RENTGENSKA ELEKTRONKA
Andrej Pregelj in Stanislav Južnlč*. Inštitut za elektroniko in vakuumsko tehniko. Teslova 30. 61000 Ljubljana
X-ray tube ABSTRACT
• lunüt«d litty yeats ago was Corn Conrad Wilhelm Rcfii^ftn (1045-1 and iu$i hunOfsä year'i is oassiri^ srice lh»5 tofnous physican anO e'P'efimertaicf discovaidd ihs mysisnccs X-rays $<iO'>rnei origin was explained arnj they beaime us«d fc ditlersnt purposes Riyilgen luW as a ccurce ot the same narn« rays in prtncipid	equal
txil ii$ 'esJisaiicn has been changed many iimss according 10 new kncivleogss As an election element i^^iicJi has to maintain the t>ign vacuum ail its	gexi K> enable the rotaton o> anode (t 1$ «»ry
inieiesung (rem ihe coristructicn ancf lechnoicgr' DOinl ol wtesv
POVZETEK
LCos mineva 150 let od rojsrva Cwvada Wilhams Ron(^na i523j in ICO let odka» je ta porr>enibni fizik id ®ksp«rtmeniaiof «Jkiil $k/ivr«05tne ia'l<e X KmaKj so pojasnili njihov f>astaf>efe in (ih p^icöi uDO'Ot^joti V najtarfccneiSe narnene flenigensKa elekironha kot i2vii I'^icnTten^ega s^ania je v ptmcioi» ves čas enaka izvedbeno pa s« is 2 novimi dos«2ki neprestano i2C«pOlnjevaia Kol elektronski elerneri, Ki mo'avsebi ohraniaii potreben viikuum vsosvoio 'ž^lfen|$kodc03' m omogočati vrten le anode le zanimiva koostnjkci|&ko ir> Tehnolct^ko
1 UVOD
Kadar uddri curek zelo hitrih, energijsko bogatih elektronov na kovinsko elektrodo (anodo), se nekateri od nje odbijejo, drugi pa vsaj delorr^a prodrejo v kovino {si 1). Ob zaustavljanju oziroma zaviranju elektronov v atomih anodne kovine pride do rr^edsebojnega učin* kovanja, katerega posledica je kratkovalovna svetloba, poznana pod itnenorn rentgenski ali žarki X, Sestavljata |0 zavorno sevanje in lastno ali karakteristično sevanje materiala anode Zavorno sevanje nastane oü zaviranju hitrih elektronov v el. polju jeder v anodi Sestavljeno je iz svetlobe z različnimi valovnimi dolžinami, ki so odvisne od napetosti, s katero smo pospešili elektrone. Lastno sevanje atoma pa vsebuje le določene valovne dolžine, ki so značilne za strukturo atomov anode. Elektron iz vpadajočega curka, ki prodre v notranjost atoma, izbije elektron z ene notranjih elektronskih lupin {energijskih nivojev) in to Izpraznjeno mesto izpolni elektron, ki preskoči s katerega koli viSjega energijskega nivoja, najverjetneje znajbliž)ega. Vtem primeru se sprosti energija, ki se razširja skozi prostor kot

stUlaU«
T

"1
11 • • <

rvnfcfvnsMD ssfViJe o - um)
Slikal Nastanek rentgenskjh'žarkov'
' Stanislav Južmi je profeso* fuiKe <n taiunelništva ne stedrvjr loli v Kc^vfu. Letd 1960 )e diplomiral iz tehnične Ttzike na Fakulteti sa na<avo$iov)e m tetinoiogio, magjstnrai pa leta 1964 12 sg^dovine fisM na Filozofski fakulteti v LJubljani
röntgen pred odkritjem žarkov
Rentgen je med leti 1865-1868 študiral na Politehniki v Zür^chu Večino fizikalnih predmetov le poslušal pri Gustavu Zeunenu (1828-1907). tehnično fiziko v 2 letniku pa pn Rudolfu Clausiusu (1822-1S88) z univerze v Zunchu, ki je makj pred tem utemeljH sodobno kinetično teorijo toplote m plinov. Poleg Zeunerjevih predavanj o mehanični teonji toplote je poslušal tudi Ciauslusova nenbvezna predavanja D isti snovi, ki so nanj gloDoko vplivala s svojo jasr>ostjo m točnostjo
mmrn Conradflon^flen (J845-J923I
Leta 1868 je bil za Clausu^sovega naslednika izvoljen mladi Avgust Adolf Kundt (1839-1894) Po disertaciji o plinih leta 1869 je Kundt preusn^enl stroinega Inženirja Ronigena v fiziko {Glasser, 1959, 51-56; Somrnerteld 1973.127)
röntgenov laboratorij
7. maja 1895 je Ptiillpp Lenard (1862-1947) iz Bonna poslal Rontgenu naročeno cev, ki jo je izdelal sieklopihač Muller-Unkel iz Craunschvveiga Steklena cev imela antikatodo iz G,0D5 mm debelega aluminija, ki je prepuščala 'katodne 2arke'. Pozneje se je izkazalo, da je bil prav lahkt alummij najslabša izbira za poskuse z ren^enskin^i žartci.
Röntgen je 28.12.1695 kar tn razlicoe evakuirane elektronke, s katerimi le bilo mogoče opazovali nove žarke O aparati), ki ga je uporaDil ob odkritji; 8.11.1895. imamo tako različna pričevanja, obarvana tudi z interes« gkeOe Lenardove prioritete (Glaser, 1959,3; Gang, 1936,304).
Röntgen le uporabljal veliki ftuhmkorffov rndukcijski aparat podjetja Ernecke iz Berlina Cev je poknl s tankim počrnjenim pnkegajočim se kartonom V zatemnjenem prostoru je opazil fluoroscenco tudi z razdal;e 2 m na papirnatem zaslorru. pobarvanim z banievim platinociani-dom, ki gaje postaji DHzue^elclronke Fotografski posnetki so mu sprva rabili le za potrditev opazovanih fluorescent. Ze leta 1895 je med drugim fotografiral tudi kosti roke m nehomogenosti v kosu kovine, kar je že naslednje ieto odprlo široka področia uporabe
9 3 1696 je Röntgen objavil poskuse, pri katerih je karbn nadomestil z omarico iz pocinkane pločevine, ki je imela okno iz svinca Uporabil je 3 cm debelo m 45 cm dolgo cev IZ medenine z 1 cm širokim oknom, pokntim z aluminijasto pločevino (Rentgen, 1898, 1, 5, 6-7 m 12-14, Glasser. 1959,1-2).
Ronlgenov laboratorii na lizikalnem inšUlutu Univerze v WurzDurgu
spori glede narave rentgenskih žarkov
Röntgen je ob kopijah svoje prve razprave o odkritju 28.1 M 895 pošiljal znanim raziskovanem tudi rentgenske fotografije. Uporaba fotografije je vztiujaia občutek, da so novi žarki valovanje Rontgenjeugotavljal(ROntgen. 1896, 10}. da novi žarki niso enaki katodnim, saj električr^i naboji name ne vplivaio. Prav tako niso ÜV svetloba, sai se ne uklanjajo, se nepravilno odbijajo. |ih ni mogoče polarizirati, njihova absorpcija pa je odvisna od gostote telesa
Naši predniki so pred sto leti takole brali o novem odkritju 'Ta lastnost je Rontgena navdala z mislijo, da žarki te svetlobe nimajo tistega valovanja, kakor navadna svetloba, tj. transverzalno tresenje ali nihanje sem in Qe, navpik na SVOJ tir, ampakda se razširja migiiaje poleg svojega oru, ali 2 longitudinalnim pomikanjem, tj. naprej in nazaj, kakoršno opazuje ftzik pri donenju' (Šubic, 1698.166)
Boltzmann (15,1.1696, 22.9.1899}. Kelviii (12.2 1696) m drugi Angleži so sprva podprli Rontgenovo teoriio o longitudinalnem vak)vanju etra (Wheaton, 1983, Wilson, 1987,172) Kmalu pa SO Kelvin (25.2.1896), J J.Thomson (predavanje 10.6.1896) in drugi dali prednost transverzalnemu valovanju in rentgenskim žarkom kot kraücovalovni UV svetlobi.
karakteristično monokromatsko sevanje.
To sevanje je decembra 1895 prvi pravilno opis<)l prof dr. C.W. Röntgen. Imenoval jih je 'žarki-X". ker Se ni poznal razlage zanje. K odkritju je pnpomoglotaKratže živahno raziskovani© električnega toka v plin:h (Fara day, iß3ß) in kasneje tudi Studij elektronskih curkov, ki so jih takrat imenovali katodna žarke Tedaj so z iztioljSanimi vakuumskimi črpalkami že znali zmanjšali zračni tlak v steklenih ceveh pod en rr^ilibar Novo sevanje je izviralo iz dela elektronke, v katerem sc elektroni zadevali steklo. Nekateri predmeti so rentgen sko sevanje prepuščali, dnigi ne. z magnetnim poljem ga ni bilo moč odkloniti, posebej občutljive so nanj bile fotografske plo&če Leta 1912 je Max von Laue s sodelavci pokazal z interferenčhimi poskusi, da je to sevanje navadno eiektromagneinovalovanjez valovno dolzmo. manjfio od UV svetlobe. Sodobne naprave genenraic pri napetosti od nekaj kv do 1&0 m vec kV cel spekter valovanj, od trde (a»0,01 nm) do mehke (>. -1 nm) rentgenske svetlobe
2 RENTGENSKE ELEKTRONKE
Pred sto leti so bile rentgenske elektronke preprosta steklene bučke tshka 2). iz katerih so izsesali zr^^k kolikor je to takrat bilo mogoče Med negativno (v prvili začetkih Se hladno) katodo m pozilrvno anodo je bilo mogoče opazovati pramen elektronov oz katodnih žarkov Elektroni, izhajajoči iz katode, so na svoj< puti zadevali molekule ostankov zraka Naotaii lorii pa so udarjajoč na katodo, spetgenenrali nove elektrone Te tkL ionske cevi ' je bilo zelo težko reguliratt zaradi nedefiniranega tlaka, ki se je v času delovanja zmani Seval. Pn/e ionske elektronke ni$o imele izrazitega
1

Sill's 2 Pfwc rentgenske clckt'onko
Žarišča m pri slikanju niso dajale ostrih senc: vse je bilo motno, brez detajlov in kontrastov Rentgenska svot loba je sevala iz vseh sten bučke, ki so jih zadevah elektroni. Kasneje so katodo oblikovali konkavno m s tem tokusirali curek elektronov na eno točko v sredini elektronke, kjer je bila nameScena kovinska pioScica. imenovana antikatoda. Polem so pričeli izdelovati elektronke z vročo katodo. s čimer so dosegli pnstlno izstopanje elektronov. Ostanek zraka v elektronke ni bil več potreben. Z boljSimi črpalkami so dosegli tlake do 0,001 mbar Napetost med anodo in katodo je vsein elektronom dajala enako kinetično energijo, katere večji del, spremenjen v toploto na antikatodi, je bilo treba odvzemati. Razvili so sisteme za hlajenje, najprej z zrakom, nato Se s tekočo vodo. Moderne rentgenske elektronke za stalno uporabo imajo pol^ tega vgra* jenose rotacijo anode, ki omogoča Se večjo specifično obremenitev materiala. Zlitina iz renija. volframa m molibdena bi se namreč v točki udar)anja elektron* skega curka (približno 1 mm^) preveč segrela, če bi je ne vrteli s hrtrostjo 3000 m več obr .'min.
3 IZDELAVA MODERNIH RENTGENSKIH ELEKTRONK
3.1 Steklene elektronke
Ohišje je iz specialnega trdega stekla, ki ima visoko prepustnost za rentgensko sevanje. Da bi Dila uporaba varnejša in priročnejsa, je steklena bučka vgrajena v kovinsko ohišje» napolnjeno z oljem, ki ščiti proti visokonapetostnemu preboju. Za izstop sevanja je v ohiSju predvideno posebno okence. Na sliki 3 je prikazana notranja zgradba sodobne tovrstne rentgenske elektronke. Električni dovodi za žarilno nitko katode in za getef (ki ni narisan) so iz molibdenskih žic. vtaljenin na levi.
Slika 3 Sieklena /zvedöa rentgenske elekuonke {dolž!nacc^240mm). i-katoda, 2-vneca
anoda. 3-izstopaioči rentgenskt 'žaiki' 4-stalo' elektromotoqa
Vrtljiva anoda je z ležaji vred nameščena v telo, ki ga nosi v steklo vtaljen obroč iz kovarja (zlitina: železo-nikelj-koball, ki ima termične raztezke enake kot steklo). Telo anode |e lahko iz naslednjih materialov: molibdena, temperaturno zelo stabilne moiibdenove zlitine, ali posebnega elektrografita: kolobar, ki je izpostavljen bombardiranju elektronov, pa je Iz vol-frama. Vrtenje omogoča enakomerno porazdelitev toplote in preprečuje lokalno pregret|e oz. taljenje na mestu udarianja elektronskega curka
V primeru, ko je vrtenje onemogočeno, pride že pri vključitvi aparata za eno samo slikanje do tolikgne koncentracije toplote, da se prične taliti volfram.
Anoda je čvrsto spojena z rotorjem večfaznega motorja. katerega Stator se nahaja zunaj vakuumske elektronke. Zaradi visokih napetosti so smiselne velike reže med elementi; pri tem je rotor anodnega motorja izveden kratkostično. Kroglični ležaji za delovanje v vakuumu so trajno namazani oz. natrti s svincem ali srebrom
Vse sestavne dele rentgenske elektronke pred montažo temeljilo očistijo m razplinijo v vakuumu. Čistoča je pri tem največja zahteva. Pri izdelavi je zato nujna uporaba nepraSnih prostorov, rokavic, eksikatorjev za shranjevanje itd. Osnovne enote, ki so: katodni in anodni sklop ter stekleni valj, zatalijo na steklarski "stružnici" v celoto. Preko črpalnega pecija se la polizdelek priključi na vakuumski sistem Med evakuira-njem do tlakov pod 10"^ mbar je potrebno bodočo rentgensko elektronko eno dO dve urt pregrevati na 400®C, zato da se z notranjih sten odstrani vlaga. Po ohladitvi sledi segrevanje anode z elektronskim curkom do najvišjih temperatur, ki se pojavljajo pri normalnem obratovanju. To traja 4 do d ur. Nato sledi odtalitev elektronke od črpalnega sistema z zataljitvijo črpalnega peclja in uparjanje getra.
Podobno je pfotesor Puluj c Prage 13.2.1896 meni. da Rontgenova hipoteza o longitudinalnih žarKih ni dovolj ute* meliena (s(r.238]. Vendar jo je ovrgel s polarizacijo rentgenskiti žarkov leta 1904 šele Anglež Charles Glover Bafida (1877-1944).
Lenard je fnenii, da gre iz zelo hitre katodne žarke, ki nai bi Jih žfi sam odkni pred Rofilgenom Skupaj z drugimi nemškimi fiziki je nasprotoval britanskim teorijam o katodnih žarkih kot delcih oziroma elektronih (Južnič, 1994. 22-23).
Ai.'m. ..< I«« —	,
,	I,
, ^ ^^ ^


,,
—
N K SJ,1 K AkT
ntk\iili:n.
■■ ■ IMT(M
Rokopis i/7 naslovnica pfve Rčnlgenoi'p. razpravs o novi svetlobi
Ob osnovnem nasprotju so se pojavljale ludi drugačne teorije novih žarkov Anglež William Henry Bragg (1862' 1942) v Avstraliji in Srt Mikola Tesla (1856-1943} v 2DA (1 8 1896 in 29.8 1896) Sta menila, da so rentgenski žarki majhni delci, ki lahko izbijSfO elektrone iz atomov
Že23.1 1896(eArturScriuster(1851-1934)izManchestra oDjavil, da t^atodni žarki izločajo rentgenske žarke iz trdnin Podobno sta Britanec Georg Gabriel Stokes (1819-1903. 263.1896) m neodvisno Nemec Emil W»echBrt {1861» 1928) iz Konigsberga trdila, da pn zaviranju elektronov nastanejo z6\o kratki pulzi rentgenskih'arkov (Bragg. 1944 8. Glasser. 1959, 262-264) Stokesovo ideia. 'da vsaka nabita molekula (sIC) ustvan taksen pulz ko trči ob steno' le bila kompromis med delci m valovi, ki ga le sprejela večina brrtanskiti tizihov v prvem desetletju našega stoletja (Wheaton, 1983,15-17, Wilson, 1987.203)
eksperimentalna določitev narave rentgenskih žarkov
Potetu 1899 je profesor eksperimenialnefizikc v Munchnij Röntgen reorganiziral institut za teortjsko fiziko. ki je po Boltzmannovem o(thodu izgubljal na pomenu Leta 1905 je dosegel, da so izvohit profesorja Amolda Sommerteida (1868-1951), ki je raziskoval predvsem teonjo rentgenskih 'arkOv in je bil sicer zagovornik Slokesovfi m Wiechertovo teorije. Leta 19G9 so nastavili privatnega docenta Maxa von Laue-ja (1879-1960).
Leid 1912 je Laue v kavarni v Münchenu na vsaKodnevnem sestanku tamkaišmin fizikov zagovarjal možnost uklona rentgenskih žarkov na kristali/. Zaradi term^nega giDanja so mnogi dvomili v Lauejevo idejo, med njimi tudi Som» merteld m Röntgen Da bi rešit spor je asistent Warter Fredericn (1883-1968) napol skrivaj postavil poskus v laboratorifu. UporaDil je kristal modre galice, ki jo je bilo veliko v laboratoriju. Pozneje ga le nadomestil s kristalom cinkove svetlice pravilne kiip^čne strukture, iz katerega je pravokotno naglavno os izrezal kvader velikosti 10 mmx 10 mmx0,5 mm (Trigg, 1978,17-20).
MaxviyiLaue (1879-:960}
Kristal je postavil na pot žarkov, pravokotno nanj pa (oto* gratskoološčo, s katem bi Dilo mogoče po dolgi ekspoziciji zaznati rentgenskezarke.sipane pod pravim kotom Vendar niso zaznaii nečesar. podobno kot svoj čas Röntgen, ki je postavljal kristal preblizu itvira žarkav
V isti sobi je ta čas pripravljal doktorat Paul Knipping (1883*1935), ki nai Di čez (}va ali tri tedne zapusbl laboratorij Postavil je fotografsko ploščo za kristal, kar je prineslo uspeli. Kratko poročiK) so izdali apnia, 8 61912 pa je Sommerfeld predstavil munchenski akademiji skupno delo Laueja, Fredencha in Knippmga (Bragg, 1944, 6; Glasser, 1959 76: Joffe, 1983. 26 m 34-36 Stmad. 1988,150)

'r-

K ' »« «^^«M A .
--- s..
f (Jen prvih intsrferenCn>f^ posne/Aov, k) jih ß nareöif W. friedn^^ti

Zaradi preskusa na pr@tx>|no trdnost je potrebno po opisanem postopku izdelano rentgensko elektronko vgraditi v preizkusevaint aparat, ki je napolnjen z izolimim oljem in zaščiten proü sevanju. Pn tem morata napetost in obremenitev dosedi predpisane vrednosti, kise višje od nominalnih Ta tehnološka faza traja 8 do 20 ur, odvisno od tipa elektronke.
3.2 Kovinsko-keramične izvedbe elektronk
Pri teh rentgenskih elektronkah je zunanji plašč pov sem kovinski in vezan na potencial zemlje. Visokonape tosina osamitev je izvedena 2 dvema, znotraj vgra lenima keramičnima izolatorjema. Pn ceveh 2 vrtečo se anodo je potret^en še tretji, keramični vložek, ki zago tavlja centriranje rotorja v ohišju in s tem efektivnejäe delovanje pogonskega motorčka (slika 4)
7 ,
\	
	
—	
6	
	
	r-
	J
Shkii A fton/gensAia	jzw^ena s
Ohi^iC S-e^KliOTtoiOi 4-okno S-oieklronska Ct/S'ca 6-/cžd/. ^'keramtčm izolfiiof
Varjena izvedba in možnost uporabe justiranih vložkov omogočata večjo točnost rzdelave kot pn steklenih elektronkah. Ena od posebnosti je tudi. da lahko elek tronko že na črpalnem mestu priključimo na polno obratovalno napetost.
Zaradi tega se zgoraj omenjeni proces usposabljanja skrajša. Pri taki elektronki varuje zunanje ohišje okolico pred sevanjem in zagotavlja hlajenje ter pritrditev na aparaturo, nima pa več funkcije visoKonapetostne za ščite
4 UPORABA RENTGENSKIH ELEKTRONK 02. RENTGENSKE SVETLOBE
Uporaba rentgenske svetlobe je mnogosfranska Za posamezne namene so prirejeni njeni izvin, tako elektronka sama, kot tudi generatorji vtsoke napetosti Napetost je iahko konstantno enosmerna aii prekinje-vana.od njene višine je odvisna trdota ms tem prodornost ratkov Izkoriščamo dve lastnosti rentgenske svetlobe:
-	različnost prehodnosti skozi snovi - za senčno sli kanje predmetov m
-	specifične značilnosti 12 snovi izhajajočega valovanja, ki nastanejo po interakcpji rentgenske svetlobe ali elektroskega curka z atomr kristalnih mrež kar uporabljamo za preiskave Trdnin snovi
Senčno slikanje se uporabJja največ v medicini (zlomi kosti, spremembe oblike organov, lujki v telesu, zobozdravstvo, rentgenska tomografija), v tehniki predvsem
za kontrolo kakovosti (defektoskopija, atestiranje kriiič-nih mest. npr. v odlitkih jn zvarih, kontrola oblike, povečave specialnih mikroelementov) ter v drugih področjih gospodarstva in živlrenje (priprava hrane in bi* oioških vzorcev, preiskave arheoloških predmeJov. umetnin itd.}. Sliko lahko opazujemo ali neposredno na fluorescenčnem zaslonu> ali posredno s slikovnim pretvornikom ali na fotografiji.
Rentgenski metodi za preiskavo trdnih snovi sta naslednji:
-	fluorescenčna spektroskopija. To je kvalitativna in kvantitativna kemijska analiza, pri kateri vzorec obsevamo z rentgensko svetlobo ali obstreljujemo z elektroni In dosežemo, da seva karaktenstično svetlobo. ki JO opazujemo m analiziramo
-	rentgenska preiskava kristalov. Pri prehodu rentgenske svetlobe skozi urejeno razporejene atome v kristalni mreži nastopijo ukIonski pojavi. Zaradi inter ference se prikaže na fotografski plošči (ali na zaslonu) urejen sistem pik in Črtic - interferenčna slika, iz katere lahko sklepamo na kristalno strukturo preiskovanega materiala. Znani načini rentgenske preiskave kristalov so: Laue-jev, kjer kristal preiskovane snovi obsevamo z mešano ("belo") rentgensko Svetlobo, ter Braggov in Debye-Scherrerjev, kjer uporabimo monohromatsko svetlobo.
5 LITERATURA
WPuDD H K Hat(mari VafcuumiecMiV-Gnjndiagen unO A/ivendun gen C i-ianse'Ve«iag. München, Wien 199I
PruiiCsGmbH, Hamb«jrg prospekti InflysttialX-Rsy 1966
JSt'r»»l Slo ie1 rentgenskih elektrode Presek 1994/95-4
Heo*ir>ge' WTertyOne« ir<juslrielie V^uumtechnK VEB Deuiochet Verlag. LieD2«g 1979
Bragg William Lawrence <1890-19'^l) The history of X ray ariofysis. Longmers Greer> and Co LtO
čadeS Fran (I8ß2-19^5). $kr^nost radl0ekt^^051^ Ljubljana. 1906
(ki'ig G E. "Jubilei"" Rentgena v 'Tt^tiei imperii , A^hiv istcii rouki i lefiniki, Moskva in Ldnir>grai3,1936. 301-306
Glassar Ono. Wilhelm Conrad Ro'^igen. Swinge'-Vetiag. i959
Jo^loAixvnFeiMfovti (I890-19©D) Vsire^tsH^tkam» Nauha LemgrsQ 19S3
JuSnic Sianiglav. Zgcdovma raziskovani» katodnri ;arkov' Vakuu-misT iäi2 22-23
Pukj^ Julius (1d4S-19te). Lfber die Enisiefiung der Rcnig^nlscngn SffstfiJen und ihre phofcgraphische Wirkung, Wien Ber jifi (1896)
Reinigen Wilhelm Conrad (1845-1923) Ueber eine neue An von Sita-hlen, AnnPhy^ £4 («893) 1-37
Sc-Tim^ieiO Arnold (1866-1951), Nauka, Moskva, 1973
$1rrked Jarwz (t 1934), Ttic«W slo(e(|a rentgenskih mtenerervD, COzornik matfii as (1960)147-154
ŠubicNan (1d&6-1924), Elekinka, L|uQI»^a 1^7
ŠgbicS<fr«cn (IO0-1903). Fotogferiovarije nevichih slvanj Oominsvel S(1896l.1&5-159in 186-«^. čkNelkOielO-prozorno Dcfninsvet. 9 <1896) 412-414,	luč r človeško lelo Dom m svet, II
(3898) 218>221
Trigg Geoige L. LanOmaik Expennerts m Tweriieiri Ceriury Phys<$, ruski prevod, Mir, Moskva. 1978
WVir-alun Biui.« R, Tlie l>^ei oiiJ I1>e äpaK. Ca«riUrHJye UiiiveiMly Press 1983
Wilson BavidS Kelvin and Slokes, Adam Hilge« Brrslol.1987
München |8 biftako poldrugo desetleqe sredi see fizikalnega raziskovanja rentgenskih žarkov fJurgnickel. 1986, 276. 278 if> 285). WH.Bragg je sicer poleü 1912 poskuSal munchenskt poskus prilagoditi svoji delčni teoriji rencgen-skin žarkov Niegovsin Lawrence je novembra 1912 popravil Lauejevo analizo poskusa Pod vplivom očetove leorije I n Sto kesoveteonie impulzov je domneval, da so rentgenski žarki Oelci, ki^h spremIjap valovi {Bragg 19$9,7-8)
ODMEVI RÖNTGENOVEGA ODKRITJA V AVSTRIJI IN V SLOVENSKIH DEŽELAH
Nanovo leto 1896 je dunajski protesortizike Franz Serafm Exner (1849-1926) sprejel razpravo svojega nekdame^a sošolca Rontgena Obvestrl je sodelavca, praškega profesorja ftzike Ernsta Lechera (185S-1926), sira urednika Wiener Presse, kjer so objavili novico že 5.1 1896. f ranzov Drat, tiziolog Sigmund Exner, je 16 1 1896 objavil odkntje vWien.Khn Wschr. (Glasser, 177.185)
Pollrfitji mesec po pn^i objavi smo o rentgenskih žarkih lahko brali ludi v slovenskem jeziku l.inl5 marcal995 je ljubljanski Dom m svet objavil prvi razpravi $. Šubjca o novem odkritju z dvema fotografijama J M Edieqa, profesorja m vodje fotografske šole na Dunaju Tudi Subic je poslal lepe rentgenske fologratije, ki jih je izdelal njegov sodelavec na graški univerzi Paul Czermak (1857-1912), vendar jih niso objavili (Šubic, 1896,186-187)
i.Šubic je v SVOJI knjigioelektnki leta 1897 rentgenske žarke samo omenil (str,344). Več prostora jim je posveül prole-SOr fizike Fran Cadez (1908,20).
ICIM
J. »
Rl».....'I»,. »"I «IM M t«'
M'«' "f*" K"»	k« M I« »«I»
»Ml« «nyaU. 1x^41. m x ^
(■-«I* • »i'i! !■*■ '»•«IN.	«ti
•tM )»«in ,1 MU »iltf Ml»»«
prdjornu •••• .
!• irw« •• ,> u. I— „ «M •
•« •(	«»Milk. »M.
I t^MIMII V0 ^fli	I»
»al«	lUNB,	h (r ».jI,
I »vita M, .iri«	»r -
Pi<4i*-W)< nt,«	(«■•HUMa»
lUltnO* ^ B•<^.• M K"« inw	M IBM,»
l'oio«r,if<n-«n|c nevidnih .«^Ivarif
•rmm /»/ &

>, t« «•'A.Bi *	•>il>iw«	,<
Vi*,) «A' N K<».- fa » 19 ««M an.,«	««(<
/t^.	Uu 1—,	m i-—
..vi..',.	C^m^^Uu ka NI	«..M B»
»•> I. ^ ,• • .................M»
,/>i. ^ ,. . .... >M,>M • .#•.. ...	,m, f,
'• ...........».,-« , .««I»	aaM»«»
-(»•'••»"K "
k «IM f4
m^miitt'' ••
Köntgcno\'a luč in ("lovc'^ko telo
U^ m^m ii-nm, kn K ■ ••'•«'««^k irtJU ••'« »«IM— ir'oovJ-'«-. JO tN» mfiri^	aroM fu '^tM HUM''
Ufi^ > <>„»nih t»>>l»|) «M «nvT»	^ ble na
la '«(>»•! .^n^ilm	^ruH'O'
(iWlB I
iDncifyo*! «t^K funiM
«••V.»,	•••»s MW|
Odlomki iz člankov prof. Simona ŠuDica. h so tiii v lelif) 1896-1898 objavljeni v revji Dom m svsi
nobelove nagraoe pred koncem prve svetovne vojne, povezane z odkritjem rentgenskih žarkov
1901 Röntgen 1905 Lenard 1912 Laue
1913 Bragg, oče in sin 1917Barkla