. Tako se je Marija Mlakar na svoj prvi intervju dolgo pripravljala zato, ker smo ga hoteli v avtobusu javno izvesti, pa mi je nazadnje le skromno zaupala: »Škoda, da nisem začela prej hoditi na gore. Bilo je lepo in prijetno.« Da, da, Marija, pri 22 letih še ni prepozno začeti s planinstvom' Se večji agitator za gore je bila Anica P., ki je pisala kolegici in še po telefonu rekla: »Prava škoda, da nisi šla gor. Gora ni nora. tisti jc nor, ki ne gre gor.« Tudi Mile se je za strojem dolgo odločal, da gre na Triglav in končno si je nabavil potrebno opremo in po pohodu izjavil: »Cisto nič ni bilo težko. Noge me niso bolele: Še bom hodil po gorah.« To vedo tudi v TOZD TRAA, in iz teh razlogov je bi! sredi avgusta sklican sestanek mladine. Obvestila o tem so bila razobešena (če so osebno o tem kaj sporočili, ni znano) vendar smo tudi starejši videli, da gre za pomembno zadevo, toda ob določeni (14.) uri se je zbralo komaj nekaj mladincev s predsednikom. Vse je mimo njih hitelo domov, med njimi tudi nekaj deset mladih, ki se niso mogli odločiti za sestanek kot dokaz svoje mladinske pripadnosti in nalog, ki jih mladi svet ima ob prevzemanju raznih dolžnosti v naši sa- zavzeti za njihove zadeve in podobno. Kajti, če zbore delovnih ljudi skličemo med de- lovnim časom in take sestanke kar preveč razvlečemo, potem bi morda ob zelo pomembnih zadevah nekajkrat letno. tudi mladini dovolili, da ima svoj sestanek pol ure pred zaključkom delovnega časa zaradi vezanosti na prevoze domov itd? Da do mladih ni ravno vse tako kot je treba, bo opisano še v drugem članku, iz vsega pa sledi, da mladih ne moremo prepuščati toku dogodkov. FRAN VODNIK DOPISUJTE V NAŠ ČASOPIS GLASNIK IMP! V spomin Francu Megliču Tovariš Franc! Pričakovali smo vesele in spodbudne novice o izboljšanju tvojega stanja, ko je prišla vest, da se ne boš vrnil med nas. Bil si med najboljšimi delavci v našem kolektivu, ki si se mu pridružil pred 7 leti. Nobena naloga ni bila pretežka zate. Vedno si imel v mislih svoje delo in celo ponoči si hodil gledat, kdaj boš videl ogenj iz dimnika, ki bi označeval uspešno končano delo. Pravočasno in marljivo si ga opravljal in takoj smo tudi sami zaznali, da si nam bil še kako potreben. Mlad in marljiv kot si bil, pa si delal tudi izven svo-jega kolektiva. Bil si pevec, godbenik, gasilec, delal si na kmetiji, gradil hišo ter se Z ljubeznijo posvečal družini, za katero si imel vedno dovolj časa. Vsi se zavedamo, da smo izgubili prijatelja in dobrega tovariša, ki smo ga nadvse cenili in spoštovali. ITvala ti za prispevek k napredku našega kolek- Sodelavci DO Livar x V spomin Francu Voglarju Dragi Franc! V naš kolektiv si prišel pred 13 leti in do danes si bil z nami v vseh težkih in lepih trenutkih. Bil si marljiv delavec, na katerega smo se vsi zanesli. Sodeloval si pri napredku našega kolektiva in dal velik prispevek s svojim delom. Ob vseh nalogah tvojega poklica pa si ostal preudaren in dober. Pomagal si tovarišem kadar si mogel in zato so te spoštovali. Bolezen, ki te je mučila Že dalj časa, ni mirovala. V mislih smo bili s teboj povsod, kjer si se zdravil in čakali trenutka, kdaj se vrneš med nas. Ohranili te bomo v spominu vedrega in nasmejanega ter vedno pripravljenega pomagati. Hvala! Sodelavci DO Livar \___________;_____________J Zahvale Za izkazano pozornost — darovano cvetje in izrečena sožalja ob smrti mojega očeta, se iskreno zahvaljujem sodelavcem in OO sindikata TOZD OV. ivan Simonovič • Ob smrti očeta Dolinšek Franca se iskreno zahvaljujem kolektivu IMP — TOZD Elektromontaža za izrečena sožalja in darovane vence. SIN JANEZ v imenu ostalih sorodnikov Vsem sodelavcem kolektiva IMP se ob smrti mojega očeta najiskreneje zahvaljujem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. JANEZ MIHELČIČ, dipl. ing. Vinko Koželj z družino prihaja vsako leto v Fieso Marija Jelačič: »Če bo možno, pridem še.« Hotel — ne počitniški dom Koliko jih je pod njegovo streho že preživelo prijetne dopuste. Skromen je bil na začetku in potem se je moral umakniti večjemu, modernejšemu, bolje urejenemu bratu. In zopet mnogi prihajajo sem na dopust. Veliko se jih vrača iz leta v leto, enkrat bolj, drugič manj zadovoljni. Tudi letos je bil zaseden tako kot vsa"leta dosle j. Sem so prihajali delavci iz vseh TOZD, nekateri prvič, drugi že več let zapored. FIESA JE BLIZU Če odštejemo Ankaran, kjer so v hišicah počitniške skupnosti letovali naši delavci, je Fiesa naj- bližja od vseh krajev, kjer smo letos dopustovali. Ob slabem vremenu je priložnost, da si ogledate dobršen del slovenske obale. Dopustnikom za prihodnje leto naročamo, da ne smejo pustiti doma potnih listov, ker bodo lahko odšli na izlet z gliserjem v Benetke ali pa Trst. Morje je letos so- Nadalievanie na 14. strani »Ekipa«, ki je skrbela za dobro počutje gostov Dober ulov, tovariš Cedilnik Hotel — ne počitniški dom Nadaljevanje s 13. strani razmerno čisto, obala pa potrebna ureditve, kot že nekaj let nazaj. Otroci in tudi mnogi drugi ne bodo pozabili travnika ob obali. Tudi zabave željni lahko pridejo na svoj račun. Blizu sta Piran in Portorož. Večino dopustnikov se letos ni pritoževala nad sicer muhastim vremenom v notranjosti, ki pa je bilo ob morju radodarnejše s soncem. BOLJ HOTEL KOT POČITNIŠKI DOM »Tu smo prvič. Prej smo hodili na južni Jadran. Letos dolgo nisem vedel, če bomo sploh šli. Zaradi majhnega otroka sva se odločila za Fieso. Bil sem presenečen, pričakoval sem skromnejši dom, saj to je hotel. Hrana je dobra, gotovo se bomo zredili. Morje je čisto, meduz ni, prve dni smo imeli tudi lepo vreme. Cene so solidne, tudi »za šankom« ni pretirano drago, pri nas je cenejše kot v Domu rudarjev. Zadovoljni smo tudi z vodo,« je pripovedoval Bojan Cedilnik iz delovne skupnosti DO Promont in hitel na plažo, kjer sta ga že čakala žena in sin. »Hrana je dobra, postrežba boljša kot lani, sploh je letos 50 % bolje kot lani,« je pripovedoval Vinko Koželj iz TOZD OV, ki prihaja v Fieso vsako leto z ženo in tremi sinovi. Nad Fieso je najbolj navdušena žena, ki se ne more odločiti za noben drug kraj.« Ogledujemo nekoliko spolzke kamne, po katerih kopalci opotekaje odhajajo v vodo. »Plaža ni urejena, kot bi morala biti. Najbrž ne bi stalo veliko, da bi zgradili vsaj mali pomol. Vem, da so se organizacije, ki imajo tu počitniške domove, že enkrat dogovarjale, da bi to uredile, da se je potem vse zataknilo. Vem, da bi bil IMP tudi danes pripravljen poravnati svoj delež,« pravi tov. Koželj. »Ne vem, kdo lahko kritizira usluge v našem počitniškem domu?« Marija Jelačič iz TOZD TEN je prišla v Fieso prvič: »Hrana je dobra, sobe so lepe, morje je čisto. Verjetno bom še prišla, to želi tudi sin.« In kako, da ste se odločili za ta počitniški dom? »Najprej nisem vedela, če bom sploh lahko šla. Potem je zdravnik priporočil sinu morje in dobila sem tu.« PRESKRBA NI VPRAŠANJE Ob našem obisku sredi avgusta je bilo v domu 80 gostov. Za njihovo dobro počutje je treba vsak dan marsikaj postoriti. »Preskrba ni vprašanje. Želel bi, da bi v bodoče, če bom še vodil ta počitniški dom, bilo od začetka do konca tu pet stalnih delavcev, Običajno je z dekleti tako, da se dobro privadijo, pa že odidejo in pridejo druge. Sicer so letos zasedeni vsi domovi, hoteli in tudi pri zasebnikih ni prostora. Veliko tujcev iz dneva v dan vprašuje za prenočišče,« pripoveduje upravnik našega doma tov. Silvo Hočevar, glavna kuharica tov. Blažena Omahen, pa dodaja: »Dela je veliko, dobro se razumemo. Mogoče ne bi bilo slabo za prihodnjo sezono kupiti stroj za pomivanje bele posode, gostje sprašujejo tudi po ekspres kavi. Želim, da bi v bodočih sezonah bilo tu z upravnikom pet stalnih delavcev.« Tako torej v našem počitniškem domu. Upajmo, da bo tudi v bodoče dobro vzdrževan. Pogrešamo razglednice doma, ki bi jih dopustniki lahko pošiljali znancem. Sicer pa so gostje zadovoljni, osebje z njimi tudi, pa čeprav se najde tudi kakšen, ki vsak dan Z Tudi drugod so naši delavci zadovoljni Obširneje smo pisali o dopustih v naših počitniških domovih in hišicah v planinah. Kako pa je drugod? Po dosedanjih podatkih, posebnih pritožb ni. Izredno so zadovoljni delavci, ki so letovali na Pagu. Tu smo letos imeli celotni penzion. Svoj sloves je potrdila tudi Veru-dela, zadovoljni so gostje v Ankaranu. Manjkajo nam samo podatki o dopustnikih v prikolicah, ki jih iz naše OZ D tudi ni tako malo. TOZD Panonija je svojo prikolico postavila v Fieso in delavci so se hranili v našem počitniškem domu, kar je brez dvoma dobra kombinacija. Sicer pa imamo prikolice raztrešene po kampih od Ankarana do južnega Jadrana. Za prihodnjo sezono načrtujemo nekaj novosti tudi pri poslovanju počitniške skupnosti. Ena od njih naj bi bila zbiranje informativnih prijav koncem letošnjega ali v začetku prihodnjega leta. Na osnovi teh prijav bomo lahko rezervirali dovolj postelj za vse, ki bodo želeli letovati v okviru naše počitniške skupnosti. V___________________________________________J vsaj enkrat pride v kuhinjo povedat, da ne je piščancev — ti pa so na jedilniku v desetih dneh, kolikor traja izmena, samo enkrat. T. ŠTRUS Kdor želi mir, mora v hribe Če kdo omeni besedo dopust, nam misel nehote uide na morje. Toda dopust se lepo preživi tudi marsikje drugje — med drugim lahko v hribih. Hotelskega udobja tu ne najdete, so pa druge prednosti. Za marsikoga je bivanje v čistem zraku, miru, prvobitni naravi večji užitek kot kakršnekoli počitnice drugod. Možnosti takšnih dopustov imajo tudi naši delavci. Na Veliki planini imamo dve hišici, na Pohorju in na Rogli pa po eno. MUHASTO VREME NA VELIKI PLANINI Oblaki tik pod zgornjo postajo žičnice niso napovedovali lepega vremena. Ostra sapa je že v do- Z V KNJIGI VTISOV V CIKLAMI SMO PREB! ALI: »Ob našem prihodu smo bili prijetno presenečeni nad urejenostjo Ciklame in njene okolice. Skušajmo jo vzdrževati tudi v bodoče takšno, saj se bomo tako na skromen način oddolžili vsem, ki so vložili svoj trud, da bi nam bilo bivanje v koči čim prijetnejše. Naša ugotovitev pomankljivosti: stenske svetilke niso uporabljive, ker je ventil v predprostoru blokiran in ni mogoče dovajanje plina do svetilk, ugotovili lini opozarjala, da mora biti zgoraj hladno. Po izstopu v zgornji postaji vključijo za dva potnika še sedežnico, ostali se proti kočam napotijo peš. Na tihem sem jim ogrevanje zavidal, na sedežnici me je pošteno zeblo, kljub sredini avgusta — vreme se ne ozira na koledar. Od zgornje postaje sedežnice se podam proti naselju. Nekoliko niže — na Zelenem robu, sta med ostalimi hišicami označeni tudi naši dve. Ciklama in Košuta. Ni ju težko najti. V Ciklami preživljajo dopust Jermanovi: Vida, ki je zaposlena pri nas, mož Miha in hčerka Vilma. Pogovarjamo se v hišici in skozi odprta vrata opazujemo igro oblakov in vetra. »Sem prihajamo zaradi miru in planinskega zraka. Tu se bolje od- — smo, da je vode v cisterni zelo malo in vodna črpalka deluje le od časa do časa. Kljub ne preveč ugodnemu vremenu, smo preživeli teh nekaj dni v prijetnem razpoloženju. Človek pač ne sme biti prezahteven. Naredili smo turo do Korošice. Tja grede smo imeli prekrasen razgled, nazaj grede pa smo bili dodobra premočeni. Našim bodočim obiskovalcem koče želimo, da bi imeli boljše vreme! ANKA, MAJDA, LOJZE IN JOŽE KOSI y počijemo kot na morju,« pravijo Jermanovi. Če je lepo vreme, so zunaj, gredo na planšarijo in krajše izlete, če ne, jim krajšajo čas karte. »Tu človek pozabi na vse, to je pravi dopust,« pripovedujejo in potem ugotavljamo, kaj bi bilo treba še narediti: »Dopustnikom priporočamo, da kurijo štedilnik, ker je veliko vlage, pogrešamo ležalnike ali pa kaj podobnega, da bi zunaj ob lepem vremenu lahko ležali na soncu.« Ob njihovem prihodu je bila koča lepo pospravljena. Na splošno ugotavljajo delavci, ki te koče pogosteje obiskujejo, da »pravi dopustniki« vzorno skrbijo zanje, drugačen pa je odnos nekaterih smučarjev in »vikendarjev«. V Košuti so bili Mariborčani — Marcel Mejač z ženo Filomeno in z mlajšim sinom Rolandom, njegov starejši sin pa je na montaži v Kopru. Moški del družine je v celoti IMP-ejev. Ob našem obisku je bil doma samo sin, ki je čakal na ugodno vreme, da bi lahko poletel njegov radijsko vodeni letalski model. Tokrat vreme ni bilo naklonjeno njegovemu konjičku. O dopustu na Veliki planini je dejal: »Tu je mir, bolje se odpočiješ kot drugje. Bili smo že na Pohorju, na Veliki planini smo prvič. Nekoliko nam nagaja le vreme, teden bo prehitro minil.« Medtem se je vrnila mama, oče pa je še nabiral različna zdravilna zelišča. »Čudovit dopust, šest dni, to je premalo. Če 1oU1'o cp nricla 7 vpcpliorrt «>r«< *"» »Ciklama« na Veliki planini Koča na Pohorju deset dni,« je pripovedovala, drugih pripomb ni imela. Megle so se še vedno podile nad dolino. Od trenutka do trenutka so se odpirali čudoviti pogledi. Lepote, ki dopust naredijo še prijetnejši, če vam je naklonjeno tudi vreme. DO KOČE Z AVTOMOBILOM Medtem, ko je treba na Veliko planino prinesti hrano s seboj za ves teden ali pa morate med tednom z žičnico v dolino, se pred vrata mariborske koče pripeljete z avtomobilom. Tudi prostora v njej je več. Lahko hkrati letujeta dve družini. V njej je elektrika — kuharji so veseli hladilnika, tisti pa, ki jim je v planinskem miru dolgčas, bodo lahko sedeli pred televizorjem. Možnosti izletov ni treba posebej omenjati. »Prekrasno je bilo. Vsi smo bili zadovoljni. Če bo možno, bomo še prišli. To je bil naš prvi dopust,« pravi Edo Jančič, ki je bil na Pohorju deset dni. Da je prijeten dopust tudi na Rogli, ne dvomimo. Že zunanjost koče je prijazna, le okolica ni najbolj urejena, ker naselje še ni dograjeno. V neposredni bližini hišice je planinski dom, kjer vam postrežejo z jedačo in pijačo, če nočete kuhati sami. Tudi ta hišica je vse poletje zasedena, pozimi pa najdejo v njej varno zatočišče smučarji. T. ŠTRUS Z ----X Izlet na Raduho Naše planinsko društvo ima v načrtu, da se 10. septembra udeležimo zbora slovenskih planincev na Loki pod Raduho. Ta za nas malo oddaljena gora na Štajerskem spada tudi v Slovensko planinsko transverzalo, možno pa je, da si takrat pridobimo še več žigov. Tako bi mogli v treh dnevih obiskati Ribniško kočo na Pohorju, Kočo na Kremžarjevem vrhu. Slovenj Gradec, dom na Uršlji gori, Sleme, Kočo na Smrekovcu do Koče na I.oki, kjer bo zbor. Hoje je za okrog 17 ur. Če seštejemo vse omenjene točke in še Poštarski dom^bi imeli kar osem transverzalskih žigov. Če bo ugodno vreme, se skupina poda na to pot 7. septembra in jo bo vodil Fran Vodnik, TOZD TRAA, ki sprejema tudi prijave za to zanimivo pot. Ostalim pa priporočamo udeležbo na zboru ter vzpon na Raduho (2062 m). Obiščimo planince s tega predela naše domovine, da jim tako poplačamo trud, ki so ga imeli pri izgradnji koče, v kateri bomo gostoljubno sprejeti. X_________________________________________________J Jermanova družina na dopustu pred Ciklamo Naša stotnija na Trialavu Za vsakim dežjem posije sonce. Tako nas je večina mislila 4. avgusta ob treh avtobusih na Parmovi, s katerimi naj bi se popeljali na Rudno polje, od koder bi poskušali svoje moči v peturni hoji do Kredarice. Zbralo se nas je kar lepo število. V avtobusu smo odkrili krepko desetino takih, ki so prišli zadnji trenutek. Ti se mokrote niso ustrašili, le prej se niso prijavili. Tako smo se približali poldrugemu stotu udeležencev. Vreme je naš gospodar, bi lahko rekli in tako so tudi mislili tisti, ki jim je bila zaupana varnost hoje in so zato kontrolirali obutev. Dva sta si morala celo kupiti nove čevlje, če sta hotela z nami. Potrebo po dobri opremi smo poudarili tudi na avtobusu in tako smo spoznali, da nekateri tako pot jemljejo prelahko, začenši pri obutvi, opremi za dež in mraz. Mnogi niso imeli rokavic. Namen organizatorjev pa ni, da bi se kdo vrnil prehlajen in še z drugimi nevšečnostmi, ampak, da se s poti vrnemo bolj veseli, kot smo odšli. Letošnje napake smo si dobro zapomnili in bo prihod- nje leto za te stvari bolje poskrbljeno. Raje manj udeležencev, a ti bolj varni. Med vožnjo smo dobili številna navodila za pot, glede varnosti, kakor tudi varovanja naravnih lepot, da bi vse rastlinje pustili tam, kjer raste, kjer je najlepše za nas in ostale občudovalce. In naj takoj povem, da so udeleženci to spoštovali, kakor tudi nasvet, da ne mečejo raznih odpadkov okrog sebe. Kljub opozorilom, da nam jo vreme lahko močno zagode, smo upali, da kaj hudega ne bo. Pogledi so nam uhajali skozi okna avtobusa in ugibali smo, kdaj se bo zvedrilo. Mi pa zato nismo bili mrki, ko smo se na Rudnem polju predčasno poslovili od vožnje zaradi slabe ceste. Dež je tudi na Rudnem polju odvrnil nekaj planincev in so se vrnili. Neka udeleženka je rekla: »Jaz se groma tako bojim.« Zadnji dan našega pohoda pa sem Izlet na Snežnik Planinsko društvo IMP je po ustaljeni tradiciji planincev TOZD TEN 22. julija letos priredilo izlet na Snežnik. Z lastnimi prevoznimi sredstvi smo se odpeljali zjutraj ob 6. uri iz zbirnega mesta pred upravo IMP v Ljubljani. Pred gradom Snežnik pri Ložu smo imeli prvi postanek, odkoder smo nadaljevali pot z avtomobili po prelepi, z bogatimi gozdovi obdani Leskovi dolini. Pot nas je vodila mimo gozdarske postojanke za bivšo mejo med Jugoslavijo in Italijo. Po približno polurni vožnji od gradu smo naše »konjičke« parkirali, se oprtali z nahrbtniki in nadaljevali pot po dokaj strmi in razriti desti, ki jo od vozil lahko premaguje le goseničar. Kmalu smo s te ceste zavili na desno na lepo pot med bukvami in smrekami. Ko je gozd prehajal v grmičevje, smo lahko ob poti občudovali krasno rdeče cvetoči rododendron, višje pa tudi murke in zlato jabolko. V skalovju stran od poti so se nam razkazovale tudi planike, ki pa zaradi neugodnega vremena letos niso bile bujne kot sicer. Na jasi pred zadnjim vzponom na vrh smo se okrepčali z dobrotami in tako olajšali naše nahrbtnike. Zadnji del poti je speljan Naši planinci pred Kredarico zvedel, ko je prišla v Bohinj počakat moža, da bo moral njo in še nekoga pozneje voditi na Triglav, kajti enkrat letno je poleg drugih gora treba pohoditi tudi Triglav. Torej dva odstotka.se jih je vrnilo proti domu, ostali smo vzeli pot pod noge, pod drevjem, po štrlečem skalovju in spolzkih stezah. Šli smo previdno, sprva molče, kajti slabega vremena si nihče ne želi. Ko smo po uri in pol hoje prišli pod planino Konjščica, je dež počasi ponehaval. Lani nam je, ko smo bili na Konjščici, nad glavami grmelo, tokrat pa smo opazovali trgajoče megle po okoliških vrhovih in rekli bi, da nam je »opran« zrak nudil vedno več razgleda v daljave in to je precej pripomoglo, da smo pozabili, kako mokri smo, zato tudi počivati nismo smeli. Udeležence pohoda smo razdelili v tri skupine, vsaka je imela svojega vodnika, ki smo jih dobili Julijci in Karavanke ter nas vabili od drugega planinskega društva, na naslednje ture. dokler ne bomo ,meh sam' ,ak MRZLE IN VROČE MALENKOSTI Redkokdaj poslušamo celo uro, kar je znal razlagati Hribar, ko ni bil zadovoljen z organizacijo pri Sedmerih jezerih. Zvedeli smo, kako bi on organiziral ekipo, ki bi za vse to skrbela tam pa tukaj in prava škoda bo, če ga drugo leto ne bomo našli, ko se pripravimo na nov pohod. Skupno bomo napake odpravili! Če je človek hud, zapusti jezen še tako lepo družbo in to jih je nekaj storilo, ko so po svoje spoznali, da ne bodo mogli prenočiti. Mahnili so jo v dolino ali na Komno. V sili pa bi jih tu moglo nočiti še desetkrat toliko, kot jih je odšlo. Ihta včasih res pokoplje dobro razpoloženje, če se jih mnogo lovi, bo gotovo kdo nezadovoljen. Na vrhu Snežnika je star planinski dom, ki ga pridne roke primorskih planincev adaptirajo. V tem domu smo kot običajno iskali telesne tolažbe (planinski čaj »z dodatkom«, juhica in podobne dobrote) po sicer nenaporni poti. Ko smo potešili žejo in najprej med borovci, iz katerih pa lakoto/ >e iz naš,ih ,zazvenela ni puhtelo, kot ob močni vročini, domaca Pe.se™ kot dokaz Prave saj je bil razmeroma hladen dan kljub sončnemu vremenu. Po približno enoinpolurni hoji smo dosegli vrh, na katerem je bilo precej vetrovno^vendar s prekrasnim razgledom na vse strani. S prostim očesom smo lahko videli ladje, ki so plule v Kvarnerskem zalivu v okolici Reke oziroma Opatije, v daljavi v nasprotni smeri pa so nas pozdravljali naši sproščenosti, ki jo človek čuti naravi. Sestavni del vsake ture je tudi pisanje razglednic s pozdravi svojcem in znancem, da bi tako del doživete narave prenesli nanje. Po krajšem počitku in spominskem posnetku smo se v zgodnjih popoldanskih urah vračali do naših konjičkov. Med potjo so nam gobarske strasti razkazovali Jože, Marjan in Tine. kader. In tako smo prispeli na naš prvi cilj — Vodnikov dom. Kar dobro uro časa smo porabili za okrepčilo, kajti do Kredarice je še daleč in strmo. To bo šele preizkušnja za nove udeležence pohoda. Mnogi, kot smo zvedeli, se niso pripravljali za to hojo, torej so zaupali svoji sposobnosti in tudi nevednosti, na kakšno pot se podajajo. Da smo tako uspešno hodili do Kredarice, se moramo zahvaliti oblačnemu vremenu, ki ni dovolilo, da bi nas sonce žgalo v razgrete hrbte. Žeja in vročina bi nam podaljšali pot vsaj za četrtino. Med potjo smo pohodili številne snežne krpe, ki so se to leto izredno dolgo obdržale in smo zato morali biti ponekod zelo Tine je dokazal tudi svoje ple- previdni, da bi ne bil kak zdrs, ki žalne sposobnosti. Zaradi njiho- bi ne ostal brez posledic, vendar vega truda rmo bili tudi ostali udeleženci izleta deležni drevesnih gob za okrasne rekvizite. Ob koncu našega izleta smo si ogledali lovsko razstavo v Gradu Snežnik s trofejami bivših lastnikov gradu, ki so v tem delu naše lepe domovine trgovali z lesom in jutro imeli uživali. Po ogledu gradu in raz- Ostali smo stave smo se razšli z lepimi spomini na izlet, ki ga je vodil naš izkušen in vnet planinec — vodnik Srečo z željo, da bi nas na prihodnjih izletih bilo še več in da bi se našemu novoustanovljenemu planinskemu društvu priključili vsi, ki jim narava, katere del smo tudi mi, nekaj pomeni. teh do Kredarice nismo imeli. Šli smo po polžje. Na Kredarici smo posedli za mize in se kajpak spet krepčali. Ker se je to popoldne vreme izboljšalo, so jo mnogi mahnili na Triglav, da ne bi naslednje slabšega razgleda, se spoznavali med seboj. Proti večeru je po »dirigentskem« mahanju predsednika našega PD zadonela pesem iz več deset grl. Ob zatonu sonca smo občudovali Triglav, Škrlatico, Razor, Stenar in druge vrhove. Kar težko se je bilo posloviti od takega razpoloženja, ko smo morali oditi na svoja počivališča, da loLLrt /Imintm nnnrooili 1 ^»4!»An na jedilniških tleh. Minute so se seštevale proti polnoči, zunaj pa neverjetno mirno, nič severnega vetra, ki tako često spravlja Triglavski dom v škripanje, ki ga potem oblivajo plohe, tokrat pa nič. Zvezdnata, mirna noč se je prevesila v jutro. Mnogi smo že ob četrti uri vstali, mnogi so še sladko spali, kar je zavleklo naš odhod proti Triglavu, ki so ga okrog šestih že objemale megle. To nas ne moti, le mislimo si, da razgleda s Triglava verjetno ne bo. Zato je nekdo zbral desetino, ki bi odšla po obronkih gore v dom Planiko in bi nas tam počakali. Ostali pa se zagrizemo v steno. Reči je treba, da so kar primemo skrbeli za varen vzpon, dve udeleženki sta se navezali, kasneje se je na isto vrv privezal še fant, ki je očeta prehitel, a mu je zmanjkalo moči. Ko smo na Malem Triglavu odložili nahrbtnike, je vsem skupaj odleglo. Megla nas je obkrožala, tolažili smo se s tem, da smo zvečer imeli lep razgled po gorah in dolinah. Prva skupina se je že vračala, ko smo bili mi malo pod vrhom, glede na vreme vodnik ni hotel čakati, in tako smo prišli kar v precejšnjo gnečo na ozki, strmi stezi. Tako nismo bili že drugič vsi zbrani ob Aljaževem stolpu. In ko smo šli proti Doliču, je bilo dosti snega, kot potem na H ribariti in je zato marsikdo preizkusil, kako ima dobre čevlje. Sredi popoldneva so prvi bili v koči pri Sedmerih jezerih ter si začeli iskati prenočišče, kar je privedlo do zapletov in dolge debate, kako bi to moralo biti urejeno. V prihodnje bo treba urediti, da bodo vsi primerno spali, česar za to drugo noč ne bi mogli trditi. Bila so prazna ležišča, drugje pa gneča, vendar k temu lahko dodamo, da je nekaterim le manjkalo planinske skromnosti. Zadnji so prišli v kočo tik pred večernim dežjem in malo pred deveto zvečer smo ugasnili luč in kmalu je bil v koči mir. Jutro je bilo hladno, vendar vzpon na Ti-čarico mi je odkril poljano kranjske lilije, planik, Sterbergovega klinčka, cvetov, ki so zaščiteni ter še mnogo drugih. Lep pogled je bil na raznobarvno jezero ter okoliške vrhove, kar daje trajen vtis o mojstrovini narave. Pot na Komno je bila v sončnem jutru prijetna, smeha ni manjkalo, vedno bolj smo se poznali. Po počitku smo po senčni poti odšli proti Bohinju. cd a m v/nnMiv