1913. Sept.
NEVTEPENO P0PR1JETA DEVICA MARIJA
Zmožna GospA Vogrska. POBOŽEN MESEČEN UST. Vrejiije ga: KLEKL JOŽEF vpok. pleb. v Crenslovcih
—	: Na znanje.............257
(bi.): Mari pred očmi ma Boga.......258
—	: Romanje v Tur...........260
Klekl Jožef: Tretji Red..........279
Po Stčgeri: Nebesa — kralestvo.......280
Marijin : List za deco..........283
Pošta — odpustki............288
Cena lista je za domače dve koroni; za amerikance pa tri. K listi dobijo tak domači, kak i amerikanci kalen-dar. Ali potrebno je list naprejdolplačati. Ki nemore naed-nok vse dolplatiti, naj da vsako pol leta 1 korono, ali konči 50 filerov vsaki frtao naprej.
Penezi i pisma za list naj se pošilajo na sledeči naslov: Klekl Jožef plebanoš na pokoji v Črenslovcih. Cserfold, Zalamegye.
Za naročnike i širitele lista se vsaki mesec sliiži edna sveta meša.
Cisti dohodki lista se obrnejo na zidanje ednoga samostana v Krajini Slovenskoj naVogrskom.
IX. leto. 9 št.
1913. September.
Stolna cerkev v Szombathely-i.
Na znanje !
Vsaki, ki z tem snopičom plača dol, če je ešče ne, celo naročnino za Marijin list, to je 2 koroni, dobi te mesec knižico »Skrovnost Marijina," sledkar pa kalendar Srca Jezušovoga, oboje brezplačno.
Za pošto so domači nikaj ne dužni plačati, samo amerikanci vsaki 20 filerov.
Ki na svoj naslov dablajo list, knižico i kalendar ne dobijo na svoj naslov, nego z cele fare se vse vkiip v edno mesto na farof pošle. Ki do konca toga meseca ne plača lista, se njemi list gorstavi i njegovo ime v njem tudi naznani.
Penezi i pisma naj se pošlejo na naslov : Klekl Jožef plebanoš na pokoji v Čerensovcih. Cserfold, Zala-megye.
Maria pred očmi Boga!
Bad misli na nazočnost božo.
Ednok se je zgodilo, ka je Jezus tri dni zaostao v Jeruzalemi, ednok se je zgodilo, ka ga je Maria z očmi viditi ne mogla; diiša i srce njčno je Boga nikdar ne zgubilo.
Kda je Gospod Abrahama odebrao z med jezer liidih na svojo službo, ga je etak nagovoro : »Hodi pred menov i bodi popolen." Pa je Abraham brez henjanja pred očtjii meo Boga : Pred Bogom je hodo i Bogi povoli je hodo.
Kelko več je nevtepena Devica od Abrahama: Sliiž-benica boža puna milošče, v šteroj se je Bogi dopadnolo. Njena vera je živa bila tak, ka kod je hodila, je vsikdar pred obličjom božim hodila, vsikdar pred obličje njegovo postavlala sebč. Njeno srce se ne zvezalo z nikšim ze-melskim poželenjom, zato je vseli z slobodnim srcom iskala Boga. Njena diiša, v šteroj je ne bilo piknjice ne-rednoga nagiba, je takša bila kak tiha, mirna, jasna noč, kak čista vretina, štera ne pozna nemirovnosti, v šteroj /.vezdatnoga podnebja krasen odsev počiva: tak je poči-vao v njoj kep boži.
Nanč šen je ne pretrgao njeno prikapčenost k Bogi.
Lehko i slobodno je pravila z rečmi pesmi (5, 2) „Jas sam sp&la, nego srce mi na straži stalo."
Bog liibezni! Zahvalim se ti za dobroto, ka si dtlšo n Srce bi. Divice tak lepo k sebi privezao z miloščov tvojov.
Mati Maria, vzemi hvalo nebe i zemle, štere si vredna gratala, kdaksi nagibanja bože milošče tak verno bogala.
Spomin nazočnosti .bože, to je to premišlenje, ka -nam je Bog vsikdar nazoči, ka nas vidi, čiije, zna naša najskrivneša čutenja, mišlenja i ndgibe je zmožna podpora za tiste, ki šččjo ono popunost dosegnoti, na štero so kak krščenicje pozvani. Pa ki so prišli do kakše po-punosti, so vsi po toj poti prišli.
Ki ma zmiseo od Bogd, on znd, ka Bog vsa vidi, vsa čuje. To je pa pa drugo, ka naj sami vidimo, naj sami čiijemo, ka Bog nds vidi i čiije. K4tomi je živa vera potrebna pred vsem drugim tiidi čista pamet i čisto «rc6; takše srce je k tomi potrebno, šteroga ne moti vi-hčr čarnih nasladnostih, pa štero ne oslepleno z grehom teme: „Oni do vidili pri vsem svojem posli, ka je Bog vidi i čiije."
Vorna duša kajkoli vidi, si priliko vzeme z vsega, ka se k Bogi podigne po njem; čisto srce vseširom ndide zrok i priliko, kde Boga lehko diči i hvali.
Podnebje z svojim velikanskim obokom ober nas božo diko oglašuje, svetle zvezde njegovo svetlobo naz-naniijejo, nezmerno morje je podoba njegove neskončane velikosti.
Vsako stvorjenje bože popunosti glasi; najmčnša rožiča na poli je kak odpreta kniga pred tebov, z štere lehko od božega veličanstva čteš.
Pa od znotra v sebi tiidi lehko naideš svojega Gospoda i Boga. „Po njem i vu njem živčmo se giblemo i smo." Tak je Bog, kak svetlost, štera se po vseh mestah raz-prestira, kak zr&k, šteri nas od vseh krajov obdaja.
Bog je tisti, ki ti pamet presveti, ki ti volo ravna, ki »triiple na vrdtih srca tvojega". (Skriv. razod. 3, 20) ino z sladkovernim srčnim gldsom prosi srce tvoje.
Ete dobrotiven Bog je on,, ki skrb ma na tebč, ki zapove zemli, naj ti da vsakdenčšnji kriih.
Z&to ti ga ne potrebno daleč od sebe iskati: vu sebč se zgledni i pazi na njegovo nazočnosl. Pa boš «čiito, on ti dd, naj čiitiš njegovo nazočnost kde po pres-wetlenji pdmeti, kde po posebnom tanači, kde z navdu-
šenimi nagibi ino sladkimi tolažbami, kde pa z liibezni-vim opominanjom za volo tvoje nevvučenosti'.
Na to pazi, ka tomi različnomii deli' milošče bože vu tebi ne postaviš zadive niti z lehkomišlenosti, niti z samovolnim neprijatelstvom. Podaj se v tvojem živlenji tistim nžvadam, štere so mogoče na prijatelstvo bože po-dignoti dušo tvojo pa je obdrži z moenov verov zjedin-jeni z duhom sv. materecerkve.
V vsakdenešnji poslaj i svojih opravilaj se drži na-kanenja božega sprevidenja, štero ti Bog v tvojem srci nazndnje da. Nikaj ne delaj prenaglo. Naglošča dostak-r£t ešče najsvetešemi deli na škodo znotrašnje premišle-nosti, štera dušo z Bogom zjedini.
Ne naslediij poziv nature ne vu vesolji niti v žalosti. Tolažbo pri Bogi išči, ne pri stvorjenjaj.
Zaviipaj njemi z srčnov podanostjov vsa, štera tef veselijo ali žaloštijo pa ga mej kak očo, ali dobroga pri-jatla, pred šterim z popunim viipanjom lehko odpreš srce svoje ino njemi pokažeš vsa svoja čutenja, vse bolečine i vso zadovolnost.
Posebno to viipanje ti odpre pot k srci njegovomi ino zvrši ono zjedinjenost lubeznosti z Bogom, štera je pravoj krščanskoj duši kak medapuna tolažba na etom sveti.	(bi.)
Romanje po ostanke sv. Martina v Tur na
Francuško.
II.
Maj. 24. 25. 26.
Venezia—Lido—Torčello.
Od Szombathelya po železnici bliizi 700 kilometrov smo včinoli, gda smo vu Venezio prišli. Tak smo si do-gučali, ka na tri dni tu ostanemo. Več zrokov smo meli se vu Venezii muditi. Vsej osem nas je zadosta trudni bilo. Venezia je prva počitnica. Zviintoga cio našega romanja je bio iti nej samo po ostanke sv. Martina, nego se spoznati z onimi vsejmi, med šteri očakami je ednok
to
CT2
TTff n
Palača našega pušpeka v Szombathely-i.
sv. Martin hodo. On se je pa vnogokrat obrno med t a 11-janskom liistvom, zato bi se pa mi tiidi radi spoznali zr njimi. Istina, ka vu Venezii je naš svetnik nej hodo, ar je on prle živo, kak Venezia vžraš na sveti bio. I či smo mi li Venezio goripoiskali, včinoli smo to zato, ka te varaš; je najpripravnejši nam pokazati talijana gospoda i pavra na vodi ino na siihon. Venezia nam pokaže, kakši je na vodi talijanski paver i gospod; Lido nam pokaže, kakši je na siihom talijanski gospod; Torčello pa, kakši je na stihom talijanski paver. Zato smo pa gorivdarili Venezior Lido i Torčello.
Venezia! — Ste že gda sveta Kaj culi od toga mesta f Mogli ste že kaj čiiti. Samo ka znabiti nej po tom imeni. Nas vu vogrski šolaj od toga mesta so včili po imeni: Velence. Nemec pa tak zove to mesto : Venedig. Slovenei pa : Benetki. I či ste vu šol&j nikaj nej zvedili od toga varaša,. mogli ste od njega'čteti pred desetimi letami, gda so Sarto Jožef po imčni X. Pius za papo postavleni bili. Naš sveti Oča so najmre prle vu Venezii bili piišpek, patriarka. I vidite že zatoga volo je tudi vrejdno kaj znati od Venezie. Jas ostanem poleg toga imena: Venezia, ar talijan to svoje mesto tak pravi. Vsakoga mesta istinsko ime je pa ono, po šterom ga dom&či liidje zovejo i nej ono, po šterom ga tii-jinci zvati želejo.
Liidje! Znate, Venezia je na sveti te najnačiši, ctido-viten varaš. Či bodeš v Ameriko šo, i celo oblejčeš, ali pa v Ažijo i tam na te n&jvišiši brejg boš plezo i tak okoli po sveti glčdao, spodobnoga k tomi varaši nigde ne nžjdes. Ka pa te čiidnoga m& v sebi to mesto? Čiidovitna je v njem nej velikoča, — jestejo dosta vekši varašje od njega — čiidovitna je v njem nej lepota, nego čiidovitna je vu Venezii ena morska voda, štera celi varaš vseščrom zahodi. Venezia notri vu morji stoji i nej na siihoj zemli.
Suhe ceste tam ne ndjdemo. Kola tiidi nindri neboš vido. Fiakara pa kakštčč boš za njim kričo, tiidi nenajdeš* Aotomobila se ti ravno tak nej trbej bojati, ka bi te razklačo. Konja, krave, ne ga tii viditi. Vse to ne rabijo vu Venezii. To edno samo potrebujejo za približavanje: ladje i brodare. Toga je pa tii telko, kak smšti. Liidje, či k sv. meši ščejo iti, morejo se v ladji ta pelati;. ali pa
či si štoj žemlo šče kupiti, ali kakšo drugo hrano, ali obleko, po vse to v ladji more biti. — Ali pa či bi si z sosedom po tiho zgučati šteo, po ladji si samo mogočen njega goripoiskati. — No vej se pa te talijanje znankar ne čutijo dobro v toj vodi? — si znabiti misli šteri med vami. — Oh, pa ešče kak dobro! Vido sam tam ednoga kak je na svoje ladje naprej na kraj stopo. — Ja, ka te
Cerkev sv. Martina v Szombathely-i.
pa tam nosi — sam skričo, kak sam to zagledno, ino sam vse trpeto, ka bi se v morje prekubicno. Pa mislite, ka njemi kaj bilo? Ednok se je samo zdro, te pa z veslom potegno, ladja vujde od brejga i brodar se je že na ovom kraji rčžo. To so te brodarje, žilavi, i malo bole prilični, kak ništerni naši morčarje.
Pa kak čiidoviten je te varaš dnes na gledanje, tak čudovitna njega zgodovina. Attila, zmožen kral hunnov, ki je v našoj domovini tiidi bio, 452 leta, — te tak za 137 lejt po rojstvi sv. Martina — je vdiljek po Talijans-
kom proti Rim vdraši šo, naj bi ga pod svojo oblast spravo. Po poti vse narode, štere je samo srečo, doli dao spoklati. Samo od sčbe se razmi, nišče je nej svoj šinjek njemi pod sablo ponujo, nego je bežo pred njim, kak je mogo. Poleg morja je bio eden mali narod, šteri je z ribičijov držo gori svoj žitek i trgovino meo zdrugimi. Gda je tč narod zvedo, ka Attila. koga so za; „Božibič" imenuvali, proti njim ide zandriigim se v ladje poberejo ino taki vkraj od siihoga notri v morje odplavajo. Pa ka
Poslanstvo naših 8 duhovnikov z dvema francozkima v Toursi.
je driigokrdt Attila nebi meo prilike sagati, nej so nazaj šli, nego v morji so svoje šatore goripostavili- Po šatoraj so se pomali vekše i vekse hiže zidale, po hižaj pa palače prišle, v morji tak počasi celi varaš nastane, i te varaš je denčšnja — Venezia.
Či že, gda je na siihom, bio te narod, mogo tržiti, zdaj ka je sčista v morje se odselo, tembole je mogo pe-lati svojo trgovino. Stari Veneziančarje so dobro tržili, vnogo pejnez vkiiper spravili, z pejnezarni cele okrogline goridržali; vsi dužniki so pomali Venezii podložniki nas-tanoli, Venezia se je na kralestvo zmogla. Je mejla svojega
krdla; te se je zvao : dože (doge). Venezie kralovje so tak velko lepoto špilali, kak dnesden malo kralov more to včiniti.
DnesdenVenezia več nej samostalnakralevina. Eden varaš je pod oblastjov talijanskoga krala. Nema kralestva, nema
krala, nego ešče dnesden ma indašnjega lepoga časa žalostne spominke. Vsaka zidina skoro eden spomin tfš-nezie indašnji zlati časov. Takši spomini, štere gledat hodi celi svejt. I vidite z tej tiijincov žive denešnja Vene-zia. Dokeč do te stare zldine stale, do Venezie liidje tiidi živeli. Kak se pa te stare zidine vkiipspoderejo, Venezie 180 jezer liidi več nema kruha, Venezia je minola iz toga svejta.
Precesija z ostanski sv. Martina v Toursi.
Ka gledat ide vsaki tujinec vu Venezio, to smo mi šli gledat tiidi. Najprvle smo šli gledat Venezie siiho mesto. Ne mislite si, ka je kakše velko mesto: 175 metrov je dugo, 84 metrov šiirko. Zove se pa trg. Sv. Marka evangelista. Na toj siihoči je puno liidi, i od liidih ešče več golobov domačih. Driige stvari Venezia nema, golobe liibi. Mesto cukra v šatoraj okoli toga mesta kukurco oclavajo. Deca, či majo krajcare, po kukurcu idejo, i nej po cuker ; z kukurcov na srdino idejo, kukurco golobom pokažejo. Golobje pa že razmijo, ka njim je zdaj za či-
Preeesija z ostanski sv. Martina v Toursi.
niti, či ščejo zrnje dobiti. Eden golob se sede deteti gori na glavo, drugi na ramo, tretji na roko, i tak prosijo za kukurco. Dete se pa veseli toj prošnji, odpre svoj pa-pšr, v prgiščo vzeme zrnje; golobje vsi zdaj na prste zletijo i tak kliikajo z prgišče. I gda pojejo, se dajo pobožati, to je njihov Bog pl&ti, i te zletijo.
Gda smo se že navolili te ptice nebeške gledati, se povrnemo v Venezie najimenitnejšo cerkev: cerkev sv. Marka evangelista. Nej smo sami bili, ki smo jo gledali. Više 100 angleških dijakov tiidi sem prišlo v Venezio
gledat njene spominke. Cerkev sv. Marka evangelista je zidana od 830 dc 864. leta. Gori stoji zato že više jezero Jejt. 976. leta je eden del dolzgoro, nego nazaj so ga popravili. Denešnja cerkev je 76 metrov duga, 52 metra jšiiroka. Pod prednjim oltarom je skrito telo sv. Marka •evangelista. Od toga ma tiidi ime cela cerkev. Tu so ostanki sv. Marka ;-gda pa bodemo mi vidili ostanke sv. Martina ? Lepa cerkev je to. Puna starine. To je njeno bogastvo. Žalosten sam šo ž nje. Nej zato ka je nej moja; nego zato, .ka se fundament že začne pogražati. Fun-
Tourski bogoslovci pri precesiji sv. Martina.
■dament je jezero lejt včprestao zdaj se je na volo i celi začne se potunjavati. Škoda na njem i na celoj cerkvi. .Kak do to čuvali, nevem.
Po tom je prišo red na kralesko palačo : Palazzo Ducale. Prle kak bi notri šli, se je znami nikaj pripetilo. Doli vam zpišem celo zgodovino ; ztoga zvedite, kakši je Venezie tepeš na siihom.
Okoli cerkvi Sv. Marka je vnogo taksi tržcov, ki male knige odavajo, gde so cele Venezie vsa imenitnejša mesta doli vzeta. Domači človek ne niica to, tak zna,
kakša je Venezia. To je za tujinea. Kak so zavarali nas,, ka smo tujinci, vsi se med nas smetejo i nas prisiljavajo knige ali karte kupiti. Eden se je k meni tudi spravo. Z cele moči mi je poniijo z e vsem, kaj je meo. Jas sam ešče prvi den nikaj nej šteo kupiti; je ešče zato sledi-čas. Zato sam pa mimo njega šo brezi toga, kaj njemi samo edno rejč pravo. Ali talijan je nej bio truden ; za-menov beži, pred mene se postavi, i tak me sili karte od njega kupiti. Talijanski sam nej znao, zato tak po slovenskom sam proti njemi zmuvu : Nikaj mi nej »trbe." On pa to mislo po talijanskon, ka ga jas to pitam kelko zato dati »trebe." Včasi je zato pravo proti meni nej samo ednok, nego lenko 10 krat; Dvej liri, dvej liri naj dam zato. Pa sam pravo po slovenskom : Dvej liri zate knige: to je „drago." On pa to mislo po talijanskom ka jas neščem to falejšo, nego edno »dragšo" knigo meti. Vopotegne zato z turbe to dragšo knigo i znovič se ž njov pred mene postavi. Zdaj mi je že nej bilo vse edno. Ka pa pa tu ščes, sam njemi malo bole glasno povedo. Ne čemeri me ti »talijan." Kak je pa on to zarazmo ? Tak ka je mislo, ka jas zato neščem kupiti, ar nemam pejnez »talijanski.". Visoko drži zdaj svojo pesnico, tri duge prste proti meni kdže, pa tak pravi meni vu obraz naj njemi tri »korone" dam zato. »Koga ? Tri korone! Za to? Čemerno se zderem na njega i pravim:" Šo boš
od mene ti--To tri korone vredno ? Gda je vido, ka
sam že čemeren na njega lepo se nanizo, kranščak zdigno, lepo poklono, z tem za odpiisčenje proso, ka me je miidio i tak odišo. Komaj sam se toga rešo, že eden drugi se pred mene postavo: »Bit bodeš ti tudi" sam ostro povedo tomi. Ali on se je na to zosmejo i mi je kazo ka so že drugi, moji prijatelje kupili kaj, ve sam pa zato-jas tudi naj tak dober, ka kaj kupim. Resan poglednem moje prijatele; z vekšega tala so že vsi kaj spokupivali od talijanov, ka sam se jas z mojim trgo. Pitam toga prvoga, počem je kupo to knigo ? On odgovori: Za 2 liri. Pitam potom drugoga : Počen si pa ti kupo to knigo ? On odgovori: Za edno liro. Te si se ti dobro držo, ka so te tej nej stepli. Kak so me talijanje vidili, ka spitavam
ta kelko so knige koštale, trije so k meni prileteli i vsi trije šteli, naj kupim edno knigo. Počen date sam je pito. Vsi trije prdvijo i kažejo z prstom : Edno liro. Od šteroga naj kiipim zdaj, sam se čednio. Te sam zavaro, ka med trejmi je tiste, ki je že zaprva mene mantrao, nego je pobegnoti mogo i tak nikaj nej odo. Zdaj se mi je pomilo. Ovi majo kaj na kruh, te pa nikaj nej. Od onoga zato-vzemem knigo, ki me je že prvle poniijo. Istina, ka nej vreden bio pomiluvanja, on je zaprva za tri korone tisko ono vmene, ka je zdaj za edno ta rad dao. Ali ka
Precesija sv. Martina v Szombathely-i.
si človek ve, či ešče zdaj ne kupim od njega, de me znabiti psuvao; kupo sam knigo od njega, i tak sam se rešo od vseh treh. Takši so vsi tepešje nej samo v Ve-nezii, nego vu vsakom vekšem talijanskom varaši. Jaj tu onomi, ki neve se trgati.
Prijatelje romarje so že pri kraleskoj palači bili, kak sam jas edno liro za knigo plačo; za njimi sam mogo drapati, či sam nej šteo zaostati. Cerkev sv. Marka smo brezplačno lehko poglednoli, palačo že nej. Tri karte smo mogli kupiti za tri lire, samo tak so nas notri piis-
tili. Nego nej mi je žao bilo za to pot. Ka za lepote, dragoče, starine lehko človek tam vidi, to je nej za doli spisati. Z ednov kartov smo bili v hižaj, štere so naklajene z grozovitnimi ino imenitnimi kejpami. Eden kejp zava-ramo, šteri Sv. Martina kazao. Včasi smo ga šteli doli-kupiti. Nego te je nej bio za odajo, samo menše podobe vzete z toga kejpa. Z drugov kartov muzeume poglednemo, gde je natlačeno vsefele starih stebrov. Z tretjov temlice,. gde so inda hudodelnike kaštigali. Skoro tri vore smo se mudili tii. Cela palača je na štiri kukle postavlena. 75
Piecesija sv. Martina v Szombathely-i.
metrov dužine ma predjen del, 71 metrov stranski del. Dokončana je pa ta zidina 1463 leta. Stoji zato že više 400 lejt.
Že bluzi poldne bilo, gda k Angel Gospodnomi zvonijo. Vola nam je prišla viditi, kakše zvone ma cerkev sv. Marka. Nej se nam vnožalo zato v tčrem gori iti. Tali-janske cerkvi z vekšega nemajo tčrma k cerkvi zozidanoga kak naše cerkvi. Tam teren spozosed stoji. Sv. Marka cerkev tudi sozed ma svoj torem. Nego to je ISrem i nej kakša r^glica. Zove se pa : Kampanille. Novi je. Pred
11	letami se je stari vkup porušo. Novi je vse tak zozi-dani, kak je bio narejeni stari. 98 metrov je visiki. Trikrat višiši, kak tišinski, ali beltinski. Na špici eden zlati angel stoji. Vsev to formo, kak beltinske cerkvi zviinešnji angel ober prednji dver. Samo ka je 20 krat vekši. Na visiki tčrem smo nej šli peški. Eden mašin nas ta gori pelo. Tak se zove : lift. Vu tom tormi lift pela v zrak. Ravno
12	bije viira. Ober nas je grmelo i se je bliskalo. Strah * nam je vujšo v srce, ka na či šteroga na toj -višini blisk polezue. Njemi znamkar nede vseedno. Drugo nej, ka se
Piecesija sv. Martina v Szombathely-i.
gene zvon. Tam si mislo, ka de tak ostro mi glas vtiha briso, ka mo gluhi. Pa nej. Lepo mehko se zglasi, tak lepo pozava vsakoga gori i nakli naj roke vkiiper dene i moli Angel Gospodnov. To je bio velki zvon i novi zvon. X. Pius so ga dali napraviti, že kak papa. Ešče štirje velki dečki so sedeli poleg toga zvona. Vsi tak-1 na staro gučijo. Tej so starejši. Že na starom tčrmi so gori bili. Gda se je stari tOrem natla seo, tem 4 zvonom nikaj se je nej zgodilo. Zatoga volo so znovič prišli na višino, i kak prvle i potomtoga bodo nadale zvali lustvo v cer-
kev, sprevajali mrtve na slednjo pot. To svojo dužnost teh pet zvonov lepo opravla, dobro opravla i pogosto op-ravla. Vu Veneziji sploh skoro zvonijo. Kak sunce zide, notri do polnoči vsaki fertal viire ali eden ali drugi zvon doni. Talijanje na telko radi poslušajo glas zvona. Oh daj ga bar tudi tak bogali, kak ga posluhšajo.
Iz siihoga mesta več irnenitnejši dejl ne moremo vi-diti. Vse driigo po vodi more človek poglednoti. Vsaka vodena pot pa na nas gledoč nikšo ležavo mela v sebi. Nej smo mi bili k njej navajeni. Dosta nevole more meti
Pj ccfesija sv. Martina v Szombathelv-i.
člvek z brod&ri. Že varaški tepeš, ki knige odava je za tiijinca ne priličen, vodeni tepešje, brodarje se pa tem-bole včkši huncutje. Se njim človek dosta leko smeje, pa tiidi čemeri. Vnogo poti mo meli po vodi,, tiidi vnogi zgodovin z broda. Edno vam z teh tiidi dolispišem, ka te znali kakši je talijan na vodi. Najboše bode, či včasi prvo pot, štero smo po vodi vu Venezii včinoli naprej dam.
Prejk edenajsete viire je že bilo, gda smo z želežnice vostopili. Z kuframi vred ladje idemo iskat, štere do nas vu varoš selile. Vnogo brodarov z vnogimi ladjami zavaramo
mi. Kak so pa te nas zavarali, vsi so kričali: Fakino, fakino. Pa ka ga ešče bole naj vpamet vzememo, z ednov rokov z cele moči nam kiva, z driigov pa prsi bije i tak prosi, naj de nas on pelo. Nej smo znali v začetki, v štere bi stopili. Kak sam poleg vnogi lampašov njihova kivanja gledo, driigo nej, ka se je meni nikak k kufri spravo, ino mi ga žele z rok vzeti. „Ka pa ti ščes z tem" sam si mislo; te mi kazo z rokdmi pa z nogami, ka mi pomagati šče nesti. Gda sam vido, ka prijatelje tiidi drugim so ta dali svoje pake, sam svojga tudi njemi vroke
Precesija sv. Martina v Szombathely-i.
dao. Veselo je skočo zdaj v ladjo, i tam ga položo poleg ovih. „Hvala tebi", sam si zgučo, ka si mi ga ta odneso, tak zadosta žmetno mi ga je bilo držati. Paki so že v ladji ležali, zdaj je na nas red prišo notri stopiti. Lehkar trije talijanje so ta k bregi skočili z nikšimi klukami ino ladjo k bregi držali, ka naj nas šteri v vodo ne stopi. Že si je vsaki svoje mesto voodebro v ladji, slobodno bi že šli — i li smo nej šli. Kak je pa te to ? Te smo vpamet vzeli, ka prlese more platiti, samo te se mogoče vu Venezii pelati. Naprej vzememo turbice, kjer so nam pejnezi bili shranjeni.
Ponujamo že čentesirno, te talijanske štiri krajcare,.. šteri so tak velki, kak kakši loparje. Pa je li nišče nej šteo vzeti. Na brejgi so se najmre nikaj sposvadili, ki so nam prvle pomagali. Dva sta se siinjavala; zedtiov rokov eden ovoga dregala, z driigov pa proti nam klobuke globoke držala, nej sem vržemo svoje dare. Kak sta se tidva dregala, tretji se pripašči k nam ki nam je nikaj nej po-mago, i li želo, naj bi od nas kaj dobo. Samo ka siromak nej meo dosta sreče. Šteriva sta se bila, sta se zmirila, i na toga tretjega se suneta ino ga vkraj splodita. Dva no-
Precesija sv. Martina v SzombatheIy-i.
viva prideta na pomoč tretjemi. Nastane zdaj bitje i praskanje. Tak so se meli, kak bulgari i srbi, torki i grki pa romanje. Najboše bi bilo oditi, kak so se tej rezali. Samo ka brodar se je nej geno. Nej zaman, ka je talijan, zato pa talijana poštiije. Goripozove te vrle brate, naj se ne bijejo, nego pejneze vzemejo, ka dugo ne more nanje čakati. Te so se li nikak odtrgnoli eden od ovoga i vsi so k nam prosit prišli. Vsakomi smo mogli dati, ešče-tistomi, ki je nam nikaj nej pomago. Mogli smo njim vsem dati, ar ovači bi se znovič vkuper zgrabili. Ali zdajv.
kak so vsi dobili, so se lepo zmirili. Oni so se veselili,, ka so si žepke napunili, nego nam je nej bilo vse edno, ki smo žepke skoro spraznili. Tistomi sam mogo plačati 1) ki mi je kofer z železnice doliodneso ; tistomi 2) ki ga je na ladjo položo ; tistomi 3) ki je ladjo k brejgi držo tistomi 4) ki nas je vladji pelao ; tistomi 5) ki je pri kvarteli ladjo k brejgi držo, gda smo ž nje včstopali; 6) ki je zladje kofer odneso na suho ; tistomi 7) ki je ga goriodneso vu hižo, gde bomo 3 dni prebivali: ino vsakomi najmenje 20 krajcarov: 40 čentesimo, dr ovači je muvo. — No, matiboža — mogo sam si tak gorisdehnoti ta mala pot ino 3 korone ; vij talijanje dobro znate človeka vozprešati. I tak je šlo po vsakoj poti, najmenje 5 krat na den i te tak 15 krat v treh dnevaj.
Zaprva smo se čemerili tem talijanom, sledi pa v nevoli smejali. Ravno dobre vole smo bili, kak smo Venezio šli oglejiivat po vodi, v ladji, ali kak talijan jo zove : gondoli. Po vodi najobprvim poglednemo klošter sv. J t);p. Stoji pa te samostan na ednom otoki. V kloštri dnesden stanujejo patri iz reda sv. Bedenika. V toj cerkvi eden mali del iz ostankov sv. Štefana prvoga mantrnika. Iz toga kloštra je prišo on sv. mož, sv. Gerard (Gellert), koga je naš prvi krao ; sv. Štefan krao za vučitela svojega sina postavo, ki je sv. Štefani krali svetnika gorizhrano : Sv. Imre ali Mirka vojvodo ; ki je po tistom piišpek postano nad nami, sledi pa mantrniško korono zadobo. Dvej lepivi tabli nam to oznanita spisana edna po latinskom druga po vogrskom jeziki. V tom kloštri smo poglednoli ono mesto, kjer so VII. Piusa papo postavili.
Po tom so na red prišle driige zidine : cerkev kapucinska, cerkev „Salvator"-a, klošter sv. Lazara, šteri celo notri v morji na ednom otoki stoji, i driige cerkvL Nego vse nej. Da Venezia cerkveni zidov ma 118; što bi pa to vse poredoma poglednoti mogo v treh dnevaj..
Po cerkvaj smo šli gledat svetcke zidine. Bili smo' pri palačaj starinskih. Poglednoli moste. Posebno „most: zdihlajov". Tak se pa zove z&to, ar vu tom mosti so zdi-hdvali oni razbojniki notri zapreti, ki so v indašnjem kra-lestvi kaj lagojega včiooli.
Ali Venezie n&jbole živo mesto je Lido. Toga nes-memo vopovrčti, či smo si gori djali se spoznati z tali-jdnom gospodom nam suho. Veneziančarje vu varaši notri nemajo vekšega siihoga mesta. Doma pa vu hiži tudi nemrejo vsigdar sedeti. Za toga volo se pa silijo, v taksa mesta, gde si lehko malo noge poravnajo. To pa najde-joua otoki : Lido. Te otok je veliko suho mesto, okoli vzeto na vse strane z vodov. Pred Veneziov stoji ino, kak vrata ne pusti, ka bi valovje z velkoga morja vu Venezio prišli, ar je Lido prvle razmoži. Jezero jezer ltidi je tu. V vsakoj 10 minuti velike ladje nosijo z Venezie sem lustvo. Dva hodita. Eden ta vozi liistvo, driigi domo. Vnogo je tu naše vogrske gospode. Nego malo kristjanov, z vekšega so židovje. Doma znabiti nede gučao po vogrskom, tu se voda za vogrina, ka či kaj nej dobroga včino, lehko potisne te na vogrina, on pa, kak Židov naj čisti ostane od vsega hiidoga. Židov*je mogo biti, ki je ednomi med nami kaput odneso.
Gda smo že celo Venezio, ino njene bližanje otoke spreglednoli, te smo se na eden lepi den na dugšo morsko pot podali. V kraj od Venezie 9 kilometerov smo se od-pelali v edno vesničko: Torčello, naj vidimo tam, kak vidi vč talijan paver na stihom. Nej samo lepi dčn, nego dobroga voditela tiidi smo meli na toj poti. V našej gostil-nici : Hotel Bauer-Griinvald smo najšli ednoga slovenca iz Sobote. Pošteni možak je nikši predhodnik bio v tom mesti. On se je veselio nam, mi pa njemi, gda smo se spoznali'. Te nas je sprevajo na toj dugšoj poti. Vdiljek po Canal Grandi zviin varaša pridemo k Murano varaši. Nej daleč od toga mesta najdemo driigo suho mesto. Tu je cintor. Talijan tu v Venezii vu živlenji hodi v ladji, zato pa po svojoj smrti tudi more ednok se ešče pelati vu ladji na dugo počivanje v grob.
Od cintora se že ozdaleč kaže edna ves: Burano, poleg te pa : Torčello. Obedve vesnički smo spoglednoli. Tu smo vidili talijana pavra na siihom. Ali bole bi bilo, či bi ga nej vidili. Te bi ga li lehko polivalo. Ali zdaj to morem od njega praviti, ka je zapuščeni. Posebno ženske. Naši ciganji so 10 krat čistejsi od teh ludij. Nisi je s, s je sz, č je cs, ž je zs.
kaj se ne skrbijo za čistočo. Pa bi se njim vredno bilo za to skrbeti. V Torčello bi te več tujincov hodilo. Tor-čello je naimre nigda varaš bio, svojega piišpeka meo; te je bilo to, gda je Venezie ešče nanč nej bilo. Imenitno starinsko cerkev ma. Samo ka je zapiiščena, kak liistvo samo.
Takšoformo nej ravno lublene spominke sam mogo nazdj domo nesti vu Venezio. Po poli proti domi smo več kaj spitavali našega Slovenca, ki je že dugu tQ od Venezie.
Trg sv. Trojstva, gde je taborska sv. meša bila sliižena za romare. Tu so pre-dgali glasoviten frančiškanski redovnik O. Buttykai Anton iz Budapesta.
»Kak delajo tu hiže" — pitao ga je eden.
—	Najprvle koleke bijejo notri v zemlo. Ali nej mile, nego duge i debele, kak sebeštjanski bor, Te jo že tak dugo v zemlo bijejo, dokeč idejo. Notri jih pa vdarijo vnožino; v te najnovejši fundament so 10 jezer borov na to goriponucali. To pa vnogo košta, zato pa Venezija se doli nej gor pova.
—	»Kak je pa te to, ka ništerne hiže so tak lepe druge pa zapuščene?" —
»To je od toga, ar vu Venezii nikaj nesme poprav-
lati dnesden, je vse starina, brezi toga, da bi z Rima sloboščino ne dobo na to. To pa dosta košta, i se dugo vleče, zato je pa vnogo zidin zapuščeni."
—	„Je zdravov Venezii prebivati ?" — „Vsaki ne sliši sem, V zimi je najbole zdravo, negov leti v je teško za tiijinca."
—	„ Globoka je voda vu Venezie vulicaj ?" — Te menše poti eden meter globoke sojo, vekše 5—10 metrov. Voda je mirovna, zadosta topla, preči osolena, zato pa nezmrzne nigdar. Znabiti kakšo mezdro dobi samo, „ali to je nikaj nej nepripravnoga za ladje."
—	»Kak se pa kaj vam te talijanje vidijo?" — Pita eden slovenec toga Slovenca.
—	Talijan je vusebi dober, edno je samo na poti, ka je vu -velikom siromaštvi. Mala je skledca, i dosta je žlic. Tiijinec je čemeren na njega, ka dosta petla, vsepov-sedi nori. Na to ga siromaštvo žene. Ovači dela, z malim
1	prostim stroškom je zadovolen. Naj samo to ma. Nego ei toga nema, te je nepotrpliv, kak vs&ki drugi; tem bole ka nema vere. Te ešče de klao posebno gospoda.
Velko je med lustvom siromaštvo od popa do pavra. Vsaki si pomaga, kak si zna. Gi nemore po poštenoj poti te vzeme z kelečov rokov.
To je Venezia i njeni talijanje. Med takšimi so gori zrasli Sarto Jožef, kak mali dečak, med temi bili kaplan
2	lejt, plebanqs 9 lejt, pušpek 9 lejt. Ino na te se spomi-najo kak papa ešče dnes više 9 lejt. Med takšimi talijani smo se mi obračali 7 dni. Med takšimi je živo eden čas oča sv. Martin ; med tej mi nej ' samo ednok, nego vno-gokrat božo rejč gl£so naš svetnik Sv. Martin. Nikaki ešče zdaj verjejo živo i spoznavajo ono vero, štero je gl&so sv. M&rtin. Kde to verjejo, tam je vse lepo i živo pa veselo. Gde so pa vero zatajili, tam je vse žalostno, prdzno. Gde je te veseli kraj, ka gori stoji Sv. Martina navuk na Talijanskom, od toga si bomo gučali po novom leti.
Tretji Red Svetoga Frančiška.
Redovna molitev tretjerednikov
II. poglavja § 6. se glasi, Tretjeredniki duhovskega stanu, ki molijo vsaki den brevir, nimajo v tem oziru nobene dolžnosti. Svetovni ljudje, ki ne opravljajo brevirja, ali Marijinih molitev, imenovanih navadrto „ Dnevnice, blažene Device Marije," naj molijo vsaki den če niso po boUzni zadržani, dvanajst Očenašev, Češčenasimarij in Čast bodi Bogu.
Teliko pomenijo te reči, ka je vsaki tretjerednik dužen vsaki den, če ga bolezen ne zadrži zmoliti dva-najset Očanašov, ravno teliko zdravimarij i dika bodi Bogi. Bolezen, ali beteg nas p£ samo lak zadrži, če je tak veliki, ka ne moremo moliti. Da če bi nas vsakši nevolen glavobol, ali zobobol odvezao od dužnosti molitve, te bi skoro nigdar ne dužni bili moliti, da vsaki den kak Jezus sam svedoči, ma svojo nevolo. Gda je tak veliki beteg, ka je za volo njega nemogoče opraviti molitve, te nam dober Jezus to zamudo ne bo za falingo jemao i nam zato da vse milošče tak da bi te molitve opravili. Zakaj se pa piše molitev naprej v tretjem redi ? 1. zato, ka brez nje ne moremo njegovoga vodila spuniti i nam tak ne more biti, kak bi mogo biti, pot v nebesa ; 2. ',ato, ka nas ta edna občinska molitev vsaki den združi pred Bogom, kak redovne sestre i brate. Gda to molitev zmolimo, vkup pridemo, čeravno nas visiki .bregovje i široko morje loči.
Molimo pa vsikdar pobožno i če le mogoče klečeč. Valano je pa hodečki tiidi zmoliti, na priliko denem, gda v cčrkev ali z cerkve, na delo, ali z dela idemo. Lehko se na ednok zvršijo te molitvi, pa smejo se tiidi razdeliti. Jako lepo i tanačno je kotrigam, ki so v ednoj hiši, ali bluzi edna ove, te molitvi skupno opraviti na glas.
Klekl JoSef.
— 280 — Nebesa—kralestvo.
Sv. pismo piše v knigaj modrosti govorenje bedakov etak: »Kratek i težaven je čas našega živlenja i ne ga ohladila na konci človečem; i za niedaoga se ne ve da bi prišeo z ovoga sveta . . . Zato pridite i vživajmo nazoče dobrote i hitro nucajmo stvari ešče v mladosti. Napunjavlajmo se z dr&gim vinom i mazili, i naj nam ne odide časov cvet. Venčajmo se s cvetlicami, dokeč ne zvenejo ; naj ga nebo travnika, da ga naša sladnost ne bi prehodila. Nišče izmed nas naj ne bode ločen od naše razsipnosti ; povsod nihajmo za sebov znamenje veselja, ar to je naš delež i to naša prilika; zakaj po tom živlenji nasf nigdar več ne bo." (Modr. 2.) Tak so govorili brezbožni bedaki pred več kak štiri jezero leti i žalibog najdemo jih ešče dnesden vnogo, ki tak govorijo, ki ne poznajo Boga i vekivečnosti ar si ščejo žejo po blaženosti pogasiti s posvetnimi nasladnostmi. Bog pa, da nam odbije vsaki zgovor i nas zeznani s prihodnjov srečov, je poslao na svet svojega jedino rod-jenoga Sina, ki nebesa dobro pozna i šteromi smemo vervati, kajšte nam pravi od njih. Posltišajmo teda, ka govori naš Zveličiteo od nebes. Posebno imenuje nebesa kralestvo. Na sveti ne strasti, štera bi človeka tak nagibala, kak vladoželnost. Kraluvanje, vl&danje, to ti je zapopadek vse časti i slave, vsega bogastva i vesčlja, vse mogočnosti i sladnosti; z ednov rečjov : obsega vse posvetne dobrote. Kraleska korona je vrh vsega človečega živlenja na sveti.
Ne trplenja prežmetnoga, ne vojske prekrvave, ne hudobije prevelike, či se ide za to, da se dosegne ladanje nad kakšim mestom, kralestvom ali kakšov deželov. Zanje se da mir srca, i celo vera či trbe, kak nas vči skušnja. Ešče vrag, gda je skiišavao Kristuša, njemi je poniivao vsa kralestva toga sveta, ar so se njemi vidla ndjpri-pravnejša vabila za Kristuša, da bi pred njega spadno i ga molo. Z toga vidimo, ka nišče ne da rad z rok imanja, naj že bo veliko ali mdlo.
-Ali posvetna kralestva majo kratek obstanek i njuvo imdnje je združeno z ništernov žalostjov i skrbjov; nazadnje razpadnejo. Samo edno kralestvo je stanovitno,
uaimre tisto, od šteroga govori prorok Daniel etak : »Gda preteče čas štiri velikih kr&lestev — od šterih .je govoro — bo Gospod obiido novo kralestvo, štero ne bo razdjano na vse veke, nego vsa druga kralestva bode razdrobilo i skončalo i tisto de stalo na vse veke." (Dan. 2,44.) Ciravno se tiidi katoličanska cerkev imenuje kralestvo, naimre kralestvo bože na zemli, vendar se tu razmi prav za prav nebeško kralestvo, gde Jezuš kraluje z svojimi sveči i od šteroga veli angeo Gabrijel: »Njegovomi kra-■ lestvi ne bode nigdar konca. (Luk. 1,33.) V podobi kralestva nam tiidi Sin boži predst&vla nebesa. Vi menit-noj predgi na gori Tabor, kje je razlagao prečiidne verske i naturne pravice, je obliibo siromaškim v diihi, ki za volo pravice preganjanje trpijo, nebeško kr&lestvo. Še bole slavno je potrdo to obliibo, gda je govoro od občinske sodbe, ar je pravo, da šče zvolene sprijeti vnebčsa: »Pridite blaženi mojega Oče, posedite kralestvo, ki vam je pripravleno od začetka sveta." 66. (Mat. 26,34.) Gda je poslao vučenike po sveti, oznaniivat sveti evangeli, po-vedao njim je očivesno, da ide v svoje kralestvo pri-pravlat njim mesta. Z ednov rečjov: Kje koli govori od plačila nebeščanov, povsod obeče kralestvo, ali ne kralestvo toga sveta, nego prihodnje, vekivečno kralestvo v nebesaj.
Nebeško kralestvo je tak veličastno, da presega ves naš ražum. Či nas že sama miseo, da smo kotrige bo-žega kralestva na zemli, t. j. da smo deca materž cerkvi, ki v liibezni obimle ar vabi vu svoje naročje ltistvo vseh krajov i narodov, či nas, pravim, že ta miseo tak povišuje, kak skipi ešče naše sreč, či se zmislimo na neskončnost nebeskoga kralestva, kje bodo vsi zvoleni i sveči, keliko jih je bilo od Adama do sodnjega dneva, kralilvali z šeregi angelov i drugih nebeški duhov. Tam de konec vseh narodnosti, vsi bomo bratje, deca i dediči boži. Različnost jezikov ne bo več zadržavalo naši razgovorov ; ar jezik nebeskoga kralestva je jezik liibezni, ki de vsem razumliv. Tam ne bo sovraštva, ne nevoš-čenosti, ne greha, ne strasti, nego vsi bomo z Bogom kraliivali v liibezni i svetoj jedinosti z miljon i miljonov bratov i sester. Kr&o toga kralestva, krao vekivečnosti, jae le Bog vojskinih šeregov, krao vseh kralov, pred
šterim se prigiblejo vsa kolena, kral mira, slavni kraor nego tiidi najmilejši oča vsakoga prebivalca posebi. „Jaz bom njegov Bog i on de moje dete", govori Gospod od vsakoga tej nebešč&nov. Zaistino, zvoleni v nebčsaj neso samo slugi i služabniki boži, nego Bog odmeri vsakomi po njegovom zasliiženji tiidi delež pri vladanji nebeskoga krdlestva. Vsi zvoleni so krali. Oni so zvoleni rod, kralesko duhovstvo, sveti narod, pridobleno ludstvo, štero je Bog pozvao iz temice k svojoj prečudnoj svetlosti. (I. Petr. 2,9.) Takšemi gospodi služiti se pravi kra-liivati. Najmenjši služabnik njegov je jezerokrat imenit-nejši kak ndj vekši vladdr toga sveta. Njegovi služabniki bodo njemi služili i gledali ga v lice, i njegovo ime njim bode na čeli, i bodo žnjim kraliivali na vse veke".. (Skr. raz. 22,3.) Ali si je ne Bog zvolo siromaških na tom sveti, da so bogati vu veri i deležniki kralestva, štero je Bog obliibo tistim ki ga liibijo ? Oh, z verskov gotovostjo v znamo, da či trpimo s Kristusom, bomo tudi ž njim kraluvali. Zaistino mi mo deležni njegovoga imanja, mi pridemo v njegovo veličastvo, i vsaki, ki premaga telo, svet i pekeo, bo z deležom svoje blaženosti zasltižo, sedeti s Kristušom na stolci, žnjim kraluvati i žnjim deliti delež veličanstva, kak je Kristuš premagao i si seo k svojemi oči na njegov stolec.
Po takšem premišl&vanji mi je jasno, zakaj je sv. Alojzij ne šteo prevzeti vlad&rstva svoje kneževine, ar je raj postao sirmaški redovnik, kak pa da bi noso na glavi vladarsko korono. Zdaj šče le zn&m, zakaj je mladi krao Herminegild raj postao manternik i si je dao od svojega oče glavo odsekati, kak pa da bi zatajo naj-menšo pravico katoličanske vere, dr je nebeško kralestvo bole liibo, kak minlivo posvetno. Zdaj šče le vidim, zakaj je casar Karol odložo casarsko korono i živo sam za sebe, da bi se leži pripravo na smrt. Zdaj razmim zakaj je toliko kr&lov i casarov liibilo jakost, branilo cerkev i z gorečnostjov doprinašalo dobra dela, ar so se bojali da bi s posvetnov koronov zapravili vekivečno korono.
Vzeto iz knige Stčger Janoša duhovnika Jezušove družbe „Nebeška korona"
Lourdes.
Bernadetka je na drugi dčn v šolo šla. Tu je preveč dosta špota mogla gorvzeti od pajdašic i od vučitelice. Ali ona je vse mirno z lubezni do Device Marije pretrpela. Tak delaj tudi ti drago dete. Marija ti obilno povrne vse, kaj mirno zatrpiš za njo. Gda se bodo norčarili z tčbe, ka moliš sv. čislo, ali ka rado hodiš k sv. obhajili, brez edne protivne reči to prenesi, pa li moli, li se prečiščavaj i Marija ti obilno povrne tvojo stanovitnost, kak Ber-nadetki. Devica Marija se njoj je po tej špotaj prikazala najmre, jo po imeni zvala, njej odkrila skrovnost, štera je samo njej šla pa njoj tudi naročila, naj pove duhovnikom, da morejo kapelo zozidati na tom mesti, kje se je prikazala. Vidite kak veliko čest je dobila za potrpli-vost že na tom sveti! Kaj pa ešče v nebi dobimo če bomo za Marijo merno trpeli.
Po Marijinom velenji je Bernadetka šla h gospodi plivanuši po imeni Peyramale-i i njim naročila da prikazen žele kapelo meti na pečini. Oster ali dobroga i gorečega srca duhovnik jo dobro vse zpitajo pa njoj naložijo, naj prikazen prosi za čudo, ka bi cveo zdaj v zimi divji ščipkov gm. Gda je Bernadetka to prikazni povedala, se je zasmejala ta i jo je v votlino notri
zvala i v njej trikrat zezvala : pokora, pokora, pokora, pa njej pa edno skrovnost odkrila, kak i na drugi den štere je povedati nikomi ne smela. Gospod plebanoš so na to vse tak pravili »Čakajmo mirno."
Notri v votlini je Bernadetka mogla z prstami malo zemlo zdregati i na to je lublena vretina privrela iz zemlč z štere je piti mogla i tudi ništerni listič travine tam rasteče jesti. Ta voda ešče dnes tečč i vsaki den je 122 jezero litrov privrč i se pošila na vse kraje sveta pa vrači na čuden način ludij brez računa.
Leta 1858-ga, mdrciuša 25-ga, na den Marijinoga oznanuvanja, ali na cepleno Marjo se je prikazen odkrila i na tretjo prošnjo Bernadetkino, što, da je, odgovorila „Jaz sem nevtepeno Proprijetje." Z temi rečmi je povedala prikazen, ka je sama Mati Boža, štera se z grehom nigdar ne vtepla, niti te ne, gda se je v maternoj utrobi po-prijela. Mi gda smo v maternoj utrobi bili, smo meli greh na sebi izvirni, ali poprijčtni, šteroga smo herbali po starišaj od Adama i Eve i šteri se nam je pri sv. krsti doliz-brisao, ali Marija ga nigdar ne mela, zato ka je namenjena bila za mater Jezušovo i za volo njegovoga zas-luženja se njena duša z grehom nigddr ne zamazala.
Na viizemski pondelek, o-ga aprila, še je Prečista Deva pa prikazala i te se je td čada zgodila kak je 9 jezero ludij vidilo, ka je Bernadetka dugo držala roko na gore-čoj sveči, ka jo je ogenj ščista prehodo, pa se li nikaj ne žežgala.
Hudomi diihi se je nikak ne vidilo " to romanje k votlini i češčenje Prečiste Device zato je zapelavao vi-šešnjo oblast, naj to deklico da v noršriico (hiša za nore) zapreti. Ali dobra nebeška mati jo rešila te nesreče.
To leto je šla Bernadetka k prvomi svetomi obhajili i z gorečim srcom je Jezuša prvič k sebi vzela. Zatem je stopila v deviško družbo, leto 1860-gapa med vsmilene sestre v samostan. Kak nuna je tak živela do smrti v samostani i skoro zmerom trpela, dokeč je ne prišla sama nebeška mati po njo. Vekšega dobroga dela nišče ne more doprinesti, kak ki trpi, zato je dobra mati Marija, da je Bernadetko jako liibila, njej dosta trplenja poslala. I med tem trplenjom je bila pobožna kak en Angeo, krotka, kak ovca, i prosta, ponižna i čista, kak golobek. Njeni obraz je bio, kak ednoga deteta i
Vsaki človek ma ednoga angela čuvara, ki ga po božem ve-lenji varje duševnih, telovnih nesreč. Maš ga zato, drago dete, ti tiidi. Nema tvoj angel toti tela, ma samo dušo, pa li vse vidi, kaj
vsaki je na nebo mislo, ki jo samo zagledno. Od svoje prikazni je nikomi sama od sebe ne gučala. Zdaj že v nebi vživa plačo, ka je čista dekla bila i liibila Marijo.
Pri Gave vodini pa stoji troja velikanska cerkev, kam so že milijoni priromali i najšli pomoč na telovne betege i duševne rane pri „Lurskoj Gospej."
Marijin.
i i delaš i dobromi Bogi naznani. Če si samo zato kjer drago dete, i li na pamet pride, ka bi kaj hudoga včinilo, ne bogaj hiidoga za-pelivca, nego te dober glas, šteri te vkraj od lagovoga drži. To je tvojega angela čuvara glas.
Septembra prvo nedelo sveti sveta mati cerkev angelov čn-varov god i obhaja ga osem dni, to je do priseštne nedele. V tel) osmih dnevah se zahvali drago dete svojemi angeli čuvari za vse dobrote, šteri ti je že skazao i prosi ga najbole to miloščo, naj te občuva od smrtnoga greha. Zmoli pa na te namen vsaki den dve zdravimarji i zdehni tudi: liibleni moj angel čuvar, bogati ščem.
Lačna je živazen,
Žalodcc njej prazen,
Zalo vkiip beži
I se ta drži
Kje rogače
Vlati zlate
Sad.
Barat Anton pa davle, Z obirorok sipavle Blagosloven dar Denes kak vsigdar Z dobrim srcom Svojim znancom Rad.
(j
4	Pošta.
Mencigar Janoša dovica. Večeslavci. 2 K za list sem dobo. Bog pjati.
Sinko Ana. Topolovci. Nemec Jožefi hodi list K sv. Jeleni. Naj se pri g. plebanoši zglasijo. Jaz sem dvakrat to gospodi pleba-noši na znanje dao.
Geder Števan. Hari Alojz Krašči. Od vsakoga na podporo lista sem dobo 1 korono. Bog plati. Eden stran papera more popolnoma čisti biti gda se kaj za list piše i litere moro z temi kvakami biti pisane (š, č, ž). Da v štampariji rokopisov ne obr&čajo, samo edno stran gledajo, ka hitrej delo ide od rok.
M. Slavic. Eggenberg. Hvala za pozdr&v. 3 K sem dobo. Balažek Štefan. Prez. Po sv. pismo pišite na naslov : Katoliška Bukvama. Ljubljana. Stolni trg. Krajnsko. Cena okoli 10—12 koron.
Odpustki.
Za mesec september.
14-ga popolen odptistek za tretjerednike v Črenslovsko tretjeredniško
podružnico slišajače i karmelskoga škapu-lera drtižbenike;
17-ga	„	„ „ tretjerednike i vesoljna odveza;
18-ga	„	„ „ tretjerednike;
21-ga	„	„	„	kotrige „živoga rožnoga venca";
24*ga	„	„	„	tretjerednike;
27-ga	„	„	„	tretjerednike;
28-ga	„	„	B	„karmelskoga škapulera" kotrige;
29-ga	„	B	„	tretjerednike i drilžbo karm. škap.
Za mesec oktober.
1-ga	„	„ f, družbo Srca Jezušovoga, ali prvo nedelo,
ali šterikoli den meseca;
2-ga	„	„ „ drOžbo olt. Svestva i eden šterikoliden
meseca;
4-ga	„	„ „ tretjerednike i vesoljna odveza;
5-ga	„	„ „ drtižbo živ. rožnoga venca;
6-ga	„	„ „ tretjerednike;
K zadobljenji popolnih odpustkov je potrebno spoved, prečišča-vanje opraviti i v namen sv. matercerkve moliti. Navadno se moli 5 očanašov, 5 zdravimarj. Opravi se pa naj ta molitev ešče v cerkvi, zato, ka se obiskavanje matereeerkve večkrat tudi naprejspiše. Ki vsaki den, ali konči 5-krat na tjeden hodi vredno k sv. obhajili, brez spovedi dobi vse popolne odpustke (Ac. S. S. XXXIX. 62, 1906, febr. 14.)
Egyhazmegyei Konyvnyomda Szombathelyen.
Dar J.
I. Na Hotižko Kapelo.
Lebar Janoš, Balažic Janoš, Lebar Matjaš, Lebar Marko, Kramar Ivan, Farkas Ferenc, Žalik Mihal, Kranjec Marko, Nemeth Matjaš, Krančič Ivan, Ritlop Matjaš, Gyorek Mihal, Gjorek Štefan, Toplak Ivan, Magyar Mihdl, Žalik Kata, Seči J6žef, Vuk Jožef, Farkaš Ivan, Kelenc Štefan, Eaduha Jožef z Ohicage so dartivali vsaki pet dollarov.
H, Na veliki oltar k sv. Bedeniki.
Wittmajer Matjaš z Kančavec 1.20. K. N. N. z Gerensovec 26.88. N. N. z Turnišča 50 fil. Panker Maria, Lacko Ludovik 10. — . Kovač Franc z Prosenjakovec 2.—. Terplan Pavel st. 3 K. Kodila Ivana doviča 4 K. Trplan Ludovika dovica 4 K. Lovenjak Janoša dovica 2 K. Celeč Janoš 5 K. Knar Karola dovica 12 K Horvat Janoš od Bedenika 3 K Knaus Anton 1 K. TOrok Franc z Fokovec 5 K. Talian Števan 4 K Kiizma Julia z Vučegomile 10 K. Kocet Fana 1 K. Terplan Peter 2 K. Gregor Mihal 2 K. Talian Peter st. 2 K. Zonik Janoš 3 K. Gergor Jožef z Sela 4 K. Lipič Mik-loša dovica z Kukečkoga 1 K. Niederer Anton 2 K. Gomboc Jožef 4 K. Kodila Peter 5 K. Kodila Števana dovica 1 K. Terplan Ferenc 2 K. Miholič Ignac 3 K. Trplan Kata 1 K. Kodila Franc z Andrejec 5 K. Pavel -Elizabeta z Potrne 10 K. Wittmajer Peter 5 K Becek Kata z Bokrača 2 K. Szep Matjaša dovica 2 K. Szep Janoš z Moravec 4. 92 K. Maučec Bara Volgyifalu 20 K.
III. Na podobi Srca Jezušovoga i Maijinoga za cerkev sv.
Jelene z Krašič.
Hari Aloiz 10 K. Geder Števan 2 K. Smodiš Anton 2 K. Ber-nat Jožef 2 K. Bernat Lujza 2 K. Bernat Marija 1 K. Bence Jožef 1 K. Bernat Ana 1 K. Benko Maria 1 K. Gontala Janoš 40 f. Con-tala Janoš 30 f. Domiter Mihal 1 K. Ficko Matjaš 1 K. Ficko Matjaš 1 K. Ficko Franca 1 K. Ficko Jožef 1 K. Ficko Maria 1 K. Grlec Jožef 1 K. Grah Maria 60 t. Geder Franc 60 f. Geder Leopold 1 K. Gomboc Franc 2 K. Hari Auton 2 K. Hari Maria 2 K. Hari Leopo d 20 f. Hari Štefan 20 f. Hari Franc 20 f. Hari Lujza 1 K. H4ri Maria 1. 20 K. Hiri Treza 1 K. H&ri Frane 1 K. H&ri Alojz 40 f. Hari Ferenc 1 K. H&ri Maria 1 K. Hari Alojz 60 f. B&ri Jožef 1 K. Hari Franc 20 f. H&ri Kata 30 f. Hari Franc 1 K H&ri Anton 40 f. Haužar Antonija 1 K. Hažar Jožef 20 f. Kos Jožef 40 f. Kos Maria 2 K. K6s Števan 20 f. Kos TrČza 1 K. Kosednar Števan 60 f. Kolmanič Maria 1 K. Kolmanič Jožefa 1 K. Kflzmič Mihal K. Kosednar Števan 20 f. Kosednar Justina 2 K. Kuzmič Jožef 1 K. Kiizmič Josefa 1.60 K. Kuzmič Mihal 1.40 K. Kosednar Anton 2 K. Opaka Ivan 60 f. Šarkdn Anton 2 K. Sarkan Ana 1 K. S4rk4ny
Treza 2.60 K. Škodnik Maria 1 K. Sipos Jožef 20 f. Šiftar Jožet 20 f. Sinko Franc 1. K. Sadi Anton 1 K Šarkan Leopold 60 f. Smodiš Janoš 1 K. Smodiš Janoš 2 K. Smodiš Štefan 1 K. Smodiš Jožef 1 K. Smodiš Franc 50 f. Segeri Ferenc 1 K. Segeri Maria 20 f. Smodiš Ana 1 K. Ulrik Janos 1 K. Ulrik Jožef 1 K. Žilavec Maria 20 f. Vogrinčič Alojz 2 K. Vogrinčič Maria 2 K. Vogrinčič Ana 2 K. Vogrinčič Ferenc 2 K. Vogrinčič Mihal L K. Vogrinčič Lujza 2 K. Vogrinčič Maria 1 K. Vogrinčič Lujza 1 K. Vogrinčič Mihal 30 f. Vogrirčič Jožef 20 f. Vogrinčič Mihal 60 f. Vogrinčič Janoš 20 f. Vučina Maria 60 f. Vučak Maria 1 K. Vučdk Kristina 1 K. Vučdk K&rol 20 f. Vuč&k Alojz 20 f. Vučak Ana 20 f. Vratoša Auton 1 K. Vratoša Franc 1 K. Vratoša Lujza 1 K. Vulf Jožef 20 f. Vulf Lujz 1 K. Vulf Karol 1 K. Vkiip 107 Koron.
Zenkovič Bara z Hotiie 1 K. Grah Alojz z Korošec 50 f.
IV. Na misijone.