38 -
Potoki, vesnice.
V Malih Bakovcih so stiidenec kopali, najšli so vrbje, gegnjede
podmuknjene (na pol sprnete). Tam je ednok Miira tekla.
Bakar. VSlovenskoj vesi je sliižila. Po šali jo zi bakarco zovejo. Ona
pravi, da so bakarje dale. Nega jih tii, pa ne tam. Dolenci. Na Krajni so
gorenje za bakare zvali, ar so s teocami tržili. Gorenji porgarje. Za gospočino
so s pešijov sliižili. Dolenji s cugom (prež). Bakarje, bake so meli.
V Bakovcih so proste škrinje meli. Na cintorv sprevodijo. Jočejo.
Zemljo kiišnejo i tak liičijo vu grob. Tak i v Soboti. Škrinja odpreta.
Zdrava voda v Mačkovci. Ludje so k njoj hodili, ofer prinesli, be-
lice, silje. Oči so si prali. Megl-a' se kadi, dež de šo.
G6spočina (Krajna), gospočina (Dolenci). Poljančar na gospočino
hodo k Esterhaziji. Tam je čtio: Erdeg bujjek a totjaba. On je tiidi pravo :
Naj vrag buje tota. V Domajinci so šli mali pojbičje na gospočino gorice
kopat. Deca, noge na pleča, da ne te klačili, so njim hajduki pravili. Deca
se začnola jokati, ne znala, ka to znameniije. Vsaka reč hajdukov je za-.
•poved bila. Mati so pojbiči doma v turbo grahko sipali, po poti pojo. V
gorice so inda sveta grahko sejali, liki hajdino zvezali i na kolek opičili.
Bogojina. Kda so Franc&zi za Napoleona na Krajni bili leta 1807—1808,
so grahotko kiihali.
Babiščica potok med Brezovicov i Malov Poljanov.
Bakonica, potok, prek Dobrovnika teče iz Biikovnice. Čeveš, Čeviš,
potok, v Kobiljskom doli. 8
Črnec potok pri Lendavi. Černja, potok, zvira pri Renkovskom zvoni,
pri Torniškom farofi siihi, v Nedelici že teče.
Čopinska (Čopanska) cerkev je na Markoskom. Donok se je inda
sveta pravla čopinska. Ednok so Markovčarje šli, kapute so si doli devali,
da cerkev bucnejo na Čopinsko, pa so nazaj spadnoli. Te so pravli: Telko
smo jo dale spravili.
Dobrovnički vogri so inda svefra na pašniki štoječki sekali vo hrastje,
pripovidavajo Torniščarje, zdaj že tudi krčijo, vagajo pen.
Dekležovje. Stari liidje tak pravijo, da je tam inda sveta Miira tekla
i tak plitva bila, da je samo dq, gležje segnola.
Solanje so kobili noge v kraj zosekali i jo na tikev posadili. Oni so
brvno (les) vtegiivali, da bi dugša bila. Solan je voro kiipo na steno, nialo
žepno voro je pa, proso na ,,raadas" (naj njemi povrh da). Šteli so srake
vojemati, so lestvico prečki nesli, pred lestvicov goščo vosekali.
* A to je moglo v F . . . . biti. Na tikev so posadili kobilo. Tikev se
je doli kotnola na njivo, zavec je v ryo prišo. Tak se je dalje godilo, kak
v drugoj vesi tam kre Mure.
O r je tak rad meo cuzeka, da ga obimao, pa ga je zaguto.
V tikev so belico djali, da bi se cuzek zlego. V tikev se je pa zavec
spravo. Pravli so: Cuzek se že vokluva. Zavec pa skoči i odbeži. Jaj, celo
je takši, liki cuzek, samo rep je prekratek. — Belo kobilo so nasadili na
tikev, tikev se razpočila, eden falat v grm zleto, zavec goriskočo, za njini
so kričali. Dugi vuhak, kratki repak, koma boš bežo. - Pelao se je
eden človek po vesi, zvao svoje žerbe: Hodi cuzek! Komaj živ vujšo.

.*. 39
Mrtvarjavci, tii so žganike brili. Šoje Mrtvarjavčar v Radgono. Zapo-
vedao je tam v oštariji: Drei Gulden Šterz und zwei Gulden Schmalz.
Ešče je domo neso žganike. Sin njemi proti prišo. Ka ste mi prinesli ?
Žganike. Mati Vam tiidi žganike kiihajo za večerjo. V Resneki šo rezance
brili.
Nedelica — žabarje.
Mura riiši griint. Moča. — V Krogi v Besnici je Miira tekla, preveč
močno, besno. Tam zdaj majo loge. Prek Besnice do kolin so hodili.
Kamen je škliski, či človek ne pazi, spadne. Trava, korenje je na njem.
Te log je v Osredkah. —. Bakovski logovje (talovje) so ne prek Miire.
Samo ništeri majo, voda Je prekopala, brod je. Sam kamen. — Na Andre-
jovo či jug, Miira vkiip. Ci na Miiri zmrzne, prek se vozijo. S slame most
napravijo. Či lisica, pes prek ide, te s kolami tiidi lehko ide. Čedna stvar,
posliihša vodo. Dobro ogledne, na kelko je zmržnjeno. — Kodiš na bregi
Miire za ednim grmom. Belak, tebe mo jas jao, Črnak tebe de pa moj
Mujsek jao, prebiro si je kodiš med belim i čarnim kriihom. Čiio je to
brodar; na osredki Mure je henjao, pa je kodiš mogo pojesti Beleka i
Črneka. Tak so mi mati pripovedavali. — V Dolenci Miirec (veter), pri'
Miiri Zdoc.
Ciganjice iz Borejec so v Soboto h krsti prinesle dete. Kaplana so
pitale, kelko trbe plačati. Telko pa telko, je povedo. Mi ne plačiijemo, so
pravile, mi samo na farof i cerkev plačiijemo.
Ledava inda sveta vse šerom tekla po travnikaj. V Tornišči ž nje
ide mlinski potok — Pretoka, na šterom je kakši osem mlinov.
Frnafei, Filifei (Gumilica, Brezovica), Fireš, Firifei (Mala Poljana)
Popovnjek izvira iz njega. Mlin bio inda sveta na Frnafei.
Grede. Orlovček. Ginja izvira iz gošče med Torniščom i Dobrov-
nikom.
Kinjoc pri Sebeštjani, v Tornišči.
Kalinovnjek, grabe pred Brezovicov. . .' • .
Libovina dale od Vuče Gumile v Gumilicaj. ' • '
Pinkava v Lipovci.
Sotinski kamen. V Soboti so raztrgali staro cerkev. Sotinski kamen
so odali.
Na Krajno je inda sveta 4 leta mogo v ogledi hoditi: dobri kmeti
so bili.
Na grofoskom so zletonge, tam je več rib, bolje so na miri. Krog.
V Krogi gumile. Poleg Dobla. To so prej soldacke iiapravili, tam
so se skrivali. Eden je odo griint, 12 pliigov, več jih je kiipilo. On je v
postat orao, pri novom verti je razgonja poleg meje, peneze je vo zorao.
Proti Miiri edna gumila. Tam pač grad mogo biti. Breg, graba, gumila,
graba se premenjava, ciglovje se naide . .. So jo i na gospodskom (Bat-
janijovo) gumile. — Kde je meja gospocka i sobočka, je bio eden kamen.
Koroški so bili pri Manjkoj božji. Eden hrvat je nje pitao, je li ešče itak
stoji on kamen. Ništeri so prvle domo prišli, pa so samo mesto lade na-
išli. Inda sveta so liidje v teh gumilah večkrat peneze iskali.
Adventne merarev Ižakovci za ,,brezglavce" zovejo. To so prej dušice, •
brezi krsta mrle ali mrtvo rojene dece. Znamo pa vsi, da so adventni

- 40 -
merari gazi iz zemlje, šteri se vužgejo i svetijo.
Veščica. Gedrta poleg ceste. Zdaj itak se vidi brežiček, ciglovje vu
njem. Inda sveta so se liidje bojali, kde steč nilaka, commprnice so se
tam kopale. Stari pravijo : Ka na Gertrnje predejo, iniši prejejo.
Hrastika med Gančanom i Rakičanom.
Mokoš, potok pri Tišini.
Renkovci: Rakarje.
Zibovina. Brezovica.
Poljana. Z Poljane je inda sveta pot bila do Torniške cerkvi! Nega
je več. Samo velko blato je. Kde šteč vojzne.
Na Goričkom ,,škiifke povajo." Sosed se je v gošči pravdivo za bor
prek meje. Vej pa je to moj bor, takšo borojco ma, kak moj. Veščarje
so s smehom odišli.
V. Dolenci. K.
4
Živali, rastline v ludskoj govorici.
Vuga. V Nedelici svilo motovilo. V Dolencih strina viina. Strina
viina, kriiha nega. Na Krajni poklivuja, luja, žuna.
Žuna je sneha (?) Krog. Štrget. Si vido mojo kobilo? Vuga. Kde pa
si prvle bio? Si pol litra vina pio? Sojka: več. Vuga odleteč. Piši me v r...
Na driigom drevi znovič začne: kde si pa prvle bio...? V Brezovici jo za
svilno motovilo imeniijejo. — Čiča ma radio. Kobilo brio. — Nesrečen
je, prej, koga vkani.
Rstavka. Koga vkani, zaman polaga. Trlica pa svinjak ne ma sreče.
Geta čiila jo vgojdno, pa nazaj bežala vu hišo. Nedelica.
Ftica vkani. Jas se toga ne bojim, nego či njiva vkani...
Sraki vrabli, škvorci razmetavlo gnezdo, v kllin vzemejo les pa ga
doli piiščavajo. Pravijo, da či njoj edno belico vzememo, pobegne, či njoj
dve zememo, te ne pobegne. Misli si, ka se je njoj vokotnolo. Tornišče.
Slaviček. Krajna. Rjavka. Tornišče.
Sova. Či sova naprej pride vu dne, vsi ftiči se na njo piistijo, arr
prej, z vseh ftičov ma edno pero.
Striig na kačkoj travi. Od striiga živina zgine.
Zlata vrana. Vali zlatovranka. Zelene peroti ma, erjavi hrbet, prej, grda
stvar. V Dolencih jih dosta je.
Vineencijovo. Ftice se ženijo, pare si iščejo, zaračajo se. Či so mlake,
dosta de vina. Tak so mi mati pripovedavali.
Vuga. Koga vkani, tisto leto ne ma sreče. Pokliviija na Krajni, pride
kesno, kda že hrastje poka.
Upkaš je v Polani Tornar Juri.
Gos, goska, gosak. Negaga, negaga.
Golob. Divji golob: Pud pudum sidim. Sobota.
Detel. Kak dugo detel na sprotoletje jug-jug-jug dene, tak dugo vsik-
dar sever piše. — Pisani, kak detel.
Čuk se v noči vu okno mlati, či je posvet vu hiši. Celo vu dne vu
preklet prišo. Kokoši so ga plodile. Nu slemeni čiidno dene. Vu starom
rori je doma. Nikak, prej, merje.