flss-öSisma listai —
lei© . . K 50‘— lata ... B 26-~-leta . . B 13*—
lassassi jjssgoslsvife : c mo leto . .	, 66.—
^ùsamsznc številke
stir ih straneh 60 v.
i
pfftđništvo i. upravništvo: ifcor, Koroška «lica . & — Telefon ii. 220,
‘■3Š&S&--«
v; :>
Pleođvlsett političen lisi za slovensko ljudstvo.
«sMsasaassB^Bes.
inseran a.h ozsaslte
ge računajo po K i.S0 od enoredne- : • uvrste; pri večkratnih wnaniHk — popust
»Straža“ izhaja v po» deljek in petek popoldne Rokopisi se re vračajo*
Z uredništvom se most govoriti vsak dan «é 11. do 12. ure dogold©^
20. številka.
■pjSjWWMpaaw^^
Marinar, _đ.rte,27., februarja 1920,
Letnik XII,

Mava vlada — metla In grablje.

V	mlado, da skoraj novo hišo naše samostojne Jugoslavije smo dobili zopet novo gospodinjo — novo vlado. Pravijo, da podpira gospodinja pri hiši tri v ogle, tako je tudi z vlado pri državnem gospodarstvu. Ako pa hoče, kajti o dobri volji naše nove vlade ni dvoma, naša nova gospodinja-vlada res trdno pod -preti vogelnike naše države, katere so precej omajali ; vladni demokrati in socijalisti, bi jej priporočili, naj ; vzame kot nova in dobra gospodinja to-le gospodinj -sko orodje v roke; Metla, ta prevažna gospodinjska
‘'potreba v vsaki snažni hiši, potrebna je nad vse tudi v državni zgradbi in sicer v rokah vsake vlade. ! Žalibog, ravno na železno metlo se je v naši Jugo-' slavij; pozabljalo doslej popolnoma.	i
Zamislimo se za trenutek v predčase preobrata.
“V Jugoslaviji je prišel pač vsak do krmila — do vodilno odgovornega mesta, kdor je bil ravno pri rokah, ne glede na njegovo zmožnost in preteklost. Za sprejem v službo je zadostovalo dejstvo," da je on sam zatrjeval, da je navdušen Jugoslovan. Na tak način smo dobili v Sloveniji k skoro vsem vladnim koritom nezmožno ljudi, ki se odlikujejo edinole po osebni do-bičkaželjnosti. Radi nezmožnosti raznih višjih uradnikov — tudi na najvišjih mestih — je naše državno delovanje, napredek in razvoj, večkrat tako zelo otež-kočen, oviran, da, celo v kritičnih položajih popolnoma nemogoč!
V	časih navdušenega preobrata naši državo -tvorni elementi rriso imeli niti časa pobrskavati o narodni zavednosti, o bivšem narodnem delu raznih u-radnih elementov, ki so v onih prvih postankih Jugoslavije skrili svojo nemškutarsko ali nemškonacijo -nalno puško v koruzo in postali kar čez noč. največji Jugoslovani, samo da so se vrinili k bogatim jugo -slovanskim vladnim jaslom.
Na ta način posedajo še danes po naših — ce-. Io obmejnih — uradih razni bivši najzagrizenejši nemškutarji, da, pangermanski nacijonaìci, predsed-, niki in voditelji Schulvereina in Südmarke.
Ravno za te uradno nezmožne, narodno sumljive in naši državi naravnost nevarne in škodljive u-radnike bi bila potrebna jugoslovanska metla.
:	Naša nova gospodinja — nova vlada — mora
vzeti v roke železno metlo in pomesti vse, kar je na višje- in vodilno uradniških mestih nezmožnega, bivše nemškutarskega in celo bivše nemškocijonalnega.
Drugo za vsako gospodinjo potrebno orodje pa ni samo metla čiščenja, ampak tudi grablje.
Naši narodno zaslužni, delavni in duševno zmožni možje, niso bili ob času preobrata vladnim krogom takoj pri rokah, bili so raztepeni po naši domovini in večkrat širši javnosti celo nepoznani. Ti vladi pre -potrebni ljudje niso pokazali v onih prvih časih narodnega ujedinjenja vsiljivosti k uradnim koritom in radi tega se jih je nehote ali prezrlo ali pa pozneje postavilo h kakim neznatnim uradom, dasi so sposobni'za najvišja mesta.
Dolžnost naše nove vlade je sedaj, da vzame v roke grablje in pograbi skupaj vse one ponižne, a . uradniško in vladno zmožne duše ter jih upostavi na ona mesta, za katera so sposobni, na katerih bodo delovali brez osebne dobičkažeijuosti državi v korist, ...čast in napredek.
Ravno mi Jugoslovani imamo dovolj uradniško, zmožnih in delavnih moči, samo poiskati jih je treba in jih poklicati na vodilna mesta.
Nikakor ne sme prezreti naša vlada dejstva, cla smo mi Slovenci komaj osvobojeni suženjski narod, ki je poznal do zadnjega časa edinole ponižnost, zapostavljene in beračenje krog nemških vladarjev.
Naj te pasje ponižnosti je ostalo v naših najzmož -nejših možeh še do danes. Vlada je poklicana v to, da to suženjsko ponižnost odpravi s tem, da pokliče na odgovorna in državi koristna mesta vse one ljudi, ki se danes ne upajo dvigniti glave in zatrditi:! Jaz sem zmožen za to in to mesto, katerega tudi zahtevam v državni dobrobit.
Novo vlado imamo — novo gospodinjo. Tej novi gospodinji priporočamo metlo in grablje. Ako bode znala naša nova vlada rabiti to dvojno državno gospodinjsko orodje, ki je bilo španska vas demokratom in socijalistom, potem bo očistila Jugoslavijo državno nevarnih elementov, v Jugoslaviji bo zagospodarilo uradništvo brez korupcije, ki se je že danes žalibog razpasla do najvišjih uradniških mest.
Metla in grablje, to bodi prvo geslo naše nove vlade! Ako bo naša Jugoslavija enkrat očiščena u-radniške korupcije, ako jo bodo vodili možje brez o-sebne dobičkaželjnosti, potem bo močna na znotraj , na zunaj pa bò uživala ugled, katerega bodo respektirali vsi naši — tudi sovražni sosedi.
Nasipi
Račun od hiševanja.
„Nova doba“ polaga v torkovi številki račun od hiševanja demokratske vlade tekom zadnjih mesecev.. Najprej našteva, kaj vse je izvršila prejšnja demo-kmtsko-socijalistična vlada tekom mesecev svojega zemeljskega obstanka. Zlasti našteva imenoma sledeče velike naloge, katere je izvršila:.'
1 Odlični možje so z vsem idealizmom novodobnega socijalnega čustvovanja delovali na izvedbi a--grarne reforme, v kolikor je to bilo dopustno z začasnimi odredbami.
2.	Socijalna zakonodaja, še bolj pa praktične socijalne inštitucije, so bile v, najlepšem razvoju.
3.	Preskrba prehrane ubožnega liudstva je bila na najlepši poti.
4.	Najhujše krize v prometu in rudnikih so vodje demokratsko-socijaiistlcne vlade! s spretno roko reševali, v kolikor so dopuščale razmere.
5.	Avtoriteta države in javna disciplina je vzpostavljena.
Jo so po izvajanju „Nove dobe“ uspel« prejšnje vlade, ki so pa ostali navadnim smrtnim državljanom nevidni in nečutni. agrarno leformo smo imeli pač različne komisarje, a občutili nismo njenega delovanja. Se manj je kaj znanega c socijalni zakonodaji ah celo praktičnih socijalnih inštitucijah. Citali smo pač različne sodnijske obravnave, kjer so se reševali različni pojavi socijalnega zla, a tega menda no boste šteli med socijalne inštitucije. Preskrba prehrane ubožnega ljudstva — pravite —• da je bila na najboljši poti! Marsikdo bi rad vedel, kam je tista pot peljala, pod strehe revnega prebivalstva gotovo ne. Spreine roke, ki so reševalej prometne in rudniške krize, občuti vsakdo, kdor ima posla z železnico in potrebuje oremoga. O avtoriteti, katero je vzpostavila prejšnja vlada, pa ve povedati vsakdo, kdor je samo malo prišel v slik z ljudstvom.
Naj bi bila pa „Nova doba“ tudi povedala, česa ni storila stara vlada, kar bi bila storiti dolžna., Pol leta je vladala in pol leta je za revolucijno dobo, v kakršni živimo sedaj, silno dolga doba. C as, ki se ■sedaj zamudi, se ne da dohiteti jiozneje in škoda, ki jo vsled tega trpi država in narod, je nepovračijiva. Kje so volitve? In vendar je bila to prva dolžnost, katero ste imeli izvesti! Kje* sp socijalne reforme, organizacija države, vzpostavitev ustavnega stanja? Se v normalnih časih bi vsaka stranka, čijer vladanje je bilo tako brezplodno, težko dajala odgovor od svojega hiševanja, v časih, kot jih preživljamo sedaj, je pa podvojim težko. Obračun, kot ga je predložila
LISTEK.
Franjo Zebot:
Ob 10 letnici boja obmejni Št. lij.
.r-:
(Dalje.)
Vodili smo natančen seznam o uspehih naših a-gitaforjev. Iz vsega tega smo razvideli, da bomo dobil' v III. razredu 30—40 glasov večine, v I. bomo propadli, a II. razred bo odločilen. Zadnje dni pred volitvijo se je posrečilo Nemcem, da so pregovorili voden II. razreda W., da se volitve ne bo udeležil. Ne-. varnost je bila, da propademo. Po tem štetju bi dobili Slovenci samo 14, a Nemci 15 glasov. Bila je še ena rolilka II. razreda, krščansko-socijalna Nemka, katera na noben način ni marala iti volit z lutrovskimi .Nemci, Torej toga glasu tudi ni štela nobena stran -ka. Edino upanje naše je bilo, da pridobimo ta glas. Volilka je stanovala v Gradcu. Predsednik slovens -kega volilnega odbora, kaplan Golob, se je dan pred volitvijo z enim članom volilnega odbora peljal v Gradec. Vrnil se je zvečer s pooblastilom v žepu. Gospo-dična-volilka pa mu je izrecno zatrdila^ da sme vo liti z njenim pooblastilom le vskrajni sili. Zvečer smo sa zbrali pri Celcerju člani volilnega odbora, župnik (Vračko, dr. Florjan Kukovec kot. pravni svetovalec,' in katoliško-narodni akademiki „Zarjani“ iz Gradca . Navzoči so bili tudi slovenski člani volilne komisije: gg’. Thaler, Fluher Janez in Ferk Jožef. Bila je to zgodovinska seja. Ko so poročali posamezni člani a -• gitacijskega odbora o položaju in ko, smo konstatirali,
da bc prišlo v II. razredu najbrž do žrebanja, je postalo v posvetovalnici tako tiho, da bi lahko slišal teči miško.
Kaj pa, če bo žreb za nas neugodno odločil?! ? Tu vstane mlad član volilnega odbora in stavi predlog:	„Volilna, komisija bo po večini naša. Na vsak
način niora komisija zavreči "enega Nemca-volilca . Volilec Franc grof Attems ne bo prišel sam volit in poslal bo svojega novega oskrbnika Langmanna. A ker pa Langmanna naši člani komisije osebno ne poznajo, lahko komisija zavrne njegovo pooblastilo z moti vacijo, da ni poznan, Zahtevajo naj od Lan gina-rm, naj se izkaže z dekretom, da je res oskrbnik g. grofa Attemsa. Tega mož skorogotovo ne bo imel pri sebi. Ker bosta nemška člana komisije glasovala za to, da se Langmanna pripusti k volitvi, bo moral pa predsednik komisije, g. Thaler, odločiti.“ Vsi navzoči sc sprejeli ta predlog kot rešilno vejico. Navzoči pravni svetovalec je izjavil, da je tako postopanje volilne komisije zakonito utemeljeno. Ko smo podučili še naše člane komisije, kako se naj vedejo in ko smo si natanko razdelili delo za drugi dan, smo se razšli.
Drugi dan, bil je četrtek, dne 27. januarja leta 1910, so se že zgodaj zjutraj zbirali volilci, agitatorji in radovedneži ter nestrpno čakali pričetka volitev . Bil je mrzel in meglen dan. Kot volilni lokal je bila določena gostilna Celcem Slovenci smo imeli svoj lokal za agitacijo y gostilni Bauman, kjer je posloval v stranski sobi naš zbor agitatorjev. Organiziran 'smo imeli pregled čez volitev tako, da nam je član volilne komisije vedno sproti pošiljal pregled, kateri volilci so že volili in kateri ne.
Z veliko radostjo smo pozdravili vrle „Zarja -ne“, ki sc došli iz Gradca nam na pomoč. Nemci so namreč raztrobili, da bo prišlo kakih 50 nemških bur-šov, ki bodo preprečili slovenskim volilcem dohod na
volišče. Sporočili smo to katoliško-narodnemu akade-mičnemu društvu „Zarja“ v Gradcu, ki nam je poslale akademike Arnšeka, Juvana, Kr amber gar j a, Ogri-zeka in še šest drugih v St. Ilj. Akademiki so se pomešali med kmetske može in sinove ter dirjali na vse •strani v družbi z domačini po bolj zaspane in omahljive volilce. Naši so bili pridni kot mravlje. Ker so Nemci nalašč naročili, da je prišel nekdo iz konca župnije, naj gre kaplan Golob na spoved, sem t\obil jaz v roke ves volilni aparat naše stranke. Pomagala sta mi „Zarjana“ Alojzij Juvan (sedaj koncipijènt dr. Juvan pri dr. Leskovarju) in A. ArnŠek, sedaj doktor zdravilstva). Dajali smo navodila naglim se -lom in agitatorjem. Iz seznama volilcev smo po poročilih iz komisije natančno videli, kak je položaj. Volitev se je začela -ob 10. uri. Nekako ob pol 11. uri nam sporoči član komisije, rajni Ferk-Ciper, da je prišle volit kakih 30 Nemcev, večinoma iz Strasa in Maribora,
„Takoj vse zaostale slovenske volilce na volišče, sicer je nevarnost, da propademo ! “ se je glasilo naše povelje agitatorjem. In drčale so sani na vse strani. Fantje in možje so hiteli v hribe po volilce .; In čez pol ure smo imeli zopet 20 volilcev na volišču.-
Trije naši zvesti volilci so bili težko bolni. V-pokojeni župnik Matija Kelemina je ležal od mrtvou-da zadet v hiši g. Baumana. Se prav ganiti se ni za-mogel. Sam sem mu šel poročat, da je položaj slab. In starček, od bolezni izmučeni in skrivljeni voditelj obmejnih Slovencev, mi je komaj slišno zašepetal: „Franček, idi po nekaj fantov, da me zanesete na volišče ! “ In v sredi najhujše zime, da je kar škripalo ped nogami, so zvestega rodoljuba mladeniči in akademiki zavili v tople blazine in rjuhe, ga zanesli na sani in odpeljali pred volišče.
(Dalje prihodnjič.)
„Nova doba“ bo pa povsod vzbudil samo uasmeli po-
miijevanja.	1
O Rusih.
Ravnokar sem našel v nekem listu poziv, da \ prid« v naše kraje mnogo ruskih beguncev, katera j naše prebivalstvo prijazno sprejme. — Kakšni Rusi, | odkod, pred kom oeže in zakaj, tega ni zveIc? ivh- | ve. Razumljivo je, da pri sedanjih razmerah na Rus- j kem marsikdo čuti tla prevroča pod nogami in nese j raje kosti svojega rojstva v kraje, kjer vlada drugač- j no podnebje. Razumljivo je tudi, da moramo mi, ki f smo napram ruskim dogodkem precej nevtralni, biti | tudi napram takim pribeglim gostom zelo gostoljubni. | Nekako tako, kot je na primer Švica gostoljubna na- | pram vsem tujim iz političnih razlogov pribeglim go- j slom. Seveda pa ta gostoljubnost ne sm il: tako da- | leč, da, ih delalo vtisk, kakor da mi bolj simpatizira- | mo z eno rusko stranko, kakor pa z drugo ali da sto- | jimo celo na,'strani onih temnih elementov, ki so po - j prej s korupcijo vladali ruski’narod in katere je se - | daj ta narod izbacnilj od sebe. Želeli bi torej nekaj j več pojasnila o teh ruskih beguncih, kakšne vrste so, j kuj hočejo pri nas? Menda ne, da bi nas, celo hoteli j vplesti v ruski boj, katerega naj izbojujejo Rusi sa- jj mi med sabo. Na vsakr načini pa se ne smemo niti s j s imo platonično simpatijo postaviti na stran ruske ra* > akcije.	’ j
Ni še dolgo, kar so Česniki pozivali, naj pošli -jamo prispevke za stradajoče otroke v Petrogradu, j Pred tednom so po mnogih krajih pobirali z,a stradajoče otroke na Dunaju. Prihodnji teden zvemo morda, j da se kje pobira za stradajoče otroke na Irskem ali j pa v Armeniji. Samo za naše stradajoče otroke še ni i pobiral nikdo po tujih državah. Ljubezen in sočutje | clo trpečega otroka je gotovo izraz plemenitega srca j in kolikor bolj je v kakšni državi razvita skrb za o- J troica, loliko višje kulturno stoječ je dotični narod. J Vendar se mi skrb za stradajoče otroke v Petrogradu f zdi zelo nerazumljiva. Kaj naj dotičnim, otrokom poš- jj Lemo postnih prest ali neposnetega mleka ? Z denar- jj jem jim pomagati ne moremo, z živili tudi ne! Torej | je vse naše človekoljubje zaman in nikdo no ve pove- j dati, kakšen smisel naj bi imela Takšna zbirka. A tu- j di drugače ne vemo nič o dotičnih otrokih, zakaj tr- | pijo, kako trpijo, koliko jih je, kakšni so itd. Mislil bi, ì da je Rusija z živili bolj bogatal kot mi, torej jim bo i sama lahko pomagala. Ge pa Rusi sami ne marajo ! pomagati, tudi ne bodo pustili, da pomoromo mi.
Vsak dan čitam v časnikih, da se je tu ali tam j odprl nov ruski krožek in pričelo učenje ruščine. Ze- I lo lepo. Jako hvalevredno, ako se hoče kdo učiti tu- ; jega jezika, zlasti pa jezika s tako razvdim slovstvom, kakor je ruski. Vendar bi k temu pripomnil sledeče: ; ruski jezik je za nas izgubil mnogo na privlačnosti , in potrobi. Dokler smo bili v boju z nemščino, ter srao ; so čutili v tem boju tako, osamljene in neenakomerne • na silah, smo skušal: za našo zadevo zainteresirati tudi ruskega strica. Uspeha sicer nismo imeli nobenega, kajt' bogati sirijcek ni imel veliko srca in smisla za naše reve. V našem boju z germanizacijo nismo dobili iz Rusije najmanjše moralne ali materijalna podpore. Toda bili smo vseeno ponosni, da imamo tako bogatega in močnega strica, bahali, smo se žnjim pred Nemci, ter dajali sami sebi pogum. Sedaj je boj z Nemci v glavnih obrisih zaključen, ruski stric je pa vsi e d ponesrečenih špekulacij zelo trpel na premo -žeuju in ugledu. Sedaj tudi nimamo več iako velikega političnega interesa, da bi se učili ruščine. Zrastel je pomen raznih drugih jezikov. Vsak izobraženi Slovenec bi moral popolnoma obvladati- srbohrvaščino Po mojem mnenju bi morali ta poduk zanesti že v ljud-iski šolo. v šolske knjige naj bi se* vpeljali lahko odstavki v štokavščine in v abecedniku naj bi se učila tudi cirilica. Kdor je zamudil v šoli,) naj popravi zasebno. Češčina in poljščina ima za nas velik ne samo kulturen, ampak tudi političen pomen. Znanje neka -tenh modernih jezikov bo za mnoge rojake zelo pereče. Čudno se mi torej zdi, da zdaj, ko je padel pomen ruščine, otvarjamo s tako gorečnostjo ruske krožke, a nič. ni slišati o srbskih, čeških, poljskih itd. Zdi se mi, da pri nas obnavljamo staro ideologijo, namesto da bi razvijali novo.
Vedno češče se pojavlja od govornikov in po časopisju misel, da je rešitev jadranskega vprašanja odvisna od ruskih razmer. Ako bi Rusija ne bila odpovedala, bi|naše stališčej napram Italiji bilo močnejše, ko se obnovi — seveda v starem smislu — bomo pri, nji našli! oporo. To je popolnoma napačno. Pomislite vendar, da so' Rusi podpirali londonski dogovor ravnotako, kakor Angleži in Francozi.1 Ako bi Rusija ne bila odpovedala, bi bilo naše stališče še težavnejše, kajti ruskemu pritisku bi se bili še težje ustav 5 Ijali, kakor pa francoskemu. Poglejmo v zgodovino ruske diplomacije. Ni bilo sklepanja miru, pri kate-rem bi nas ne bila pustila na cedilu in razočarala. Poglejmo samo na berlinski1 kongres, ali še bolje na svetoštefanski mir, katerega je sklepala Rusija sama.
Kako slabo je takrat Rusija postopala, s Srbijo, ier jo gnala naravnost v objem avstrijske politike. Vedno je Rusija izrabljala balkanske Slovane, pri sklepanju miru pa skušala iztisniti svoje koristi in potem pustila Balkance na cedilu. Ruska politika ni bila nikdar slovanska. Značilno je, da so se za Balkan* ce najbolj zanimali oni ruski vladarji, ki so bili najmanj Slovani: carica Katarina II, rodom Nemka, Peter Veliki, ki je bil po, duhu Nemec, Nikolaj I, ki je Ini največji sovražnik vsake svobode. Dober dokaz, da niso delali iz ljubezni do Slovanov! Slovanska misel ni na Ruskem sploh imela nobenega odmeva, slo-aotnofilstvo je veljalo za isto, kot reakcijonarstvo, slo-
vansko gibanje se je,smatralo samo kot vladna propaganda v ruske politično reakcijonarne elemente. A- ! ko se Rusija obnovi — obnovela se bo gotovo, toda i- f stotako gotovo je, da nikdar v starem smislu — bo \ trajalo še jako dolgo, da jo pirešine tudi slovanska za- | vest. Politična obnova je mogoča v malo letih, slo - j? vanski preporod traja lahko desetletja. Novim ljudem, ki bodo prišli na površje, in novim množicam, bo naša zadeva morebiti bolj tuja, kakor pa Buhara in Be-ludžistan. Pustimo torej na strani up na obnovljeno Rusijo in ne žrtvujmo temu fantomu naših lepih idealov. Preje mora vstati druga slovanska politika in to je vez med Jugoslavijo, Cehi in Poljaki. Zlasti bo Poljska prevzela ono nalogo, katero smo zaman pri-čakovak od Rusije. Stela bo čez 30 milijonov prebivalcev, ki se bo naglo pomnožilo, imela ogromno o -zadjo za trgovino in industrijo, ter dovoz surovin. V doglednem času bo to evropska velesila vojaško ne slabša od francoske, ki bo imela naraven interes, da združi Gdansk s Trstom in/Solunom.
Delajmo politiko po novih potih, a ne po starih predvojnih, izvoženih tirih,
Politične vesti.
Jugoslavija.
Po ministrskem sklepu se sestane r.vrodno predstavništvo dne 1. marca. Parlamentu je zagotovljen po beograjskih poročilih kvorum.
Državni zbor se bo pečal z davkom na vojne dobičke in z volilnim redom, lo po izrečen ta -koj odseku.
Francosko in angleško poslaništvo, v Beogradu je zopet izročilo dr. SprJajkoviču uliimat glede jadranskega vpr*ašanja. Ta ultimat govori, da naj sprejme SHS kraljevina ali londonski pakt, ali pa se odloči za kompromis Lloyda Georga . J
0	tem ultimatu se bo obravnavalo v prihodnji mini - 1
strski seji.	j
Hrvat-ska pokrajinska vlada bo? sestavljena iz Narodnega kluba, skupine dr. Medako- * j •>. iča in srbskih radikalov Vršila so se tudi pogajan- 1 ; ja glede hrvatske pokrajinske vlade med Narodnim 1 ! klubom in Pučko stranko Narodni klub je ponudil j Pucki stranki samo ene mesto v pokrajinski vladi,
; med tem ko je zahtevala Pučka stranka isto število ! j, krajinskih 'predstavnikov, kot Narodni klub. Med j Narodnim klubom m Lučko stranko ni prišlo do toza-! devnega sporazuma, ridi tega tudi Pučka stranka ne ] bo zastopana v pokrajinski vladi v Zagrebu, i Za predsednika deželne vlade za Slove-; nijo je imenovan dr. Janko Brejc.
I	Veßina bivžih ministrov demdkrati-
I čno-socijalisfične vlade se bo sešla v nedeljo na JDS ; shodu v Ljubljani. Ljubljančana Kramerja u. Krista- ! ! na » i. ide tolažit sam Svet. Pribičevič. Srbi in Hrvati j I bodo skušali zlimati razsulo JDS v Sloveniji. Ta bi- j i vše ministrski poset bi naj bila zadnja operacija rak- ; I rane slovenskih liberalcev.
I	!
Italija.
Nek dunajski poulični list („Acht-f Uhr-Blatt“) je prinesel brzojavko, katero je baje pre-f jel iz Bazla v Svici in kjer se sporoča, da so Jugo-I Slovani zbrali pri Reki 130.000 mož, a junaški Gabr.
Ì D’Annunzijo se je zopet zaklel (ta poitalijančeni ga -I liški Zid kolne namreč neprestano), da se živ ne u -f makne za nobeno ceno z Reke. — Taka poročila so I seveda samo zahrbtnosti laške vlade, ki hoče na eni f strani pokazati svetu, da so Jugoslovani kalilci miru,
I na drugi strani pa predstaviti reško vprašanje kakor j silno težko, tako težko, da mora priti do boja, ako se l ne odloči v prilog Italije.
V zbornici je prišlo do novih pretepov med I socijalisti in katoličani. Zadnja tepežka je bila tako i silna, da celo laško časopisje povdarja, da je bila iz-I vanredna. Začelo se je seveda z navadnim zmerjan -! ,em, v katero so se vmešavali tudi obiskovalci z ga -I Jerije, med njimi tudi vojaki, ki so kričali: „Živijo oletarijat!“ Tepežke s - je udeležilo 150 posh .-ev , lorej skoraj polovica cele zbornice, ali, če zbornica n ■ bila močno obiskana, skoraj vsi navzoči. Delalo se je c suvanjem, brcanjem, zaušnicami. Klicali so po revolverjih, a jih ni bilo pri rokah. Da so se lahko bolj nemoteno tepli, je predsednik zbornice zaključi, sejo. Ministrski predsednik Nitti je z zanimanjem gledal barufo. Slednjič so se poslanci razšli s sklepom, da nadaljujejo prihodnjič.
Francija.
Tudi Francozom je glavna skrb ureditev denar I rja Francoski frank je padel od 100 na 40. V prime-I ri z našo ali dunajsko krono je to seveda zelo ugod-l no, samo na sebi pa še vedno zelo slabo. Tudi Fran-I cozi ne uvidijo druge rešitve,^kakor nove, velike dav-! ke. Kakor mora vsak zasebnik dohodke izravnati s
1	stroški, tako tudi država. To vendar ne gre, da bi I delali neprestano nove dolgove ali tiskali bankovce! j Dalje mora vsaka država imeti nek denar, ki tudi kaj I plača in sicer bi moral vedno toliko ali vsaj približ-i no toliko plačati, kakor se glasi. Tudi pri nas se bo-I mo morali lotiti tega vprašanja in to ni mogoče brez ! novih, velikih davkov in oddaje premoženja. Pritis -\ niti bo pa treba tako/ da bo več dal oni, ki lažje da, l ne pa, kot se je delalo doslej, ko si je država povi -I šavala dohodke na take načine, ki bole vse enako:* I reveže kakor bogatine — n. pr. : carina, zvišanje po-I štnih pristojbin itd.
j	Avstrija.
Avstrijska k r o n a po najnovejšem poro-_ čilu 2.40. Torej zopet nekoliko padla. Veselje zaradi
dviganja v prejšnjem tednu je bilo torej piškavo. S«* daj si lomijo Avstrijci glave, kakšne davke bi naložili. Od same beračije ni mogoče živeti, razprodan* je že skoraj vse. denar je pa tako brez vrednosti, 3* ni mogoče zanj kupiti ničesar. Treba je napraviti r*| v denarnem gospodarstvu in dohodke izenačiti s strm ški ter dvigniti vrednost krone. Uvesti hočejo velik* oddajo narodnega premoženja, davek na premoženj» in še razne druge davke. A tu se stranke kregaj* med sabo, ker bi vsaka stranka hotela napraviti ta* ko, da bi bili njeni pristaši najmanj prizadeti.
Madžarska.
Madžari iščejo kralja. Ce bi kdo he. tel naslikati smešno sliko -Madžarske' bi najbolje im* slikal igro, kateri se pravi: „skrivalnica“, a pod nj* napis: „Kje je kralj?“ Pri volitvah so prodrlo izklj*-čno stranke, ki hočejo obnoviti kraljestvo. Madžari s* v politiki vedno komedijanti. Ravnokar so delali ko. medijo z boljševizmom. Mislili so, da bodo s tem pr*< strašili entento. Ko so videli, da se ententa madžars-kih boljševikov nič ne boji, pač pa, da ta stvar del* neprijetno zgago domačim bogatašem samim, so n*, enkrat obrnili na drugo plat in postali so tako nav -dušeni za monarhijo, da vsakega republikanca takoj ubijejo. Toda kraljevina mora imeti kralja in tega jin* manjka. Mislili so vtihotapiti na prestol kakšnega — Habsburžana, a ententa je odgovorila:	Mi piskam*
na vašega kralja, če gà hočete imeti, samo Habsbum Žana ne dovolimo. Morajo torej iskati kralja, a v d*, nešnih časih ni lahko najti človeka za tako obrt. Moral bi biti bogat, tako bogat, da bi lahko iz lastneg* žepa pokrival razne madžarske korupcije. Dalje mor* biti iz nobel hiše in še iz take hiše, ki ima pri en. tenti ugled in upliv. A kako pojde takšen človek n« madžarski kraljevski prestol, kjer bi bil samo žoga» rokah raznih intrigantov, v vedni nevarnosti, da g* zapode ali ubijejo in bi imel samo dolžnost, da pia. čuje in berači pri ententi. Ravnokar so prišli Mad. žari na načrt, da bi si izbrali sina belgijskega krah ja. Mladi in neizkušeni fant bi bil za to čisto pripraven, njegov oče bi imel prijetnost, da sedaj plačuj* sinov dragi šport in ga brani pred entento, ko se p» razmere urede, mu ga lahko naženejo domov. Sicer so pa imeli kandidatov gotovo že ducat, a nobeden at nasedel.
Bolgarija.
Zbornica, je razpuščena in razpisa-ne so nove volitve. V stari zbornici so imeli soeijali. sti obeh struj: ozki in široki, glavno besedo. Nedavno so se vršile po celi državi hude stavke in upori, katere je vlada potlačila s silo. Te stavke so pokazale, da nimajo socijalisti več one moči med prebivalstvom, kakor se je izrazila pri zadnjih volitvah in vsled tega upa vlada, da bodo nove volitve dale drugačen uspeh.
Bolgari so silno razi j učeni, ker [ hoče ententa celo Tracijo prisoditi Grkom. To je re* j krivično, ker Grki si niso niti s svojim postopanjem j med vojno zaslužili talce nagrade, niti jim ne gre na podlagi narodnostnega načela. Z druge strani so s« pa Bolgari s svojim postopanjem med vojno tako huda omrazili, da jih ententa ni naklonjena za to še nagraditi s Tracijo. Pri Turčiji pa te dežele tudi ni mogoče pustiti. Na vsak način bo Tracija v prihodnjosti povod novih sporov, kakor je bila v preteklosti Macedonia.
Turčija.
Sultan ostane v Carigrad«. Ne b# mu treba zapustiti svojega mehkega divana in števil-nim haremskim damam ne bo treba vezati culic in iti vandrat v pusto Malo Azijo. Ententa se ni mogla z* diniti, kdo naj bi dobil Carigrad in vsled tega je od-ločila, naj ostane še nadalje v senci Padišaha- Zgodilo se je, kakor poje nemška pesem o dveh, ki st* šla skupaj pit v gostilno:	„Und weil keiner mochte
leiden, dass der andre für ihn zahl’, zahlte keinen von den beiden, ein Sistem, dass sich empfahl!“ -* Grki so zahtevali Carigrad, a ga niso privoščili Italijani. Bolgarom ga ni privoščil nikdo, Rusi niso udeleženi pri likofu, Francozom ne privoščijo Angleži ia Angležem ne Francozi. Mislili so, da bi ga imela en* tenta, a so se premislili. V špapoviji, pravijo, da Š# pes črka, pa bi tudi Carigrad ne mogel obstati v špa* noviji. Pomislite vendar: V Carigradu prebiva naj1' več Turkov, Grkov pa ni veliko manj, poleg tega p* prebivajo tam še najrazličnejši narodi: Bolgari, Ari* menci, Judi, takozvani Levantinci, Arnauti in razni drugi azijski in evropski narodi, ki so vsi v sovraštvu med seboj. Ententa bi morala neprestano razsojati te prepire, seveda v slučaju, da bi bila sama v sel» edina. Najbrže bi pa en član entente potegnil z eno, drugi pa z drugo stranko in tako bi bil radi Carigrada neprestano prepir med ententarji. Slednjič so hoteli ponuditi Carigrad Ameriki, a ta je bila pamet* na dovolj, da je odklonila nevarni dar, radi katerega bi se morala neprestano vmešavati v evropske raz* mere.
Rusija.
Boljše v iEi žanjejo vedno nove uspehe. Ce« Norveško je prišla na Angleško novica, da so zav zeli Murman ob Severnem morju, izhodišče murman* ske železnice, važno pristanišče, glavno oporo za boi proti boljševikom na severu. Prebivalstvo se je uprlo in pridružilo boljševikom, ki so zavladali tako naglo, da so zaplenili tudi vse ladije, samo ena je zbežala* dvema angleškima in štirimi belgijskimi častniki. -* Istotako so v naglici zasedli drugo glavno morsko pristanišče Arhangelsk ter zasegli v pristanišču celo dva velika in pet manjših ledolomilcev, vse rečno skoraj vse morsko brodovje. Vse pristaniške napravo so jim padle popolnoma nepokvarjene » roke. — .OÜ
27. lehre a m 1920.
Stra» ä.
S T RAŽ A.
Donu se tepeni generai Denikin zopet pobira in pravi, da se hoče tepsti na Uovo. S kakšnim uspehom , bomo videli pozneje. Tudi v vzhodnji Sibiriji gredo naprej. V priamurskem kraju so v zvezi s Kitajci ua-folkli Japonce ter jim vzeli utrjeno, mesto Nikolajevsk. Listi poročajo, da so tudi že pričeli z napadom na Poljsko.
E n t e n t a j e o b u p a 1 a, da bi mogla ugnati ruske boljševike ter bi se rada ž njimi spravila. V Londonu so ministri vseh držav sklenili, da so pri -pravljeni z Rusi zopet stopiti v trgovske stike, toda samo potop zadrug, ne naravnost z vlado. Ob enem so pa tudi sklenili, da bodo pomagali Poljakom in Ru-muncem, če jih napadejo boljševiki. Ob istem času se opaža, da se Avstrija zopet bliža ruskim boljševikom. Beračenje v Parizu je imelo premalo uspeha in vsled tega narašča struja, ki išče opore na vshodu.
Dnevne	vesti, i
■■	s
Seja izvršilnega odbora Slov. kmetske zveze bo \ v Ma/iboru v sredo, dne 3. marca ob 10. uri v pi - j sarai Kmetske zveze v Mariboru.
Nevarno je obolel g. župnik na Rečici, Andrej Podhoslnik. Priporoča se svojim šobra om v Memento!
Celjski .Se. Gusti je naštel v zadnji „Novi dobi“ vse svoje zasluge prav od zibelke naprej. Takih labodjih zvokov samohvale liberalnih mladmov smo vajeni. Tudi- Gustlov sodrug naš dr. Vilčck vedno lastnoročno trobi o svojem narodozasluženem delovanju po časopisju, dasi mu teh njegovih zaslug ne verjame nikdo, niti njegovi strankarski pristaši ne. Žalostno, »ko mora naš sicer nadebudni Gusti obelodanjati sam svoje zasluge, katere. Je značil dr. Rosina vpričo mariborskih J DS ar jo v kot rezanje -slame. G. dr. Gusti nkar se ne „hudujte nad „Stražo“, da Vam ona hoče kratiti Vaše mladostno namišljene zasluge, Bog varuj, dr. Rosina, ki je pametno zaslužen naprednjak, njemu se potožite, zakaj Vas je označil kot siamorezca. „Straža* je prinesla samo kratko poročilo o občnem zboru mariborske liberalne Čitalnice, katera ocividno ne ve nič o mladeniško zasluženem delovanju dr. Reismana, ampak liberalni občni zbor JDSmladinov, ve sporočiti samo o dr. Gustlovem podiranju in re ->unju slame — ne klasja. G. koneipijent dr. Gusti, pri sodniji se boste morali poskusiti z dr. Rosino, ne z uredniki „Straže“.
„N«va doba“ in „Kmetijski list“. G. Drek je nekoč povdarjal,, da se je Mermoljeva Kmetijska stranka razbila na Goriškem samo radi dejstva, ker so se vsilili v njo tudi advokati. Stajersko-kraajrka Mer -moljeva Samostojna pa danes ne prišteva med bojevnike samo advokatov, celo žurnaliste ala „pesnik“ Špindler. Tudi Spindlerjeva „Nova doba“ se poganja za Samostojno, da, je celo njeno glasilo. „Novi dobi“ ir. „Kmetijskemu listu“ svetujemo, naj se združita v eno glasilo. Celjski JDS-rog že menja toUkrat svoje note in svoj glas, zakaj bi sedaj ne, ker, J DS stranke želijo lastni prvaki: Requiescat in pace! Tora,j podajte st roko samostojni in liberalci ne samo glede jav- | nega delovanja, ampak tudi z ozirom na glasilo. Kam | pa hočete-s Špindlerjem, ako bo morala „Nova doba“ | zopet pod grudo. Bratje podajte si roke! Vendar tudi f samostojno ujedinjenje ne bo dolgovečno, ker so v j njem razkrajalni elementi: , advokati, ž annalisti in „pesnik“ — Špindler.
Vol lir požar.- Dne 19. t. m., ravno opoldan, je nastal velik požar v Novi vasi pri Sv. Marku. Popolnoma so pogoreli peteri posestniki, med njimi tudi Oiglarjevi, drugih gospodarskih poslopij, .hlevov in Skednjev je pogorelo šest. Škodo cenijo nad pol milijona K. Premožnejši kmetje, pridite na pomoč tem u-bogim ponesrečencem. Zakrivil je celo nesrečo najbrž tobak,
Železniška nesreča. V torek, dne 24. t. m. sta se odtrgala ob pol 7. uri zvečer od tovornega vlak? blizu postaje sv. Jedert pri Pamečah dva vagona in oddrčala nazaj. T;rčila sta v^ osebni vlak. ki je vozil iz Dravograda proti Velenju. Železniška nesreča je zahtevala več človeških žrtev:: 4 težko ranjene, od ka* terih je Jože! Davnik danes umrl vsledb poškodb v bolnici. Železniški promet na tej progi je zopet upo-stavljen in urejen.
Nekaj o zavarovanju. Cz Dramelj se nam poroča, da so pogoreli že mesca aprila 1919 svinjaki župnišča, zavarovani pri neki tuji zavarovalnici, ki pa Še danes po desetih mesecih kljub dreganju obč. urada ni izplačala odškodnine, dočim je Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani g. župniku v kratkem izpla -čala škodo za zgorele prašiče. Ker so agenti teh tujih bank vedno na nogah in love z raznimi neresničnimi pretvezami in zabavljanjem proti domačemu zavodu nevedne ljudi za svoje židovske zavarovalnice, posebno agent Dunave Kuhar iz Celja se v tem odlikuje, svarimo pred temi ljudmi in je najboljše, da jim vsakdo pokaže vrata. Kdor hoče biti dobro in varno zavarovan, naj se obrne na podružnico Vzajemne zavarovalnice v Celju ali pa na bližnjega poverjenika, ki zastopa ta zavod.
Zvišanje brzojavnih! pristojbin za inozemstvo . Počenši z 1, marcem se zviša pristojbina za vse brzojavke v inozemstvo v dvojni izmeri sedanje pristojbine« Pribitek 1 dinara ali 4 K s 1. marcem odpade.
Pri zamenjavi, bankovcev bosta sodelovali poleg žo objavljenih zavodov tudi Češka banka Union, podružnica Celje v Celju in (Zadružna zveza,v Celju.
Obrtniške potrebščine* Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani ima za oddati tri kompletne aparate za avtogensko varenje« —< Nadalje imaMudi ponudbo 1 za večjo množino spiralnih svedrov za obdelovanje že-1 Jeza. Kovinarji, ki se interesirajo za ta materijal, se j
naj priglase ustmeno ali pismeno pri omenjenem u -radu v Ljubljani.
Mariborske vesti.
iMedJimurskl večer, katerega priredi kmetski pevski zbor iz Macinec pod vodstvom svojega župnika Tgnatija Lipnjaka v sredo, dne 3. marea t. 1. v koncertni dvorani kazine, ima sledeči vspored:	L
Narodne:	a) .Tri dni mi je, kak sem clošel stabora.
b) Zelena dobrava, c) Cuk sedi, čuk sedi. d) Djura, mlad mladenec. 2. Narodne: a) Lepi moj vrtič ograjen. b) Grad se beli preko Balatina. c) Sprevadjaj me, draga, d) Kud si hodil, gde ši bii. Odmor. 3. Narodne: a) Ni mi volja več na svetu živeti, b) Zrasla mi je ruža. c) Pod kopinom, pod zelenom, d) Cin can corgudan. Harmoniziral g. župnik Vinko Žganec iz Dekanovem Početek točno ob pol 8. uri zvečer (1420. uri). Sedeži L—5. vrste 20 K, od 6.—-10. vrste 15 K, od IL—lo. vrste 10 K, fotelji. 10—12 K, stojišče 4 K, za dijake in vojake 2 K. Vstopnice se dobivajo v tra-, liki gdč. Lenart v Gosposki ulici in na elan koncerta pri blagajni. -	;
„iielavea“ je sram bivšega) špionaže oficirja in sevu s kolega dr. Kamnikerja, radi” tega pa izjavlja, da nima hikakih stikov z vitezom dr. Mirkom Gra-selli, Čuden Voglarski list ta „Delavec“. V edili notici se odkrižuje viteškega Kamnikerjevega kolega, v drugi se pa zanj zavzema, zagovarja in brani. Pa mi se ne čudimo tem stokom, ker je gonilna moč tega li-snča duševna, sila vsestranskega polomnika šolnika Voglarja, kateremu je logična zveza deveta briga,, to je pač lieentia rethorica *- retorja Voglar,
Še enkrat o frraselliju. „Mariborski Delavec“ še enkrat ponavlja trditev, da je Graselli izpustil g. Kamnikarja na ukaz dr. Brejca. Dokazali smo že, da je to neresnično, ker Graselli tekom ene ure, kar je Kamnikar bil v njegovi oblasti, takega ukaza nikakor ni mogel dobiti iz Ljubljane. Pribijemo, da Kamnikar ni bil izpuščen na ukaz Brejčev, ampak na ukaz Gra-sellijev. Tako ob steno pritisnjen se izgovarja sedaj Graselli, da je svoj ukaz izdal na podlagi nekega Brejčevega ukaza, katerega je Kamnikar že prinesel s sabo in katerega je Kamnikar po Maribora kazal raznim prijateljem, med dragimi tudi dr. Pfeiferju . Čudno, da bi si bil tak ukaz preskrbel dr. Kamnikar se preden je bil aretiran, za slučaj, da se mu kaj takega zgodi. Se bolj čudno, da ga ni takoj pri aretaciji pokazal dotičnemu častniku, ki ga je aretiral v Radgoni, ampak ga je tiščal pri sebi, dokler ni prišel na samem skupaj s svojim servns-kolego Grasel-lijem. Se bolj čudno, da je Kamnikar v Mariboru po izpustitvi imel čas, da je dotični ukaz kazal po Mariboru različnim prijateljem, med dragimi tudi dr. Pfeiferju. Se najbolj čudno, da si Graselli dotičnega ukaza ni pridržal v dokaz, ampak ga je „nek previden politik“ samo prepisal. — Ker pravi „Delavec“, da ima še dovolj gradiva na razpolago, prosimo, naj ga objavi. Zlasti bi bilo želeti gradivo, ki bi pojasnilo: „špijonae-oficir“ in „servus-kolega.“
Davčni, urad v Mariboru in gospodje zamenjal-ci tisočakov. Toliko in toliko pritožb smo že prejeli od raznih strank, kako brezobzirni so ti gg. davčni uradniki pri izmenjavi tisočakov. Po cele ure pustijo čakati razne stranke kar od 8. ure zjutraj in do 4. 'Te popoldne. Pa bi kdo ugovarjal, so preveč zaposleni, nimajo časa za odpravek strank. Oh kaj pa še, cigaretke si trkajo, kramljajo o prejšnji večer poluc-kani kapljici, se sprehajajo po uradni sobi, požvižgu-jejo na pol pritajeno razne arije, obnašajo se, delajo in postopajo kot veliki gospodje, katerim je uradovanje in odpravek strank le tako bolj za zabavo, pa ne uradna dolžnost. Mogoče pa je pregledovanje o pravilnem ko!! ovan u tisočakov tako zamudno, da mora- : jo stranke čakati /po cele dneve. Ce je res ta pretres o pristnosti kolkov tako zamudna „kunšt“, pa naj nastavi davčni urad pri izmenjavi tisočakov kake bolj na hitro brihtne gospode. Frkače cigaret, sprehajalce in muzikante na žvižg pa naj potisne v kak drug j uradniški predal, kjer ne bodo mrcvarili s svojo brez* j obzirno brezdelnostjo strank, ki nimajo toliko prostega časa, kot gg. izmenjalci tisočakov pri maribors -kem davčnem uradu.
Kat. pomočniško društvo v Mariboru priredi v nedeljo, dne 29. t. m., ob 4. uri popoldne v društveni dvorani (Apotekerjeva ulica 6) gledališko predstavo m „Pogodba“ in „Svoji k svojim.“ Mecl odmori poje moški zbor. Predprodaja vstopnic v tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta. Pridite v prav obilnem številu !
Poziv. Prebiranje in rekrutacija letnikov 1896 do 1900 se prične z dnem 1. marcem t. L Vsi, v teh letih rojeni in v rekru ne knjige pri' mestnem magistratu v Mariboru vpisani mladeniči se pozivajo, da se zgiaso v Meljski vojašnici, objekt L, v naslednjih dneh, in sicer : letnik 1896 dne 1. marca t 1. ob 8. uri dopoldne, (letnik 1897 dne 2. marca t, L ob 2. uri popoldne^ letnik 1898 dne 4. marca 1.1. oa 8. uri dopoldne, letnik 1899 dne 5. marca t, 1. ob 2. uri popoldne, in sicer z začetnicami priimka od -Ä ‘do K, a oni z začetnicami priimka od L do Z dne 6. marca t. 1. ob 8. uri dopoldne. Letniki 1900 se naj pa zglasijo dne 8, marca t. L ob 8. url. in sicer z začetnicami priimka od A do K, a oni od L do|Z pa dne 9. marca t, 1. Zamudniki se bodo kaznovali po vojaškem za* komi.
Pobrežje pri Mariboru. Dne 24 t. m., popoldne ob" 3. uri, je nekdo zažgal na spodnji Cesti na Brezje neko stvar, ki je povzročila velik dim. Naša vrla požarna bramba je bila takoj, kakor vedno, pripravljena in je odrinila tjekaj. Take stvari naj se vendar prej naznanijo požarni brambi, da ne bo brezplodne-
ga truda. To si naj posestniki vendar enkrat zapomnijo, sicer se jim bodo zaračunali stroški.
Izlet k Sl/. Urbanu priredi Mariborska podružnica S. P. D. v nedeljo dne 29. t. m. Zbirališče na Tegetthoffovem trgu pred spomenikom. Odhod točno ob 1. uri popoldne.
Jugoslovanska industrija. V Mariboru je ustanovil znani slovenski trgovec Ivan Šoštarič tovarno za izdelovanje nogavic, jopičev in vseh vrst pletenin. Opozarjamo na tozadevni inserat.
Prekmurske nnwice»
Smrt prekmurskega prostovolj-
c a. V Beltincih je umrl po kratkem prehlajenju vrl
mladenič Matjaž Balažič. Rajni je bil prvobojevnik za Jugoslavijo. Privatno si je pridobil jako veliko izobrazbo, tako da je poznal dobro knjižno slovenščino in srbščino. V začetku jugoslovanskega gibanja je bil na vseh shodih za Jugoslavijo., Ob boljševiškem preganjanju je pomagal g. župniku Klcklu, ki je bil na smrt obsojen od boljševikov, da si’ je rešil življenje z begom čez Muro preoblečen v delavca. Balažič sam je moral bežati in je živel kot begunec v Zemunu . Bil je dvakrat na deputaciji, ki je šla prosit v Beo -grad za pomoč Prekmurju. Največje njegovo veselja je bilo, ko se je lani avgusta vrnil v osvobojeno jugoslovansko Prekmurje. Udeleževal se je dozdaj vsega političnega gibanja ter bil jako razborit političeu zagovornik krščanske jugoslovanske struje. Pred pustom je mislil iti k poroki. Dan poroke je bil že določen. Tisti dan pa so ga nesli z nevesto-smrtjo na pokopališče v Beltincih. Bodi mu lahka jugoslovanska prekmurska zemlja, ki jo je tako ljubil, za njo toliko trpel, a jo videl v jugoslovanski svobodi le samo malo časa!
P rofeso r M u r k o v i č. V Prekmurju je še sedaj v veliki slavi med vojsko umrli profesor Mur-kovič. Rojen je bil pri Mali Nedelji, bii učitelj v Trbovljah in drugje, potem pa prišel v Beltince v Prekmurju za učitelja. Tam je zaslovel kot izvrsten pedagog, kot velik mož vsestranske izobraženosti. Zato je prišel'v Dolnjo Lendavo na ogrsko meščansko šolo za profesorja. Bil je povsod priljubljen kot šolnik, spisatelj prekmurskih čitank in velik dobrotnik ubo -ge šolske mladine. V visoki starosti je stopil t pokoj in bival nad Dolnjo Lendavo na prijaznem griču pri kapeli Sv. Trojice. Poleg nje ima boren, nagrobni križ. Prekmurci mu mislijo oskrbeti lep spomenik, ker js bil poleg drugih vrlin vedno dober Slovenec.
General Hadik. Pri Dolnji Lendavi je \ažna strategična višina, ki dominira čez celo Prekmurje. Tam je kapela Sv. Trojice, odkoder je razgled po celem Prekmurju. Tu so našli pred leti po -polnoma nepokvarjeno okostje generala Hadika. Vsi deli telesa so nepoškodovani, kakor da bi bila kaka mumija. Ta mumija je shranjena v notranjščini gori omenjene kapele. Ohranjene je tudi rakev, na katere pokrovu je čitljivo ime Hadik. Zanimivo bi bilo, natančneje raziskovati zgodovino tega Hadika.

Dopisi.
St. Jurij ob juž. žel. Zadnjo nedeljo se je vršilo pri nas zborovanje Kmetijske podružnice za Sent Jurij ob juž žel. Na dnevnem redu je bila volitev delegatov za glavni zbor Kmetijske družbe. Občni zbor pa ni bil nič razglašen, niti v Kmetovalcu niti ne na deski pri cerkvi, kjer, razglaša Kmetijska podružnica svoje objave! Preklicati pa je dala pri cerkvi ob %9. uri dopoldne občni zbor, ki se je vršil že ob 9. uri dopoldne. O občnem zboru so bili obveščeni vsi člani JDS. in SKS., Slov.t ljudska stranka pa ne, torej se ni mogla s svojimi pristaši udeležiti zborovanja. Zmagali so ^ združeni liberalci, in samostojneži. Gospod L« van Bebe, ravnatelj Kmetijske šole, in načelnik Kmetijske podružnice, ali V as . ni sram, da tako enostransko v ocliie, oziroma se daste voditi od gotovih ljudi i Nam je sicer, prav, da Vas poznamo, pričakovali pa smo od Vas več pravičnosti. G. Drofenik Vam je obljubil,^ da boste župan, poslanec, hnnister, in to vleče! Vi ste lahko pozabili, da bi se bilo zborovanje pravočasno sklicalo, saj ste letos pozabili otavo pokositi. Morda daste prihodnjo nedeljo ob %Q. uri pri cerkvi oznaniti : „Danes ob 9. uri pridite k meni o -tavo ko? it“, boste videli, da bo uspeh. Vašo vzorno gospodarstvo na Kmetijski šoli pa opišemo ob priložnosti.
Prireditve.
Zveza jugoslovanskih železni«» č a r j e v, podružnica Maribor, naznanja, da se vrš! njen redni občni zbor v nedeljo, dne 29. t. m., ob 10. uri dopoldan, v veliki dvorani Narodnega doma v Mariboru z običajnim dnevnim redom.
Društvo občinskih tajnikov za Slovenijo priredi'dne 1. marca, dopoldne oh 9« uri, svoj redni občni bor v rdeči sobi Narodnega do* ma v Celjm Vabijo se vsi dosedanji člani in vsi dru* gi stanovski kolegi, kateri še do danes niso pristopili K društvu, da pridejo k zborovanju, kjer se bo razpravljalo o naravnost obupnem položaju našega stanu« ! Žalec. Slov. kat.Gzobr. društvo v Žalcu ima v nedeljo, dne 29. svečana po večernicah svoj letni občni zbor v društvenih prostorih po običajnem recte*
/
M ir ricorsila eskempftpa
banka v Maribora
TegettHofofr« I w»g» Sl@^ 11.
TeiaVa n it®¥. 16.
Podružnica : MURSKA SOBOTI.
Sprelems * Vloge na knjižice, na tekoči in žiro-račun proti naj. ugodnejšemu obrestovanju.
Kup»ie in prodala i Devize, valute, vrednostne papirje itd.
Ssdfl!© l čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mèsta.
O®!© predujme * Na vrednostne papirje in na blago, ležeče v
javnih skladiščih.
Bal® kredite: Pod najugodnejšemi pogoji.	29
PfS¥l@fflS s Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje.
Mala naznanila I

Razna1
JffSiPKEIREP
tesarski insister is stameni podjetnik v Mozartovi utici 59 ¥ Miàfiieoiiy
se priporoča za popravila in za napravo nov h stavb za točno n : izvršitev	[j
Kupi sees
Hupasj@sis
po najvišjih cenah hlode, rezan in tesan jelov kakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo. Viktor SSassr, lesna trgovina v Kušah pri Mariboru.	1796
Prad« sei
Mil!® 8 stanovanji in trgovino H"., 11 "se proda, Očka Tezno 98 Maribor.	158
2 kebili
težki, po S leta stari, se prodajo ali zamenjajo za konje. Matija Obran, Fischergasse 9, Maribor. 101
t'D0 salonsko suknjo, "*** '	■■ površnik, lepo moš-
ko obleko, nove hlače, modre barve, zimsko jopico, črn pliš-glašž, lep klobuk za pomlad, rjuhe, ka-vin prt, lepa ročna dela, n&vratna boa, rokavice, močne moške čevlje, lepe ženske zimske čevlje, otroški šivalni stroj, svilnate trake, črne svilnate ščipke, razne knjige, ovratnike, otroško obleko, deško obleko, trikot-hlače, odejo za glasovir, Btaro postelj, omaro, blazino, veliko mi?o, kuhinjsko zagrinjalo, perilne vrvi, domač sukance, in razno drugo proda gdč. Schmidi, Koroška cesta 18,1. nad. Maribor.	156
ANICA BAUT A, roj. LENART LEOPOLD BARTA
POMOČENA.
MAMI HOM, 22. L E Bit UA IiJA 1920.
I AUTO«
P, lEV MO
st
t-afrah ms
njato streho in sedežem, lep velik lovski voz za družino ter več sežsjev mehkih drv je na prodaj v Mozartovi ulici št. 5S, Maribor.
_________“____________i
Pomaž pes.JS.± j
kosti se proda Lobnica 22 Ruše. ?
164	I
ZliltiiiSifilj kak«, tudi pmwstaa
svilnata mlinska sita
(pajtli) iz Švice za moko vseh vrst se dobe v trgov.
Avgust Castefi Ljubljanaf
Kolodvorska ulica št. 35, uasproti „stare Tišlerjeve gostilne“.	35
(GUMI)	
Pirelli	
Micheli»	
Goodrich	
dobavila	
f@§€@i	
XR3-EE
-Ba-Ba63636&se
J. GOREČ
I LJUBLJANA'
II]
^ in cigaretni papir prišel v veliki množini. [j Istotam je tudi vedno v zalogi črna
§Ci%6aiis§4 l6ta slara- 17 Pe'
!!L^Ž£L__2.8ti visoka,težke pas- f mi se proda. Tržaška cesta 26, { Rapoc Maribor.	165 j
10
CIGARETNE STROČNICE (HILJXE)
OJ
in
rnjava P
im L J
p	nsz tz e :m:	m
; j najboljših vrst kakor razno drugo blago po najnižji q ceni. — Za obilen obisk se priporočata	^
Slovenci širite „STRAŽO“ f j STADLER in SCHMID, Maribor, $
ulica 30. [D
Službe i
ika-e
a-eaea-Eiaea-Eaea-EB
I —
UpratrnSIka moi J
za list „Nova pravda“ se išče. i Prednost ima v upravniških poslih 1 že izurjena oseba. Prosi se pisme- | ne ali ustmene ponudbe na: f „Tajništvo nar. ssc. stranke“ | Maribor Narodni dom I. nad. 161 ?
®K
44
ll
GOSPODARSKA PISARNA MARIBOS
Aleksandrova (preje Tegetthofova) cesta 22 preskrbuje najkulantneje posojila na zemljišča, osebne is stavbene kredite, naknp in prodajo posestev in podjetij ter posreduje v vseh gospodarskih zadevah. 155
130
TVORNICA POHIŠTVA IN MIZARSTVO Peter Hocbnegger in drogovi, Maribor
Koroška cesta št 46 in 53	92
priporočajo svojo zalogo pohištva iz trdega in mehkega lesa, kakor tudi vsa v to stroko spadajoča mizarska dela, po tvor niških cenah.
Potrebni®!© trpeine
ČEVLJE?
Potem si oglejte veliko zalogo pri
Jakobu Lah, Maribor, s« ir;
tam dobite zanesljivo močne, vsakovrstne čevlje, po najnižji ceni tako tudi galanterijsko blago, torbice za trg, potne košare itd.
Postrežba točna!;	Cene brez konknrence!
«p^OPEKO^
Utr
se teli kupiti« Ponudb® pud mm Šifro „OPEKO 623"* n»" na BLOCKNERJEV ANONCNI ZAWQD, ZAGREB» Jurjevska ulica 31.
: Veletrgovina:
Ludovik Kuharič Ormož
I
nudi svojo
veliko zalogo vsakovrstnega modnega, manufakturnoga blaga, platna itd. Nadalje priporoča vedno sveže špecerij sko blago, moko, olje. Nakup in prodaja poljedelskih pridelkov. Dobava vsakovrstne železnine, traverz, cementa, kakor tudi poljedelskih in drugih strojev. — Uvoz in izvoz vseh vrst rezanega in stavbenega lesa. — Lastna motorna žaga.
Glavna zaloga delniškega Si piva II
Rogaška Slatinska ¥9da
Glavna zaloga in edina prodaja zä Štajersko in Koroško. Samo celi zaboji vseh vrst vedno v zalogi po originalnih cenali. 150
Ant Joneje in drug Maribor, Mlinska ul. 23
Kmetje I
160
Trgovdl
KARBIDDOZE
kupujemo vsako množino po najboljši ceni. Posredovanje se dobro plača. Pismene in brzojavne ponudbe zaprosimo pod	na upravo lista.
ji
ll
ll
; p
t Ji
5 füll
I
i
Piva Jugoslav, tovarna pletenin
šastnika
159
ŠOŠTARIČ in BARTA
Gosp. ulica št. 5 « MARIBOR ** Gosp. ulica št- 5
priporoča cenj. trgovcem svoje izdelke, kakor moške in ženske nogavice, patent-nogavics za otroke in odrasle itd. - Ceniki so na razpolago, s f Vs©?ci se pošljejo po povzetju.
U iiBiSBÈi I Sl1 S " "
KM
Slovenci širite „STRAŽO“
SBBBBISBIj Kupni trn® vačje musili^©
žganega apna«
Ponudb® pad litro «.APNO m 813** na BLOCKNERJEV ni
anoncni zavod» Zagreb.
mm Jurjevska ulita 31.-mm
Ogžttg odprave ,da«lran' Maribor
Sol
v vsaki	ji a	199
množini. 0098 importata
ledi «ela .	„	.	.
vagone in eksportna tvrdka
PoINESa Corf MäR1BO%
rBlUU «Cllf KoroSkacesta21 |

izdajatelj in založnik: Konsorcij „Straža.“
.Odgovorni urednik; Vekoslav glupan.
Tisk tiskarne sv. Girila v Mariboru.-