riuti č f I r t • k )« * poitatao ali i BCfli^MfiMR s* cvbMa 12 tfa., 7 dhk, četri leta POMurti .»tjai-»*- 'M it»juti «klS fl»«i> SS.il*«u Poiiniii« p^aCan« v gotovtitl. Urednik*: U.skt mm ■4. S. Rokopisi s« m UpravniitTO tM naročnino, toMMtf« fc reklaiMK^*- UST LJUDSTVU V POUK M ZABAV a 49. IMV. lfi»»>lbor «n* 19. oktobra ltfll. &m. lotnUk. OBČNI ZBOR JUGOSLOVANSKE KMETSKE ZVEZE se bo vršil 'v četrtek, dne 9. novembra 1922. Spored občnega zbora bomo priobčili v prihodnji številki «Slov. Gospodarja«. — Vse kz pozivamo, da takoj odločijo svoje zastopnike, ki se bodo občnega zbora udeležili. — Eventuelne predloge naj pošljejo vsaj en teden pred občnim zborom Tajništvu JKZ. Javna vest Že ob pivih glasovih, da se pripravlja v Zagrebu sestanek ali kongres tzv. intelektualcev, ki se je vršil potem 10. m. m., smo mi označili naše stališče. Dasi je tudi naša stranka bila povabljena na ta kongres, se ga mi nismo udeležili. To pa ne morda zato, ker se ne bi strinjali z namerami poštenjakov v prireditvenem odboru za kongres v svrho spremembe sedanjega neznosnega centralističnega režima in pospešitve revizije ustave, pae pa zato, ker smo slutili, da bodo centralistični kričači eaenkrat še prevpili vsako javno vest. In zagrebški kongres ni bil prav nič več, kakor trenotno prebujena javna vest proti nedopustnim in neodpustljivim grehom sedanje nasilniške Pašič—Pribičevičeve vlade. Mi smo že takrat dvomili o iskrenosti prvakov policaj cle»okratske stranke, ker, karkoli je v objemu po-licajdemokratov, to ne zaslužuje nobenega zaupanja v solidnost namenov. Vendar pa obstoji neutaljivo in neutajeoo dejstvo, da v policajdemokratski stranki — poka. Temu se ni čuditi. Ako imajo policajdemokratje kot svojega zastopnika v vladi javno zaznamovanega in pred sodiščem še neopranega moralnega morilca pok. ministra Draškoviča, je že to samo dejstvo tako vnebo-vpijoče, da se mora vsakomur, kdor ima samo še iskrico čuta za čast in dostojnost, obrniti želodec od studa in sramote. Toda prosvetni zloduh, ki na nesrečo naše domovine in po milosti korumpiranih in nepoštenih centralistov še vedno ministruje, si je znal utrditi svoj« stališče s tem, da je okrog sebe zbral cvet svojih sokrivcev. S padcem Pribičeviča — nesrečnega imena — bi MU ti njegovi sokrivci tudi sami razkrinkani, kakor je raztepena po svetu ciganska druhal, h kateri se prišteva njegov rod. Teadai- nam je zagrebški kongres prinesel vsaj to dobro, ¿a je dal priložnost javno pribiti na sramotni steber pomaga če Pašičevega pajdaša, ki vihti svojo krva »o giljotino nad nesrečnim našim ljudstvom. ▼ svojo globoko sramoto moramo priznati, da je enama dala teh Pribičevičevih p omaga če v tekla zibelka na s solzami in znojem, s krvjo in žolčem namočeni dragi nam slovenski zemlji! In kdo so te poturice? Te potarice, gore (zlobnejče) od Turčina, so itak splošno znane in s sramotnim žigom ožigosane, da jih poleg knen pokrščenega Žida Žerjava in ameriškega pustolovca in velikolaškega mesarja Puclja itak ni treba posebej navajati. Zagrebškemu kongresu je sledil shod radikalcev v Vojvodini, ki se je izrekel za Protiča. Med tem pa je že Pribičevič začel papirnati boj v svojem časopisju proti Davidoviču. S tem je bil dan Pribičevičevcem si- Prof. dr, Ant. Medved: Zlatomašnik |. p. Ki list Maric. Mariborska krasna bazilika se pripravlja na lepo svečanost. Ni še videla take v svojem 221etnem obstanku. Mlada je še, a polna mladostne moči in lepote. To svojo mladostno, cvetočo lepoto bode sedaj združila z otroško, ganljivo hvaležnostjo in v vsem svojem sijaju bode obhajala dne 22. oktobra 1922 zlati jubilej svojega preblagega očeta, ki ji je dal življenje, jo vzbudil iz tal ter jo povzdignil na tako visoko stopnjo stav-barske popolnosti in umetniške dovršenosti. G. p. K a-lst Heric bode obhajal svojo zlato sveto mašo, petdesetletnico svojega duhovskega delovanja. Kako se torej bazilika Matere milosti in njeni župljani ne bi vneto in z neomejenim veseljem pripravljali na tako slovesnost? Ves Maribor naj bi porabil to priliko, da na svečan način proslavi enega svojih najbolj zaslužnih someščanov, kateri je mesto okrasil s podjetjem, ki je in bo še mnogo stoletij odlična okrasba podravske prestolnice. Vsa lavantinska škofija naj se v duhu zbere na tej slovesnosti, ko obhaja neumorno vnet delavec v vinogradu Gospodovem svoj prelepi, od Boga mu naklonjeni dan, katerega doživi tako malo, malo dušnih pastirjev. Ozrimo se nekoliko v življenje g. zlatomašnika! Rojen je bil p. Kalist Heric dne 8. marca f850 v Vučji vesi, v župniji Sv. Križa pri Ljutomeru, v župniji, ki je dala toliko vrlih duhovnikov in odličnih slovenskih domoljubov premili domovini! Ljudsko šolo je obiskoval nekaj časa pri Sv. Križu, dve leti pa v Radgoni. Leta 1862 je prišel v Maribor, ravno ko so odhajali ti- gnal za splošen napad na udeležence zagrebškega kongresa. Ta boj je izzval odpor pri kongresistih, dočim je Davidovič udaril na umik. V beograjskem časopisju je izjavil, da zagrebški kongres ni mislil na revizijo ustave, dasi je iz zagrebške resolucije jasno razvidno, da se zahteve, kakor na primer sprememba imena države, ne morejo izvršiti brez spremembe ustave. Ta izjava mevžastega Davidoviča je omogočila upanje policajdemokratov na kakršen takršen «sporazum«. Sklican je bil torej sestanek glavnega odbora in poslanskega kluba policajdemokratske stranke, na katerem so po tridnevnem razpravljanju in vkljub nasilju Pribičevičevcev, ki so celo potvorili resolucijo, začasno zlimali razpokline policajdemokratske stranke. Toda odpor, ki je nastal po zagrebškem kongresu proti Pribičevičevcem, se ne da več ublažiti. V Ljubljani — z ozirom na približa joče se občinske volitve — je razkol popolen. Strup, ki ga meče «Jutro« na Slov. Narod« in narobe, bo imel tudi po volitvah svoj vpliv. Razkrojevanje pa se s polno paro nadaljuje tudi drugod. Ves politični notranji položaj je tak, da bi vlada katerekoli kulturne države morala takoj odstopiti. Toda pri nas so na vladi ljudje, ki imajo na glavi toliko masla, da bi se isto takoj raztopilo, čim se razdruži se-' danja vladna družba, ki izmozgava državo in davkoplačevalce. Ker se torej zavedajo, da so vsi, ki so danes na vladi, ne samo odgovorni, temveč tudi stvarno sokrivi na sedanjih strahovitih in neznosnih razmerah, se bodo \ za vsako ceno skušali obdržati na krmilu. In kdo naj jih prisili na odstop? Mar parlament, ta nestvor in na-silniško okrnjen vladni inštrument, ki ga vlada sploh namerava odgoditi ter vladati brez njega? Mar kralj, ki je sam v obrambi napram izkoriščevalcem države, [ ki so si s pomočjo raznih «belih«, «črnih« in drugih 1 umazanih rok, znali pridobiti celo vojsko na svojo stran? Ne. To more in mora storiti samo ljudstvo in ljudstvo samo. Da je vsa moč države res v ljudstvu samem, ko se aarr svojega položaja, dok;/nje tudi zagrebški kongres, sklican ravno zaradi splošnega nezadovoljstva ▼ ljudstvu in iz strahu pred ljudstvom. Zato je tudi neodločni Davidovič, kljub svojemu prvotnemu umiku, zmagal na policaj demokratskem zborovanju proti Pri-bičeviču. Ko bi imel Pribičevič še koiičkaj poštenja in iasti v sebi, bi moral izvajati posledice in odstopiti. Tega pa ni storil, ker se boji, da bi potem moral stopiti tudi pred sodišče, da se brani med drugim tudi zaradi Protičevega javnega očitka, da je moralni morilec pok, Draškoviča v Hercigonjini zadevi. Dasi je Davidovič, katerega so Pribičevičevci kruto napadli, zopet izvoljen za predsednika stranke in mu je izrecno naročeno nadaljevati svojo dosedanjo politiko, bo Pribičevič še dalje ostal kot minister za ubijanje naše prosvete. Toda, če smemo verjeti razpravam na radikalskem sestanku, ki se je vršil minuli teden, bo Pašič motal ali odstopiti ali pa spremeniti nekatere ministre v svoji vladi. Davidovičeva zmaga, od katere si sicer trenotno ne moremo obetati nikakršne spremembe režima, po-menja vendar poraz Pašičeve politike. Eno je gotovo. Volitve se morajo vršiti najpozne- je prihodnje leto. Ljudstvo je spregledalo in pod geslom avtonomije se pripravlja na volilni boj proti centralističnim pijavkam! SOCIJALNI TEČAJ ZA MLADENIČE V CELJU. V dneh 27., 28. in 29. septembra — med Božičem its Novim letom — priredi Slov. kršč. socijaLna zveza za celjsko okrožje pod vodstvom g. dr. Korošca in sodelovanjem 10 izbranih predavateljev v Celju socijalni tečaj za kmetske mladeniče in može, odbornike in sodelavce naših izobraževalnih, mladinskih (Orli, Mlade-niške zveze!), gospodarskih in političnih orgaaizacij, V prvi vrsti bodo na tečaj sprejeti oni mladeniči in možje, ki jih bodo za to določila in prijavila zgoraj omenjena društva. Na prijave posameznikov se bomo ozirali predvsem iz onih krajev, kjer društev ni. Prijave treba poslati vsaj do 1. decembra tajništvu Slov kršč. soc. zveze v Celju, hotel Beli vol. Podrobnosti objavimo v prihodnjih številkah «Slov. Gospodarja«. J. Vesenjak: Opombe k poiskusu iziednače» nia neposrednih davkov. Odkar smo ustanovili našo «Jugoslovijo« ah pravilno: državo Srbov, Hrvatov in Slovencev, ter za njeov' upravo in druge potrebe in dajatve plačujemo davki se zanimamo seveda v prvi vrsti, kako so davki na različne pokrajine in različne stanove razdeljeni, p« tudi, kako se davki v raznih pokrajinah predpisujejo in izterjujejo. Kmalu smo izvedeli, da glavno breme za državno upravo nosijo Slovenci in Hrvati, sploh tako imenovani prečanski kraji, ki so prej pripadli Avstro-Ogrski monarhiji. Spoznali pa smo tudi, da so davki v naši državi prav malo socialno razdeljeni med stanovi in da je srbi janski sistem indirektnih davkov najhujše in socialno najkrivičnejše breme za revnejše ljudstvo, pa n&j isto pripada Srbom, Hrvatom ali Slovencem. Spoznanje je rodilo v našem javnem življenju zahtevo po izjednačenju davčnih bremen in Slov. ljudska stranka, odnosno njeni zastopniki v «Jugoslovanskem klubu« so dali prvi tej zahtevi izraza v svojih predlogih in govorih. Povdarjati pa moram, da smo v vodstv i že takrat spoznali, kakor spoznavamo še danes, dft ne pričakujemo izjednačenja po enotnem davčnem zakonu, temveč, da verujemo le v možnost sorazmerno pravičnega materijalnega izjednačenja. To se pravi z drugimi besedami: Ni mogoč popolnoma enoten davčni zakon za celo državo, mogoče je le na podlagi obstoječih zakonov razne pokrajine obremeniti sorazmerno z e-zirom na njihov obseg, davčno moč, število prebiva i -stva in njihove upravne, gospodarske in kulturne potrebe. Poizkns izjednačenja. Sedanji finančni minister dr .Komanudi in njegov šef oddelka za direktne davke pa sta mnenja, da je mogoče izjednačiti direktne davke z enotnim zakonom, po- sočeri udeleženci od Slomšekovega pogreba, česar sc jubilant še živo spominja. V Mariboru je vstopil v gimnazijo, katere odličen učenec je bil potem vseh 8 let. Imel je tiste tri darove, ki so najlepši kras dobrega dijaka: nadarjenost, marljivost in nravstveno popolnost. O prvih dveh lastnostnih spričujejo njegova spričevala, tudi zrelosten izpit z odliko, o tretji pripovedujejo njegovi znanci iz gimnazije, najpopolnejše pa brezdvomno knjiga življenja. Po gimnazijskih študijah je vstopil leta 1870 v frančiškanski red. Obiskoval je takratne učne zavode frančiškanske v tirolsko-štajerski provinciji v Solno-gradu, v Hallu, Kalternu in Bolcanu na Tirolskem. V mašnika posvečen je bil dne 20. oktobra 1872 v Tri-dentu. Po dovršenih naukih je prišel leta 1873 v Maribor za subsidiarija v frančiškanskem samostanu. Ker je bil zelo slabotnega zdravja, so ga predstojniki za nekaj časa poslali v Gleichenberg, da popolnoma okreva. 19. marca 1874 je bil premeščen za kaplana k Sv. Trojici, kjer je ostal do 1. 1875. Potem je prišel za kaplana in pridigarja v Maribor. L. 1882 je postal župnik na predmestni župniji Sv. Marije v Mariboru. Imenovan je bil 16. avgusta 1882 in na tem mestu je ostal celih 40 let, do L septembra 1922. Kdor to župnijo, ki šteje nad 14 tisoč duš, pozna, ve, koliko breme mora nositi župni upravitelj na tako obljudeni in obenem tudi obsežni • župniji. Povrh še neprestano menjevanje prebivalstva, in, kar jc bilo pred preobratom izvanredno kočljivo io težavno, zamotane narodne razmere, vse je zahtevalo na takem mestu moža, ki je moral združevati modrost z odločnostjo in skrajno previdnost z neutrudljivo vztrajnostjo. In tak mož je bil p. Kalist! Mož neprestanega dela neupogljive volje, otroškoangeljske pobožnosli in čudovito trdnega zaupanja na božjo pomoč. Kdor je vide in opazoval njegovo naporno delovanje, ki ni nikdar poznalo počitka, je videl uprav uzorno prizadevanje apostolskogorečega dušnega pastirja. Pisarna, prižni ca, spovednica so bile polje, na katerem je izčrpal do kosti in kože svoje telesne moči, a tudi polje, na katerem je žel prelepe, bogate uspehe, na katerem je užival svoje edino dušne veselje ter srkal oduševljenje o srčnost za nadaljnje delovanje. Zaradi njegovih izvanrednih izkušenj in spretnosti so ga samostanske oblasti večkrat izbrale za easta< in zaupne službe. Mnogo let je bil gvardijan v Mariboru, celo 12 let zaporedoma, kar je bilo posebno pri -znanje in izjema v dostojanstvu. Najsijajnejše delo Kalistovo pa je mariborska Mr -rijina bazilika. To je njegov duhovit izum; njen pr»-težaven začetek in srečna dovršitev je sad njegovega občudovanja vrednega truda. Na inestu, kjer zdaj sto frančiškanska bazilika, je stala skromna in borna Marijina cerkvica poleg še bolj ubogega samostana. Km;>-lu po svojem imenovanju za župnika je naredil p. Kn-list načrt za stavbo nove cerkve prav po Kraljevih knj -gah (III. 5, 6) «Cogito aedificare templum Domini, D mei — nameravam pozidati svetišče Gospoda, Bopv mojega.« A kod vzeti denar in druga neštevilna sredsb i ki so neobhodno potrebna za večjo stavbo? Takrati okrajni glavar v Mariboru, neblagosloljenega spomir >. baron Hein, se je zaničljivo posmehnil h Kalistoven: načrtu, ko mu ga je razodel in pojasnil. Od drufte stra ni ni bilo nobene podjetnosti, nobene požrtvovalnost i k večjemu še zlovoljna opazka. A p. Kalist je bil p r Stran 2. SLOVENSKI GOSPODAR li/. ttfcioiVi ii/22. sebej še recimo zemljiški davek. Tako je nastal sedanji vladni predlog o izjednačenju direktnih davkov. Natančno presojanje v podrobnostih se ne more izvršiti v tednikih, kakor je «Slov. Gospodar«, celo ¡v dnevnihih ne, temveč je kritika zakonskega predloga v prvi vrsti delo naših sedanjih poslancev v parlamentu in odsekih. Tudi nimamo pooblastila, da bi govorili V imenu stranke, temveč pišem v pojasnilo našim davkoplačevalcem le svoje opombe in svoje vtise, ki jih imam ob tem predlogu. » Pomanjkljivo v predlogu je pred vsem, da ne vsebuje prav nobenih smernic, gradiva in pojasnil, da bi nam olajšale študiranje zakona, da bi se videlo že iz tega, ali je sploh ta načrt izvedljiv. Kdor je videl naprimer jednake vladne načrte in predloge v drugih državah, ta se mora naravnost čuditi, kako nedostaten je vladni predlog. Ali se hoče šef in minister na ta način skriti pred kritiko davkoplačevalcev in njihovih zastopnikov, ali hoče prikriti vsakemu javnemu delavcu več kot dovolj znano pomanjkljivost podlage za takšen izjednačevalen zakonski načrt,' ali hoče, da se na ta način njihov nezrel poizkus po zastopnikih Ijuustva sprejme, sankcijonira in napravi z njim nedogledna kolobocija, to vse nam ostane prikrito. Če si predočimo, koliko poizkusov so delali za izjed načenje in reformo davkov svojčas Prusi, koliko Avstrijci pa tudi Rusi, kako so zbirali gradivo strokovnjaki, kako so se vršila razna zborovanja ankete strokovnjakov, potem se moramo čuditi hitrosti našega jugoslovanskega načrta in dvomiti o njegovi strokovni polnovrednosti. Gotovo se nekateri bralci spominjajo, kako je v bivši Avstriji bil obravnavan načrt o splošnem zavarovanju! Koliko znanja, volje in duševne in telesne sile je uporabil za to samo naš pokojni Krek! In tam ste imeli pojasnjeno v vladnem predlogu na več sto straneh vse mogoče načine in obsege zavarovanja ter izkušnje s temi zavarovanji v raznih evropskih državah. Enake, recimo raje: večje gospodarske važnosti je načrt o izjednačenju direktnih davkov, ali tukaj poleg suhih paragrafov nimate ničesar. Prav nič ne izvemo, kakšne kalkulacije je izdelal, ali bi vsaj moral delati oni, Ki je ustvaril sistem in ga spravil v paragrafe. Drugi nedostatki. Predlog zakona o neposrednih davkih je očividno nastal na podlagi madžarskega vzorca. Ali politikom je znano, kako so se svojčas v madžarskem parlamentu pritoževali razni zastopniki, kako nepopolen, pristranski in škodljiv je madžarski davčni sistem. Posebno glasni so bili v tem oziru zastopniki Rumunov in Slovakov ter malokmetijstva in delavstva. Važnejše, kakor to dejstvo, je še za nas pri presojanju fiskalni namen, ki ga vsebuje osnutek. Povečanje davkov je glavni namen osnutka, kajti, da bi zamogel minister po novem enotnem zakonu pobirati koj zemljarino pravično in enakomerno, tega pač menda sam ne veruje! Gotovo pa ne verujemo tega mi. Že v par člankih sem pred mesci opozarjal, kako je trgovska zbornica v Zagrebu in so trgovci v Mariboru in Ljubljani zahtevali za sebe olajšave, za posestnike zemljišč pa večjo obremenitev. To so sedaj v Beogradu v ministrstvu seveda radi slišali in v novi predlog zakona o neposrednih davkih tudi sprejeli! Preosnova zemljiškega davka, da se isti plačuje progresivno, bi bila pač gotovo na mestu, toda splošna večja obremenitev vsakega koščeka zemlje, torej absolutno zvišenje zemljiškega davka pa ni na mestu posebej ne za posestva do 15 ha kulturne zemlje, ki je v lasti obdelovalca samega ter redi njega in njegovo družino. Kmetijsko ljudstvo: kmetski delavec, mali posest- nik, obrtnik so obremenjeni z indirektnimi davki in dajatvami tako, da je vsako zvišanje njihovih davščin neumestno in nesocialno. Povišanje zemljiškega davka je tudi nevarno Mi živimo v dobi, ko so kmetijski pridelki sorazmerno približno trudu, delu in riziku plačani. Imamo pa tudi valutno depresijo, to se pravi, naš denar je razmeroma manj vreden, kakor njegova kupna moč. Z izboljšano valuto bodo rapidno padale cene kmetijskim pridelkom. Prav nobenega jamstva pa nimamo, da bodo padale tudi cene uvoženim, torej tujim in domačim industrijalnim izdelkom. Ako se v tem stanju obdavči z zvišano zemljarino in drugimi direktnimi davki naše kmetsko ljudstvo, potem bo stalo delovno ljudstvo na deželi gospodarsko prav kmalu tam, kjer smo bili v devetdesetih letih, ko se je delalo zastonj in mali posestnik liki suženj na svojem posestvu ni smel misliti niti na boljši grižljaj svojega lastnega pridelka. Na to stališče pa pod nobenim pogojem nočemo, ne smemo in ne moremo! Zakaj je enoten zakon še nemogoč? Davčni sistem se mora prilagoditi intenzivnosti in stopnji narodno-gospodarskega življenja. Upoštevati mora politični in kulturni razvoj obdavčencev. Sedaj pa si zamislimo, kakšne silne razlike imamo v naši državi v tem oziru! Pri nas se je, recimo reforma zemljiškega davka začela izvajati na podlagi zemljiškega katastra že v dobi Marije Terezije, v Srbiji in v cela Macedoniji ter Črni gori pa še katastra sedaj ni. Imamo vsled politične preteklosti celo vrsto davčnih sistemov. Za Slovenijo in Dalmacijo avstrijskega, za Hrvatsko in Vojvodino madžarskega, za Bosno in Hercegovino avstrijsko-madžarsko-turškega, za Srbijo srbskega, za Črno goro črnogorskega in za Macedonijo turškega in začetke srbskega. In to, kar obstoji in česar je ljudstvo in davčna oblast vajena skozi desetletja in stoletja, mislijo odpraviti z enotnim zakonom!? Še bolj kakor se je demokratska stranka vrezala in oškodovala država s svojo vidovdansko ustavo, se bo vrezal demokratski finančni minister in njegov šef za direktne davke s svojim predlogom zakona o neposrednih davkih. In oškodoval bo s svojim eksperimentom državo še bolj, kakor so jo demokrati in samostojneži z ustavo. Da se zakon izvršuje, mora imeti država za to sposobno orodje. Pred vsem mora biti na mestu sposobno odmerno oblastvo. Ali ga imamo za enoten zakon? Nimamo ga in ga tudi še več desetletij ne bomo imeli. Na najmanj pet različnih sistemov so navajeni in izobraženi davčni uradniki in redki ima pojma o več kut enem sistemu. Mislite, da bo srbski, črnogorski in makedonski davčni uradnik znal in se zamogel poglobiti v sistem madžarskih direktnih davkov?! Še težje, kakor z uradniki, pa bo z ljudstvom. To je konservativno že samo na sebi povsod, še bolj konservativno v črnogorski, makedonski in srbski patriarha-lični svoji kulturi. O odporu, ki bo ga morebiti uzakonjen predlog pri vpeljavi doživel tukaj, gotovo gospodje v finančnem ministrstvu še pojma nimajo. O težavah, ki jih vsebuje ta sistem za patriarhalične analfa-bete, si ne belijo glav! Najhujše pa je pri vsem še to, da ni katastra in da se kataster seveda ne da napraviti v par letih. Bree te podlage pa je izvedba enotnega zakona popolnoma izključena. Kdor pozna zgodovino postanka našega katastra, ta mi bo moral brezpogojno pritrditi. Pri tem pa naj le mimogrede omenim, da je imela davčna reforma na podlagi katastra za cilj razbremenitev, ne pa višjo obremenitev kmetskih slojev, kakor jo predvideva novi predlog. Kakor je z izjednačenjem zemljiškega davka, tako je seveda tudi glede drugih važnih vrst davka. Odmerna in izvršilna davčna oblast izven Slovenije, Hrvatske in Vojvodine, v kolikor že zadnja ima prejšnje davčne uradnike in pripomočke, čisto gotov» ne bo znala in bo mogla predpisati in iztirjati pravil, no in pravično, recimo, osebne dohodnine, imovinske, ga davka, saj imamo dovolj jasne dokaze in iuknšnje pri davku na vojne dobičke in pri davku na poslovn» obrt. Posledice uzakonjenega novega predloga. Ako predlog zakona o neposrednih davkih obveljaj imeli bomo pač za celo državo enoten zakon, ali za ce. le pokrajine bo ta zokon le na papirju, izvrševati pa s« ne bo mogel. Nam bodo v tej dobi poizkusov več kot pošteno puščali na žili, toda naš davkoplačevalec mor» to «ljubeznivost« prav odločno odkloniti. Posledica uzakonjenega predloga bo tudi, d« sigur. nosti in stalnosti ne bo in ob več ali manj ponesrečenih poiskusih bo davčna morala strašno trpela, se pokva. rila, uradniki sami pa bodo zbegani in zdvojcni, kakor so že deloma sedaj. Kratkomalo: zakon bomo imeli, ali denarja iz vseh krajev ne! In izhod? Izhod je dvojni: 1. Glavni davčni sistem direktnih' davkov, vsaj avstrijski, hrvatsko-madžarski i« srbski, eventuelno makedonski ostanejo, izvrši se pa na podlagi njih materijelno izjednačenje davčnih dajatev, kakor sem omenil v začetku tega članka. 2. Še boljše pa je, ako se izvede samouprava in s« vsi direktni davki dajo kot glavni vir pokrajinski samoupravi. Gotovo pa se mora v vsakem slučaju izvršiti to, kar je Jugoslovanski klub predlagal v finančnem odboru že leta 1920: finančni minister mora ustvariti komisijo, obstoječo iz strokovnjakov iz vseh pokrajin, ki imajo razne davčne sisteme; ta komisija zaslišuj prizadete interesente in korporacije iz vseh pokrajin i® še le takšni izdelki naj tvorijo predmetno tvarino, ki jo vlada predloži zakonodajnim korporacijam. Uverjen sem, da se bodo dobili ljudje, ki bodo sedaj govorili, da uganjamo demagogijo. Toda nič za t«: tudi ob početku naše zahteve po izjednačenju so govorili in pisali tako, dve leti potem pa v ravno istem našem smislu za nami sklepali resolucije. Tako je bil« pri davkih, tako tudi glede ustave. Praprotnikovi «Jut-rovci« pa nam odločevali ne bodo. Dekli ¡ki tečaj v Celju. Dne 19. novembra t. 1., na god sv. Elizabete se vrši v Celj« v Narodnem domu dekliški tečaj 0 naslednjim sporedom: Ob 8. uri zjutraj sv. maša v župnijski oeakvi. Od 9.—13. ure tečaj, na katerem govorijo itiri govornice iz Ljubljane. Vsebina govorov: 1. mam in družina, 2. žena in dobrodelnost, 3. žena in gospodinjstvo, 4. žena in javnost. Popoldne ob 14. uri v župnijski cerkvi nauk za udeleženke. Nato v Narodnem domu žaloigra «Mlinai in njegova hči«. Vsa izobraževalna društva im yse Dekliške zveze naj pošljejo svoje članice na tečaj. Prav gotovo se naj tečaja udeležijo vse predsednice» tajnice ii sploh odbornice Dekliških zvez! Tudi iz žnpnfj, kjer š« nimate Dekliške zveze, pridite v oblinem števflaf Lan vas je bilo nad 300; nobeni ni bilo žal.-Letos vna mota biti na tečaju še več! Železniška zveza v Celje je zjutraj in erečar aei* ugodna, tako, da bodo mogle udeleženke povečini ist dan z doma in domov. — M. Krajnc, tajnik. i - gumen, mož jeklenega značaja! Ustanovil je društvo za zidanje cerkve, pobiral po vinarjih in — šlo je, čisto doslovno po Koseskijemu «Zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača«, da sijajna Gospodova palača! Leta 1895 se je začelo z zidanjem in dne 11. avgusta 1. 1900 je bila Marijina cerkev že posvečena! Cerkev, 57in pol metra dolga, 24 m visoka in 13 in pol m široka je že oznanjevala čast in veličanstvo božje. Kalistov namen je bil dosežen; njegovi napori so bili sijajno kronani. Prispevali so bogati in revni, posebno veliko revni, iz vse slovenske domovine, deloma tudi izven njenih mej. Kalist je priredil bogato žetev v Marijino češčenje. Doživel je še drugo veselje. Kajti sv. Oče Pij X. je dne 1. novembra 1906 povzdignil Marijino cerkev k časti bazilike, agregirani Liberijanski baziliki Maria Mag-giore v Rimu. V priznanje nevenljivih zaslug pri zidanju cerkve in z ozirom na njegovo mnogostransko plodonosno delovanje je bil p. Kalist imenovan dne 11. avgusta 1900 konzislorijalnim svetnikom. Veliko čast si je sam priboril v tisočerih srcih, ki ga ljubijo, častijo in neomajeno spoštujejo. Najvišja čast ga pa čaka pri Onem, ki bo svojim vrlini delavcem v vinogradu nekdaj rekel: «Blagor ti, daber in zvest hlapec, ker si bil v malem zvest, le bom čez veliko postavil!« Velečastni g. p. Kalist! Izvršili ste delo, o katerem lahko z neumrjočim pesnikom Horacijem rečete: «Exe-j»i monumentum aere perennius — dovršil sem spomenik, ki bo trpežnejši kakor jeklo!« Ta zavest naj Vu% napolnuje ob Vaši zlati maši! Veliki francoski škof Bossuet je nekoč vprašal svoje prijatelje: «Ali je bilo moje življenje vredno življenja?« So mu odgovorili: «Je Lilo vredno, da je živelo.« G. Kalist! Ako kdo Vas o Vašem življenju tako vpraša, odgovorite z mirno vestjo: «Je bilo vredno, da je živelo!« Pri svojih vsakdanjih premišljevanjih ne pozabite včasih tistega pretresljivega verza v Skrivnem razodetju 2, 19: «Poznam tvoja dela, in vero in ljubezen tvoje, in službo in potrpežljivost tvojo.« Te Gospodove besede naj Vam bodo v sladko tolažbo in zadoščenji za vsa Vaša dobra dela. Nepregledna vrsta Vaših častilcev Vam iz vsega srca čestita k Vaši zlati maši, želeč vse dobro do skraj nih mej človeškega življenja! Naj sledi zlati še biserna sv. maša! KAKO SE GODI NAŠIM FANTOM V NOVEM PAZARJU? (Po poročilu naših fantov-vojakov.) Naš 25. pešpolk je eden najboljših v naši jugoslovanski vojski. Naš polk je pohvalil radi izvanredno dobrega vežbanja g. vojni minister in sam kralj Aleksan»-der, ko je ob priliki svoje poroke pregledoval čete, ki so se udeležile poročnih slovesnosti. Ko se je mudil naš polk dne 8. 6. 1922 v Beogradu pri kraljevi poroki, je kralj Aleksander sam podaril ta polk rumunskemu kralju in je radi te poklonitve dobil polk ime: «Ferdinanda I., kralja rumunskog.« Dne j 9. 7. 1922 je odšel drugi bataljon našega»polka v Staro ; Srbijo. Vozili smo se 9 dni, peš korakali 8 din, obloženi s težo 40 kg in nositi smo morali s seboj še vsak po 150 patronov. Ko smo dospeli na odločeno nam mesto v bližino Novega Pazarja v Sandžaku, so nas razdelili po vaseh. V vsaki vasi nas prebiva po 15 do 20 mož, vas od vasi pa je oddaljena po 4 do 5 ur. Prebivalstvo po vaseh je po vočini turško, le to in tam je vmes med Turki najti kakega Srba. Okofi« vasi je nepregledno gozdnata, so gozdovi, katerih n« prehodiš v štirih do šestih urah ne. Javna varnost je po teh krajih pod ništ«, ker kar mrgoli razbojnikov, tatov in tolovajev, kater»? pregan jamo in lovimo mi slovenski fantje. Zato, da varujemo in čuvamo civilno prebivalstvi pred razbojniki, nas mora to hraniti in vzdrževati. Akti ravno mi vojaki civiliste branimo z dnevno nevarnostjo izgube našega mladega življenja, nas važčani nepopisno sovražijo in to vse radi tega, ker sami ubogi, mo-rajo tudi nam dajati hrano. Sploh je narod po kraji! v Sandžaku nekako čisto podivjan. Ženske-Turčink« naravnost bežijo pred nami in skrbno prikrivajo svfl^ obraze pred moškimi po predpisu mohamedanske vert Dne 2. 9. 1922 so razbojniki napadli in navalili p< noči na našo vojaško postojanko in nas cačeli obsipavati s celo točo krogel. Bili smo cele ure hud boj in 16 ker so se naši fantje držali točno povelj svojih predstojnikov, se nam je posrečilo, da smo prepodili tola* vaje. Razbojniško tolpo smo cenili na 35 do 40 mož, I nas je bilo le 13, a tudi mi smo imeli izgube. V teh nesrečnih krajih ni skoro noči, da bi razboj* aiki ne napadli kake vasi, kjer so nastanjeni vojaki. Pred par dnevi so razbojniki napadli v tamni noči drugo četo našega polka, ki je nastanjena od nas ure, in ubili v spanju stražarja in 27 mož. Ker smo zmiraj v smrtni nevarnosti in ne vemft ali nas morda že danes ali jutri zadene raibojniškf krogla in do pošte imamo celih 9 ur, radi tega ne mo' remo pisati našim domačim v Slovenijo, pač pa ji^ pošiljamo pozdrave potom «Gospodarja« vsi alovensl1 fantje, ki služimo pri 25. pešpolku v žalostni akolici' razbojniki posejanega Novega Pazarja. Prosveta v nevarnosti. Višji šolski svet v Ljubljani je izdal vsem področnim šolskim vodstvom sledeči odlok: «Višji šolski svet je iz kreditnih ozirov primoran z dnem 15. okrtobra 1922 začasno ukiniti pouk na vseh zasilnih šolah, kjer poučujejo pomožne učne osebe. — Zato ustavlja s 15- oktobrom 1922 službene prejemke tamošnjemu učitelju J. J. Šoloobvezne otroke naj se všola v najbližnje redne osnovne šole, kar naj šolsko vodstvo sporazumno s krajnim šolskim vodstvom uredi po previdnosti in o svojih ukrepih takoj semkaj poroča«. Sicer bi morali pomilovati predsednika Višjega šol. sveta, ki je podpisal ta odlok. Vemo namreč in radi priznavamo, da tega ni storil iz lastne volje. Vendar pa bi pričakovali od vsakega iskrenega prijatelja šole in ljudske izobrazbe, da merodajne naredbodavce opozori na škodljive posledice takega nekulturnega koraka napram Slovencem. Proti takemu škandalu mora protestirati vsak pravi rodo- in mladinoljub brez ozira na politično pripadnost in svetovno naziranje. Toda od ljudif ki so se prodali morilcu prosvete Pribičeviču, ni mogoče pričakovati, da bo hlapec po-štenejši od svojega gospodarja. Kakršen gospod, tak sluga! Peklenska zloba posameznega kriminalnega tipa je dobrodošlo sredstvo za uveljavljenje dobro zasnovanega sistema. Pošten, vesten in kulturen človek bi ne mogel izvrševati taka grozodejstva na naši posvetni in verski prosveti. V sistemu proti šoli in Cerkvi more delovati le malopridnež. Zato se prav nič ne čudimo kulturnobojnim naredbam, marveč se čudimo potrpežljivosti našega ljudstva in popolni apatiji naših izobražencev. Vseučilišče v Ljubljani samo še životari in — če se kmalu ne spremene razmere — bo" popolnoma zamrlo. Letos so morali vseučiliščniki na tehniški fakulteti plačati vsak 1400 kron, da se z nabranim denarjem preskrbi vseučilišče s potrebščinami za tehniška predavanja, ker prosvetni minister «nema pare« za izobrazbo, pač pa za Sokole. Medicinska fakulteta hira na isti bolezni že dalje časa in pričakuje samo še «milostni udarec« iz Begorada. Na naših srednjih šolah so profesorjem odvzeli nadure in odpravili pouk v neobveznih predmetih. Isto velja tudi za učiteljišča. V ljudskih šolah pa so zaenkrat odpravili vse zasilne šole. Kolike vrednosti so bile zasilne šole za našo mladino na kmetih, se vidi zlasti po tem, da so se te šole ustanavljale in vzdrževale res samo zato, ker so bile prepotreb-ne. V hribovitih krajih, oddaljenih po več ur od redne šole, je zlasti pozimi bilo nemogoče nežni mladini gaziti sneg. Pa tudi poleti bi moral imeti človek srce tise od kamena, da pušča otroke po vročini na pot, večkrat samo s koščekom kruha, dočim bi ti otroci mogli v času, ko so na potu v šolo, koristiti doma. Pri tem pa nam ni treba omenjati še posebej, koliko moralnih nevarnosti preži na samotnih krajih na šolske otroke, ko hodi jo v oddaljeno šolo. Nam se je vedno očitalo «klerikalno nazadnjaštvo« in sovraštvo do šole in ljudske izobrazbe. Roko na srce! Kdo je bil tisti, ki je dvignil naš narod kulturno in gospodarsko? Mar ni to bila SLS? Ali ni ona danes še vedno edina, ki brani pravico ljudstva do prosvete in gospodarske ter politične osamosvojitve, zahtevajoč ne- j prestano in dosledno avtonomijo ljudstva v nedeljeni in zedinjeni Sloveniji? Sedaj se je pokazalo, kje so sovražniki slovenstva in njegove izobrazbe. Dočim hiti Pucelj zatrjevati Pašiču svojo in svoje stranke neomejeno zvestobo, samo, da ga ne pozabi pri spremembi vlade, se naši poslanci bore kakor levi proti sedanjemu centralističnemu režimu in sicer z vidnim uspehom. Ta uspeh se pokazuje ravno v tem, da vlada že ne ve več, s kakšnimi nasilniškimi sredstvi bi se borila proti njim. Čim večji je pritisk, tem večji je odpor in na- j robe. Zmagal bo pa le tisti, ki vzdrži. In med temi, ki i bo vzdržali bo predvsem slovensko ljudstvo in njegovi zastopniki.. Slej ali prej mora biti konec Pribičevičija-dam, žerjavščinam in pucljevščinam. Doba kulturnih političnih in aferaških lopovščin mora nehati. Skrb za to pa prepuščamo našim volil-cem! — Politični ogled. 1 DRŽAVA SHS. Po zborovanju glavnega odbora demokratske stran ke so začeli s posveti radikali. Čakali so na zaključke demokratov, da lažje uberejo taktiko. Začeli so previdno in manj gostobesedno kakor njihovi demokratski rivali. Ostro kritizirajo demokratske resolucije in vidijo v njih stremljenje, da demokratje z Davidovi-čem prevzema jo akcijo sporazuma, ker je povsem jasno, da je sporazum v demokratski stranki samo navidezen. Pašič je, kakor ves radikalni klub za demisijo vlade, vendar pa računa na obnovljeno koalicijo z morebitnimi spremembami, ki naj bi izvršila najnujnejše posle v parlamentu do meseca januarja, nakar bi se sestavila volilna vlada. Radikalni klub je, kakor srno že poročali, soglasno sklenil, da naj Pašič poda ostavko vlade in sicer, kadar se mu bo zdel za to najugodnejši čas, to je za radikalno stranko najugodnejši. Skoro go tovo pa je, da se ostavka ne bo izvršila, predno se nr končajo slavnosti na Kumanovem in v Pragi. — Pašič sedaj čaka. Rad bi napravil vladno zvezo s Pribičevi-čevimi pristaši, pa ta ni na dobrem glasu, potegnil bi rad vse radiklace za seboj, odrinil demokrate ter si drugje poiskal zavezništvo, pa tudi to ne gre, ker Protič , nasprotuje in dela razköl med radikalci. ! Demokratski klub se je izjavil za avtonomijo južno srbskih Turkov. To je zelo značilno za današnjo vlado. Avtonomistična stremljenja mora priznati, avtonomijo pa začne deliti Turkom, samo Slovencem in Hrvatom je ne da. Za Srbsko stranko, katero ima Pašič že davno pripravljeno, za vsak slučaj in katera izliva svoja hujskan ja po beograjskem listu «Balkan«, sta se pojavili še dve novi srbski stranki in sedaj se vse tri hudo zmerjajo ter ena drugo dolži, da krade častito srbsko ime«. Od Radičeve stranke odstopivši poslanec dr. Häusler je prišel v Beograd in položil prisego. Pravi, da pride še več Radičevih poslancev, ki so nezadovoljni z mrtvo in nedelavno politiko hrvatskega bloka, za njim. Radovedni smo, ali dobi dnevnice tudi za nazaj, ali pa samo za čas, ko bo delal v parlamentu. Kakor se čuje, so si radikalci in demokrati prilastili nedvignjene dnevnice hrvatskih poslancev v svoje strankarske svrhe. Za državne nameščence ni denarja, finačni mi -nister je odbil predloge ministrstva za socijalno politiko, denarja ni za prehrano revnih krajev, za prevozna sredstva, ceste, mostove, bolnišnice in šole, ministri so pa takoj sprejeli Pašičev predlog, da se postavi veličastna stavba, kjer bi se shranjevale kosti za državo zaslužnih mož. Za tako stavbo se je takoj našel denar in leto za letom se bo za njo vnašalo v proračun po 30 milijonov dinarjev. NEMČIJA. Morilce ministra Rathenau so obsodili, največja kazen je 15, druga 8, potem 4 leta ječa, nekaj obtožencev je bilo še obsojenih na krajšo zaporno dobo in nekaj popolnoma oproščenih. Na razpravi je sodnik prebral pismo, ki ga je pisala mati umorjenega ministra materi glavnega sokrivca, ki je bil obsojen na 15 let. Mati Rathenau-a imenuje morilčevo mater najnesreč-nejšo vseh žena ter ji naroča, naj pove svojemu sinu, da mu v imenu in duhu pokojnega odpušča, ker če bi bil svojo žrtev poznal, če bi vedel, da je bil to eden naj-plemenitejših, kar jih je zemlja nosila, ne bi mogel izvršiti strašnega zločina in bi prej roko sam na sebe položil. Ta plemenitost nesrečne matere je napravila globok vtis v sodni dvorani in v javnosti. . ANGLIJA. Vladna kriza se že dolgo pripravlja, izbruhnila pa je z vso ostrostjo sedaj, ker javnost različno presoja politiko Lloyd Georga napram Turčiji. Tako je prav za prav Kemal paša vzrok, da pride na Angleškem najbrž že pred Božičem do razpusta parlamenta in novih volitev. Kakšna koalicija zavlada potem, je še čisto nejasno. Glavno je, da Anglija nima boljšega moža, kot je Lloyd George, da bi mogel za njim prevzeti vlaclo. Mnogi prisojajo pri novih volitvah največ uspeha Delavski stranki (Labour Party), ki ministrskega predsednika ostro napada zaradi orientske politike, vendar pa so tudi delavski voditelji na tihem mnenja, da je Lloyd George s svojim energičnim nastopom rešil svetovni mir. In ker gre Lloyd George tudi v drugih ozi-rih delavski stranki zelo na roko, ni neverjetno, da ne bi nove volitve imela za rezultat ustvarjenje liberalno-delavske koalicije z Lloyd Georgem na čelu. V tem slučaju bi se dosedanje smernice angleške politike veliko ne spremenile. RUSIJA. Francoski poslanec Herriot nadaljuje svoje delo za zbližanje Francije in Rusije. Mudi se v Moskvi in tu se ne pogaja samo glede trgovskih, temveč tudi glede političnih odnošajev med Francijo in Rusijo. — Ruska mornarica je popolnoma preosnovana in preurejena. Veliko važnost polaga ruska vlada na trgovsko in transportno brodovje in tudi v tem se vidi, da računa na skorajšnjo in pravično rešitev orijentskega vprašanja. WMIIW >1—11 II IIIIIhMI III"—TT"-"™" I—I 11 Hl IM 11 Hill—I Naša zborovanja. Na Vranskem je v nedeljo, dne 22. oktobra po prvem cerkvenem opravilu shod Kmetske zveze, odnos-no ljudske stranke. Poroča poslane dr. Hohnjec. Somišljeniki, pridite! Pri Mali nedelji je bila v nedeljo, dne 15. oktobru, mladinska svečanost, ki je prav dobro uspela. Slabo vreme je zadrževalo sosede iz bližnjih župnij, da niso mogli priti, zato pa so se v tem večjem številu udeležili domačini. Ne samo mladina je bila zbrana v velikem številu, tudi možje in žene so mnogobrojno prisostvovali. Poslanec dr. Hohnjec je v cerkvenem govoru razpravljal o pravem življenskem potu ter slikal Kristusa kot središče mladinskega življenja. Po cerkvenem opravilu je bilo zborovanje na prostoru pred cerkvijo. Padale so drobne kapljice iz megle, pa to ni nič motilo ne poslušalcev ne govornika. Dr. Hohnjec j-1 mladini in stršem tolmačil krščanska vzgojna načela, kakor jih je med našim narodom zasnoval, okrepil in razširil veliki škof Slomšek. Naša izobraževalna organizacija se je vedno držala ter se tudi bo držala teh j načel. Odločno odklanjamo centralizacijo šolstva v ; naši državi in obsojamo vse tiste slovenske strank'1, ! ki so pripomogle k temu, da je ysa slovenska šolska avtonomija splavala po Savi proti Beogradu. Slovenski samostojni poslanci so pri tem ne samo molče gledali, marveč so dejansko z besedo in dejanjem sodelovali pri ropu slovenske avtonomije. Zato naš narod noče imeti nič skupnega s takimi politiki ter jih bo pri prihodnjih volitvah poslal v politični penzijon. Centralizacija šolstva je našemu narodu prinesla dvojen poguben dar: 1. sokolstvo in žnjim poizkus poliberaljen ja naše lnla- • dine in 2. svobodo glede na obisk sv. maše po nedeljah in s tem poizkus odtrgati mladino od životvornega ' krščanstva. Vse to imajo na vesti slovenski demokrat-« je in samostojneži. Centralizem je že tudi pripravil no-vi šolski zakon, ki namerava šolstvu in mladinski izobrazbi popolnoma vzeti krščanski značaj. Borba zoper te pogubonosne nakane je obenem boj za obstoj slovenstva in katoličanstva med nami. Varstvo naših narodnih in verskih svetinj izročamo v roke mladini. I.atero moramo za to veliko delo usposobiti s pravo zve-» ličansko narodno omiko, do katere je po Slomšekovem navodilu sveta vera luč, materni jezik pa ključ. Ker je vsa poštena mladina povsod in tudi pri Mali Nedelji z nami ali vsaj ne proti nam, je treba mladini dati priliko izobrazbe v naših mladinskih društvih. Po govoru, ki so ga navzoči vsesplošno odobravali in ki bo imel, kakor upamo, dobre posledice za krajevno izobraževalno delo, se je lepa mladinska svečanost zaključila s posvetitvijo župnije presv. Srcu Gospodovemu. Št. Ilj pod Turjakom. V nedeljo, dne 15. oktobra se je vršil pod predsedstvom g. Jaša pri nas jako številno obiskan shod Kmetske zveze. Poslanec Pušenjak je orisal politični in gospodarski položaj, osvetil neopravičen državni proračun, obširno razpravljal o novem davčnem zakonu,, ki je nesprejemljiv za kmete in za delavce ter opisal delo posameznih strank. Skoro dve uri trajajoča izvajanja so navdušeno odobravali navzoči kmetje in delavci. Izrekla se je zaupnica Jugoslovanskemu klubu in sprejela ostra resolucija glede nove davčne postave. Tedenske novice. Za časa ministrovanja «kmeta« Puclja smo prišli mi kmetje tako daleč, da se uvaža v našo poljedelsko državo krompir celo iz Francije, da se s tem škoduje kmetskemu ljudstvu, ki vse svoje in edine dohodke dobiva iz poljskih pridelkov. Mesar Pucelj, mešetar Mer-molja in žganjar Drofenigg pa se niti ne spomnijo, da bi vsaj zaustavili vedno večja davčna bremena, če jih že nočejo znižati v prid revnemu kmetskemu stanu. — Država navija cene pri pristojbinah, pri poštnih znamkah in drugih monopolskih predmetih do nezaslišane višine, na drugi strani pa pritiska na kmeta, da zmanj-š aže itak borne dohodke. Ničesar pa ne stori, da bo obleka cenejša, železniški promet urejen in dostopen tudi revnejšim ljudem ter da pade cena vsem industrijskim izdelkom. Čim cenejše bo kupoval kmet svoje potrebščine, tem cenejše bo prodajal tudi živila. Sicer si pa bomo dobro zapomnili, kdaj so vladali samostojni podeželski birtje in mesarji ter živinski mešetar-ji, prekupčevalci in žganjarji. Ej, Pucelj, Pucelj! Ti si nam spucal naše žepe! Bog daj, da bi tvoji otroci ne odgovarjali za grehe svojega očeta! Kmet iz Dravskega polja! Opomin Puclju. Poljedelski minister Pucelj je ustanovil v Mariboru srednjo kmetijsko šolo, o kateri mis-( li, da je potrebna ter bo baje koristila slovenskemu . kmetu. Za ustroj te šole je odgovoren samo on. Kakor ! se pa nam poroča, v učnem načrtu za srednjo kmetijsko J šolo ni nobenega sledu o krščanskem nauku, o pod-( uku o verskih resnicah, o verskih vajah. Oskrbljeno je za vse druge predmete, tudi za vaje v petju in muzi ki ,samo za verski poduk ne. To bi torej bila prva šola v Sloveniji, ki bi uresničila brezverski beograjski šolski načrt. In slovenski samostojni minister Pucelj je tisti mož, ki je v Sloveniji ustanovil prvo srednjo šolo brez verskega poduka. Kako je to skladno s krščan stvom samostojnežev, ne vprašamo. Kako bo naš narod sodil Puclja in njegovo stranko za ta zločin nad krščansko vero, o tem samostojnežem ni treba vprašati. Kaka razlika je med Beograjskimi ministri in slovenskimi kmeti? Ministri nimajo soli v glavi, slovenski kmetje pa nimajo soli v kuhinjah, je rekel neki hudo-mušnež. 4 Ovaduštvo poslanca Mermolje. Že zadnjič smo pri-bili, kake ovaduške narave je poslanec Samostojne — Mermolja. Vertojbski junak si niti ne upa odgovarjati na hud očitek, da je šel med gnusne ovaduhe. Da bodo naši čitatelji znali, kake baže ljudje se zbirajo v Samostojni in kaki so njeni voditelji, navajamo ta-le dejstva, o katerih nam poroča naš zaupnik iz Beograda. Mermolja je nekako pred enim mescem poslal vladi več pol obsegajočo ovadbo proti poslancu Žebotu, našim listom in proti učiteljstvu, ki se ne mara klanjati Mermolji. O Žebotu piše Mermolja, da na shodih huj-ska proti Srbom, proti armadi, se brati z Nemci in nemčurji, ter da ruje proti narodnemu in državnemu edinstvu. Mermolja zahteva, naj se napravi Žebota nemogočega, to se pravi po domači: Vlada zapri ga! Mermolja nadalje piše, da «Straža« in «Slov. Gospodar« hujskata ljudstvo proti državi. In samostoni gromovnik piše: «Ob dvanajsti uri pozivam vlado, da oba lista takoj ustavi! Krščansko misleče učiteljice so mu trn v peti, ker nočejo širiti brezverskega, sokolskega duha v šoli. Radi tega jih Mermolja imenuje «nemškutarice«. Naša duhovščina mu ni narodna. Zategadelj komandira Mermolja, da se mora duhovščino, ki ne čuti «narodno« odstraniti. Osobito pa se je Mermolja v svoji ovadbi spravil imenoma nad osebe kmetskega in drugih stanov, ki imajo ugled med ljudstvom, a nočejo biti pokorni sluge Ivane Velikemu iz Vertojbe. Za danes pri-bijemo samo ta dejstva. Ne bomo branili ne poslanca Žebota, ne naših listov, ne učiteljstva in duhovščine, ker se nam ne zdi častno pečati se s človekom-ovadu-hom, kakor je Mermolja. Mislimo, da bodo prizadeti že Mermolji sami dali ob primernem časti še bolj primeren odgovor. Pribijcmo pa, tla je Mermol ja napisal lo nizkotno ovadbo samo radi brezmejnega sovraštva, ki ga goji la mož noč in dan proti vsemu, kar deluje za katoliško stvar. Naši listi in naši poslanci so odkrili Mermoljo kot največjega škodljivca slovenskega ljudstva; nihče ga ne mara več, na shodih ga celo njegovi ljudje napodijo, in radi tega kuha onemoglo jezo. Tako je nastopil Ivan iz Vertojbe zadnjo pot, grdo pot — ovaduštva. Mi pa pravimo: Še noben ovaduh, noben izdajalec ni imel sreče in mriu! Socialni demokrati hočejo šc vedno draginjo. V mariborskem občinskem zastopu sedi izmed 40 odbornikov 17 socialnih demokratov. Ko so.po volitvi župana razobeseli na magistratu rdečo zastavo, je ljudstvo mislilo, sedaj bo v Mariboru vse po ceni. Delavec bo jedel lin kruh in sočno meso za par kron, v gostilni se bo dobilo vse tako po ceni kot pred vojsko, stanovanje bo nakazal rdeči župan vsakemu, ki ga bo potreboval. Tako so si predstavljali mnogi zapeljani in neuki ljudje. A kakšno razočaranje! Pod rdečim županom Grčarjem se je vse obrnilo na slabše. Tiste moči in sile. ki bi znižale draginjo in odpravila bedo, ni čuti in opaziti nikjer. Pač pa čutimo vsi v Mariboru, da se je pod socialdemokratsko magistratno «vlado« začelo posebno zadnji čas delati na to, da se draginja še poveča. Socialni demokrati hočejo skleniti 1. nov občinski davek na živila in druge potrebščine, ki se prinesejo ali vozijo v inesto, 2. nov davek na vino (4 krone od litra), 3. nov gostilniški davek (5 odstotkov od računa), 4. nov davek na stanovanja. Z temi novimi občinskimi davki se bo udarilo nižje in srednje sloje. Bogataš se bo tem davkom ali izognil, ali pa z lahkoto plačal. A reveži? In železničarji ter podurad-niki? Ravno ti stanovi bodo najbolj udarjeni s temi rdečimi davki. Kako jih hočejo prenesti pri svoji skromni plači? Pribijimo tudi, da bodo novi občinski davki, ki so navedeni pod 1 in 2 najhujše prizadeli viničarje. Za danes smo za- • beležili o nameravanih novih občinskih davkih v Mariboru samo te vrstice, a prihodnjič bomo obdelovali še druge podrobnosti o delovanju socialistov na magistratu. Lepa mesečna plača. Bivši socialdemokratski minister Kukšek je postal sedaj vodja osrednjega zavoda za delavsko zavarovanje in centralne bolniške blagajne in bo imel kot tak na mesec '40 tisoč kron plače. Pogranične trupe (Wranglovci) bodo s 1. novembrom vendarle odstranjene z naše meje. Nekaj se jih prevzame v finančno službo. Od 1. novembra naprej bo do čuvali našo mejo financarji. «Kmet lahko plača«. Tako se je izrazil pri seji občinskega sveta v Mariboru dne 13. oktobra liberalni advokat, obč. svetnik dr. Vladimir Sernec. Dosedaj se je pobiralo za voz sena na sejmskem tržišču 10 lv sejmske pristojbine. Finančni odbor je predlagal zvišanje na 20 K. A to je bilo demokratom premalo. Dr. Sernec je predlagal 40 K, češ: «Saj kmet lahko plača«! Ravno-lako je bila tudi Semecu tržarina za omot (rolo) špeha v iznosu 8 K premajhna, zahteval je, da se zviša na 16 kron. In v «Narodnem listu« pišejo liberalci, kako skrbi jo za kmetski blagor. Čevlje za 300 K komad je ponujal neki Konrad žnuderl v imenu narodno-socijalistične stranke vini-čarjem. Nekateri so se dali zapeljati in so dali 300 K, a drugi so bili nezaupljivi. Zadnji so imeli prav. Vi-ničar, ki je kupil od Žnuderla take čevlje, nam je prinesel čez par dni razvaline narodnostocijalističnih čevljev. Vinicar je na potu v cerkev stopil malo bolj po mehkem svetu in liops — peta enega čevlja je ostala v Matu. Ko gre dalje, čuti nek hlad pri nogah. Mož vidi, da so popustili podplati. Za silo je še mož dospel v cerkev, a potem je moral narodnosocijalistične Žnuderlove uizvaline sezuti in iti bos domov. Ubogi viničarji! NSS-Žnuderl vas zapeljuje v političnem in tudi denarnem ozira. Za Dijaško večerjo se skoraj vsakodnevno oglašajo revni prosilci iz vrst Učeče se mladine na tukajšnjih šolskih zavodih. Velika večina jih je s kmetov doma. Toda malo, je na deželi takih posestnikov, ki bi mogli vzdrževati v sedanji draginji svojega sina na mestnih šolah. Ako si kmet ne bo vzgojil sam svojih izobražencev, ga mestna gospoda ne bo razumela. Zaradi draginje je v teh letih padlo število dijakov z dežele. To bi bil prekrut udarec za slovensko ljudstvo. Da se omogoči študiranje revnim dijakom, se je v Mariboru ustanovila Dijaška večerja. Ponovno prosimo vse poljedelce, naj se usmilijo revnih dijakov in naj žrtvujejo nekaj poljskih pridelkov za večerjo revnim dijakom. S hvaležnostjo sprejemamo vsak najmanjši dar: denar, krompir, zelje, mast, moko, žito, jajca itd., ki naj se izroči bodisi v župnišču, ali pa pri odborih izobraževalnih društev, pri orlovskih odsekih itd. Še enkrat: ne pozabite revnih dijakov! — Dr. Anton Jerovšck, ravnatelj Čiplove tiskarne. Izkaz darov za «Dijaško večerjo«. 250 Din: Musi Jos., župnik v Vitanju in Miro Volčič, župnik v Breznem. 153.50 Din: nabranih ob prisožnosti blagoslovljenja novih zvonov v Starešincih in Starem vrhu, župnija Sv. Peter v Gornji Radgoni, 15. oktobra t. 1. 100 Din: Kmečka hranilnica in posojilnica v Ptuju. 80 Din: Razbornik Ivan, župnik v Keblu. 7~> Din: Frangež Jernej, župnik v Sv. Marjeti ob Pesnici. 50 Din: Štefan Rojnik, Braslovčan v Ljubljani. 10 Din: župni urad Sent IIj. — Hvala prisrčna. Lov v občini Dobrna. Za lov naše občine, katerega licitacija je bila letos v maju, je že pred licitacijo vladalo veliko zanimanje. Na zborovanjih KZ so se posestniki večkrat posvetovali, kako bi se spravil lov v domače, slovenske roke. Ker občina lova ne more sama izvrševati in bi ji bilo to tudi v veliko gmotno škodo, i:i ker je popolen nesmisel, da bi se kar prosto lovilo, kakor nas dolži glavarski referent, da hočemo, zato pa jo maja meseca zlicitiral na glavarstvu kot najvišji ponudnik g. župan s tremi tovariši. G. Ferenčak pa je na glavarstvu od maja do septembra zavlačeval izdajo dekreta, dasi se je najemninska in zakupna pogodba že izvršila s pravočasnim vplačilom. Na pismene vloge ni bilo odgovora, na ustmeno posredovanje pa se je g. referent zadovoljil odgovoriti, da bodo že rešili zadevo po pravici. Pa so jo res. In sicer so kratkomalo vzeli lov ¡¿. županu in tovarišem, pa ga oddali g. Simonu Kom-posehu in g. Jankoviču, češ, da se ne zanesejo na prve najemnike. Sedaj so prvotni najemniki vložili priziv, ki ga je pa direkcija šum rešila z mirno gesto, da glavarstvu bolj Veruje, kakor pritožiteljem. Najemniki so sedaj vložili zahtevo revizije postopanja in izročili poročilo dosedanjega postopanja Jugoslovanskemu klubu, za intervencijo v ministrstvu. Zaupamo v pravicoljub-nost uprave do skrajnosti in upamo, da nam ne bodo tega zaupanja ubili. V celi zadevi je zanimivo sledeče: 1. Oblasti vzbujajo čisto na neprimeren način nezaupanje v uradno licitacijo, ki se je vršila na glavarstvu, se pogodbeno zaključila in bi v urejeni državi se zdaj zadeva uravnala pri upravnem sodišču. Čemu licitacija, čemu se pogodbeno zaključuje, če se potem po treh mesecih zavlačevanja odda lov nižjemu ponudniku. Gospod Farčnik je gotovo pripravljen, da poravna škodo, ki nam jo je prizadejal s svojim zavlačevanjem. 2. Kar je treba sporočiti javnosti, je to, da se je zadeva rešila pod vplivom — lovskega društva, katerega člani so seveda vsi trije gospodje, ne pa pod vplivom lovskega zakona, ki je še v veljavi. Kajti na glavarstvu in v Ljubljani se izgovarjajo na lovsko društvo, ko se najemniki sklicujejo na zakon. Kako bi se kaj godilo g. Farčniku, če bi se kmetje sklicevali na svoje društvo, pa ne več na zakon. 3. Najzanimivejše pa je, da se namerava tudi lov — centralizirati po srbski postavi, po kateri nima občina nikakega deleža, niti ne dobi za kupnine, lovi pa samo najvišja gospoda, kmet pa je lahko za priganjača. Domačinom in drugim, ki imajo za zadevo zanimanje, dajemo v vednost, kak je danes položaj. Marsikaj se torej najde, ako mora kdo delati priziv na priziv, da bi prišel do pravice, ki bi se mu morala že v začetku priznati. Ko bo rešena revizija postopanja, bomo pa g. Farčniku izrekli javno zahvalo in bomo vplivali, da se mu reže kruh pravice tako, kakor ga je sam navajen rezati, kar se bo pokazalo pri reviziji postopanja. Tudi blagoslov centralizma. Iz Dobrne se nam piše: Poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani je izdalo naredbo, katera dokazuje, kako daleč smo že prišli v Sloveniji. Ze dolga desetletja je obstojala redna vozna poštna zveza Dobrna—Celje in obratno. Po leti ob času, ko so bile za goste odprte tukajšnje drž. toplice, celo dvakrat dnevno. Ker dosedanji mnogoletni podjetnik poštne vožnje Mihael Kos ni mogel več za 38 kron dnevno voziti v Celje in nazaj (na eno stran 18 km), je prosil za zvišanje, ali pa izjavi, da s 1. nov. neha voziti. Pokorni sluge beograjskega centralizma so odredili, da poštna vožnja na Dobrno sploh ni potreba, in ker se bojijo, da ne bi radi tega preostalo za jug dosti našega davčnega denarja, so ukazali, da se vozna pošta ukine. Ker nam naša napredna poštna uprava še ni oskrbela zračne pošte, bomo začeli naše očake posnemati in se bode pošta — nosila —, Še par let vlade sedanjih krmarjev države in tudi po Savi se bode zopet z živino ob isti vlačilo blago navzgor, ker železnice že strahovito propadajo. Demokratje in samostojni, primite se za glavo! Vi izdajalci in pijavke slovenskega ljudstva! Sv. Jošt, od Dobrne tri ure hoda v hribe je navezan na našo pošto, občina s čez ::000 ha površine ima blizu 1800 ljudi. Tako gospodarijo naši centralisti. Za Sokole in jugofašiste je dosti denarja. Za brezpotrebni militarizem, kateri še ni nikdar in nikamor iirinesel kulture in blagostanja, mečete težke milijone. Vi brezvestni špekulant je z narodnim imetjem! Vedite, da je sodba nad vami od teptanega in izmozganega ljudstva že izgovorjena, izvršitev iste pa vas, kakor tudi vse vaše priveske kmalu zadene. Živijo nahrbtna pošta — patent Ljubljana! Smrt blage žene. Iz Velenja nam poročajo: Dne 10. t. m. ob 3. uri pop. smo v Šmartnu pri Šaleku pokopali od vseh spoštovano in priljubljeno gospo Suzano Skazovo, vele-posestnico v Velenju. Pogrebne obrede je v spremstvu petih duhovnikov in mnogobrojnega občinstva opravil viso-kočastiti gospod dekan iz Skal Ivan Rotner, kateri je tudi ob odprtem grobu kot dolgoletni prijatelj rodbine Spenkove rajni govoril zares prijateljsko, ganljivo slovo. Težko prizadeti rodbini izrekamo svoje resnično sožalje, rajni pa želimo, da bi bila deležna milostne sodbe, ker je bila dobra nele svojim, ampak tudi ubogim. Važno za občinske predstojnike. Zdravstveni minister je odredil, da morajo občine same trpeti vse stroške za osebe, katere so ugriznile stekle ali stekline sumljive živali ali osebe in se morajo v svrho zdravljenja prepeljati v kak ¡'asteujrjev zavod. Po tej novi naredbi bodo odslej zanaprej trpele občine tele stroške: 1. za osebe, ki pripadajo njih občini; 2. za osebe, katere pristojnost ni znana, ki pa stanuje v občini; 3. V vozne in potne stroške se računi jo stroški za vožnjo do postaje in ladijska ali železiška vozovnica III. razreda do kraja, kjer je Pasteurjev zavod in nazaj; 4. Za spremljevalce je plačati stroške samo, ako spremljajo otroke pod 12 letom ali osebe, ki jih iz kakršnih koli razlogov ni mogoče pošiljati samih. 5. Denar se takim osebam ne daje, nego dati jim je plačano vozovnico III. razreda na ladji ali na železnici, odnosno plača se voz, s katerim naj se odpeljejo. 6. Vsaka občina, ki prekrši katerega koli teh predpisov, zaradi česar se osebe, ki jim je treba zdravljenja, ne bi pravočasno poslale v Pasteurjeve zavode, je odgovorna po kazenskem zakonu. 7. Na zdravljenje pošiljajo pristojni občinski ali kotarski (okrajni) zdravniki. Nakaznica za to se mora izdajati najkasneje v 24 urah po ugrizu. Ako se čez 24 ur po izdani zdravniški nakaznici oseba, ki ji je treba zdravljenja, ne odpošlje na zdravljenje, so občinska oblastva kazensko odgovorna. 8. Tam, kjer še ni organiziranih občin, se pokrivajo ti stroški iz državnega proračuna. Proteste zoper vladni načrt o novih davkah so tajništvu Slovenske ljudske stranke v Celju do dne 13. oktobra poslale sledeče KZ celjskega okrožja: 1. Gotovlje, 2. Sv. Križ pri Slatini, 3. Marija Reka, 4. Sv. Florjan v Doliču, 5. Sv. Vid pri Grobelnem, 6. Dobrna, 7. Celje okolica, 8. Sv. Pavel pri Preboldu, 9. Sv. Andraž pri Velenju, 10. Stoperce in Žetale, 11. Griže, 12. Artiče, 13. Loka pri Zidanem mostu, 14. Žalec in Pel-rovče, 15. Škofja vas in Vojnik, 16. Sv. Jedert nad Laškem, 17. Planina pri Sevnici, 18. Trbovlje, 19. Sevnica, 20. Zavodnje, 21. Št. Janž pri Dravogradu, 22. Rečica ob Savinji, 23. Zgor. Ponikva, 24. Ponikva ob juž. žel., 25. Dobova, 26. Nazarje-Kokarje, 31. Pišece, 32. Sv. Vid nad Valdekom. 33. Št. J ur ob Taboru, 34. Priliova. Tajništvo SLS v Celju je te proteste odposlalo Jugoslovanskemu klubu v Beograd. Dežela samih milijonarjev je Nemška Avstrija, ker kdor- hoče živeti tamkaj, mora imeti ali zaslužiti na. leto več milijonov. Pa nihče ne zavida teh novodobnih «milijonarjev« avstrijskih, ker kljub milijonom stradajo in hodijo raztrgani s praznimi žepi okrog. Ubilo ga je veselje. Ruski begunec Lavrencij Ivanov je dobil te dni od svojcev iz Rusije pismo. Vrstice iz domovine so ga tako vzradostile, da si je na veselje kupil 2 litra konjaka in ga spil. Vsled preobilicc alkohola si je zastrupil kri in takoj umrl. Uboj in samomor. Šestdesetletni starček Luka Ala-vanja Todorov, seljak iz Karina v Dalmaciji je v prepiru ustrelil svojega nečaka. Ko je videl žrtev mrtvo, .¡e zagrabil za velik nož in si sam preparal trebuh, nakar je med groznimi bolečinami sam izdahnil. Usodepolna šala. Pop Markovič iz Grobišnega polja na Hrvatskem se je vračal proti domu na vozu. Med vožnjo mu je odpadlo eno kolo in sedaj ni mogel naprej. S popom se je vozila tudi njegova dekla in odločila sla se, da se vrneta na dvor grofa Kulmera, ki je tamkaj v bližini. Ko dospeta do dvora, potrka pop na vrata In zakriči: «Odpri!« Grof pa ni hotel odpreti, misleč, da so razbojniki in je zapretil, da bo streljal. Markovič se pa šali naprej in reče: «Ti le streljaj, a nas je več!« Ta šala je grofa uverila, da so navalili na njegov dvor razbojniki, pograbil je puško in začel pu-cati skozi vrata. Grof je radi popove neumestne šale ustrelil deklo, popa pa težko ranil v lednja. Prihod Jugoslovanov iz Madžarske. V nedeljo je prispel r.a naše ozemlje prvi transport jugoslovanskih državljanov, ki so živeli na Ogrskem in so optirali za našo državo. Priseljenci bodo naseljeni med Stipom in Kočarom. Prodaja hiš v Zagrebu. V tretjem četrtletju je bilo pro-. flanih v Zagrebu 396 hiš za 70,229.312 K. Letos se je veliko več hiš prodalo kot pa lani. Stara ciganka. Te dni se je pripeljala na zagrebški kolodvor ciganka, stara —• 102 leti. To izvanredno starost je oživela ta ženska kot ciganka, ki se je celo življenje pote-ala okrog po hrvatskih vaseh. Starka se piše Katra Horvat iz sela Brakovec in se je pripeljala v zagrebško bolnico radi vodenike. Ko so jo potniki vprašali na kolodvoru, koliko je stara, je odgovorila: kmet in njegova driina ostala brez obleke, čevljev in orodja- V najkrajšem času bo kmet zopel zadolžen čez glavo, boben bo pel. Zato pozivamo vlado in poslance, da pri boju zoper draginjo ne pozabijo na kmeta. Zdaj ravno j f ule čas, ki> mora kmet sebi in družini oskrbeti zimsko obleko in obuvalo; od kod na j dobi denar za to, če mora poceni prodajati, a drago kupovati. Mi bomo radi cenejše prodajali, a poskrbite, da bomo tudi cenejše ku-Epovali! Tako edino je prav za vse! Vlada bi na primer naj dovolila, da kmetijske zadruge zdaj, ko je dinar xzrastel«, nakupijo razno blago za kmete in ga uvozijo Uirez carine, saj so uvažali krompir, ki ga je doma tudi mnogo, celo iz Francoske. Ako vlada v lej zadevi kmetom ne pomaga, (kakor je pomagala drugim stanovom) .bo storila zločin nad kmetskim stanom, ki bo imel za kmeta in državo najžalostnejše posledice — propad najvažnejšega stanu. Čudne razmere. Sedaj pravijo, da gre valuta «gor«. Zato gredo cene pri živini, žitu, vinu in pri vseh poljskih pridelkih «dol«. Vsi uradniki in delavci se tega veselijo. Sedaj je tudi prav tako. Samo pri trgovcih bi morala pasti cena tudi v istem razmerju, kakor pri kmečkih pridelkih, česar pa ne opažmo. Trgovec ima tisoč izgovorov za svojo ceno, kmet pa - nobenega. Cena živini je padla, cena vinu je padla, cena žitu in pšenici je padla srajce, hlače, suknje, klobuki in črevlji, davki in trošarine pa so ostale na isti višini. Kmet še plačuje hlapca in deklo in delavca po stari ceni, — živino, žito in vino pa mora dati na pol zastonj. Kovači, kolarji, čevljarji in krojači še nič ne delajo ceneje. Mi kmetje smo zadovoljni, če gre valuta «gor«, samo cene in davki naj gredo «dol« v istem razzmerju, kakor padajo cene pri naši živini, žitu in vinu. Liberalci in samostojneži si pač ne znajo več pomagati. S pomočjo liberalnih učiteljev in uradnikov se hoče vladati in tlačiti naše kmetsko ljudstvo. VINSKA LETINA 1922. (R. Košar. Kdor si je domišljeval in pričakoval, da bo letošnje vinsko leto končalo z isto dobroto vinskega pridelka kakor lani in da se bo letošnji pridelek prilagodil znanim letnikom 1900, 1901, 1905, 1908, 1911, 1917 in 1921, mora reči, tla se je zmotil. Meseci juni. juli in avgust so bili sicer suhi, topli in polni vročine, deževni september pa je prekrižal vse račune. Prva in druga dekada oktobra pa je zmešala celo stoletni koledar, ki je prerokoval drugače. Poletje je končalo, kakor je začelo — z dežjem. Koncem avgusta, ko so bili izgledi na izvrstno kvalitativno trgatev najboljši, sem vprašal starega kmetskega vinogradnika: Kakšno bo letošnje vino? Rekel je: Dvojka (Zweier) še ni nikdar prinesla kaj dobrega. Imel je prav, kajti 1. 1902 in 1912 se niso izkazala. Vendar pa se bo leto 1922 morda odlikovalo od teh dveh letnikov, ker bo imelo manje kisline. Še pred začetkom deževja, ki je nastopilo okrog 6. septembra, je bilo grozdje vsled dolgotrajne suše v naših goricah že povsem mehko. Leta 1902 in 1912 tega ni bilo. Zato upam, da bo vino iz leta 1922 imelo manje kisline, čeravno tudi manje sladkorja. Dobrota letošnjih vin bo seveda tudi uplivala isa ceno. Prodaja mošta izpod preše morda ne bo živahna, vendar pa se bo pozneje zopet začela z boljšim blagom kakor vsako leto. Dobro blago bo vedno našlo kupca! Mi Slovenci se bomo morali počasi zavedati dejstva, da smo zmožni konkurirati z našimi vini na vsakem vinskem trgu, ako se bomo oprijeli: a) pozne trgatve, b) sortiranja in izbiranj:!, c) boljšega kletarstva. Ena tretjina naših vin se bo morala prodati v buteljkah ako bomo hoteli imeti v bodočnosti dobiček od naše vinoreje. V Zagrebu in Beogradu se to- V ijo buteljke s slabšo vsebino, kakor je naše povprečno, navadno namizno vino lanskega leta. Naši kmetski posestniki pa si ne morejo radi enega ali dveh polovnjakov izvrstnega, pozno branega in izbranega rizlinga, posipa ali «nuškatnega silvanča nakupiti potrebnih butelk, mašita in -etiket. Zato morajo skrbeti vinarske zadruge, ki se naj ustanovijo v vsakem vinarskem okolišu s pomočjo državne podpore oziroma brezobrestnega posojila in s pomočjo požrtvovalnih vinogradnikov. Te zadruge zbirajo potem od svojih zadrugarjev vsa sortirana fina vina in je de vajo v buteljke, boljša vina pa se prodajo v sodih, slabši produkt pa se naj porabi, doma. Sila nas bo kmalu naučila takega gospodarstva. Ako bodo naši kmetovalci enkrat praktično občutili vrednost sortiranja in izbiranja, bi se ga kmalu oprijeli. Sedaj pa rečejo naši kmetski vinogradniki, kakor je piscu tega članka večkrat zgodilo. Prav imate gos-pod, toda kdo pa pride po moj polovnjaček rizlinga ali tra-minca? Vi lahko govorite, ker imate po 10 do 20 polovnjakov iste sorte. In če najboljšo izberem, še ostalega ne morem prodati. Videl sem resničnost tega ugovora in spoznal >eni, da vsa lepa teorijo o pozni trgatvi in sortiranju grozdja ne pomaga, če ni skupnega dela in organiziranega izbiranja raztresenih drobcev — v celoto. Temu zamore od-poraoči samo nesebično delujoča — zadruga. Vse zadruge v Sloveniji pa bi morale biti zopet zvezane po višji osrednji organizaciji, ki bi dajala splošne direktive, in ki bi skrbela za širši eksport. Mi Slovenci smo združeno že tako izvež-bani, da ne bi imeli v tem oziru nobenih težkoč. Začeti je reba! In kakor je posameznemu posestniku nemogoče spraviti svoj polovnjaček v promet, tako tudi posameznim zadrugam ne bo mogoče priti s svojimi svetovnimi pridelki na svetovno tržišče. To mora prevzeti centrala, ki bi imela začetkom silno težavno stališče, ker je danes ves izvoz zaprt vsled valutnih in neurejenih gospodarskih razmer srednje Evrope. Izvoz vina v češkoslovaško republiko, ki se je sedaj odprl, ne bo po mojem mnenju uspeval tako, kakor si ga mnogi danes predstavljajo. Stare izvrstne zaloge iz-venrednega letnika 1921 bodo še šle v valutno močnejše države po primerni ceni, nastal pa bo popolen zastoj v vinskem izvozu v slabejših letnikih kakor n. pr. letos. Kam pa z vinom potem? Pri tem članku imam v mislih samo svojo ožjo domovino Slovenijo, kateri se ni treba bati, da ne bi našla kupcev za svoje dobro blago, ako se organizira na zadružni podlagi, toda lažje bi vsekakor dihala, ako bi se odprl ventil za izvoz jugoslovanskega vina. V severne države pa bo izvoz našega jugoslovanskega vina silno težak, ker so konzumenti teh držav: I. navajeni na enotni tip, ki je izviral iz dunajskih in budapeštanskili kleti in II. ker se jugoslovanskega lipa povprek ni, kateremu bi se prilagodil. Preobrat leta 1918 je tudi preobrat v vinski trgovini. Kdor je prišel pred vojno na Češko, je našel; v vsaki trgovini in v vsakem hotelu marko «Niederoesterreicher Itetzer« itd. Tisoč gostiln je. imelo isto vino iž iste centrale: iz Dunaja ali Pešte. V tej centrali se vlivala vsa produkcija v stari monarhiji; iz sladkega Banatčana in kislega Hrvata, iz Štajerca in sremskega in avstrijskega vina, tokajca in madžarskega poskovca se je na podlagi mnogoletnih izkušenj razvil tip, ki je v dobrih in slabih letinah bil nekako enak. Z razbitjem monarhije je šla tudi ta enakost v izgubo. Severne države, Češkoslovaška in Poljska pa se bodo zopet akomodirale najlažje tistemu vinu, ki se bode približeval staremu tipu. Saj še živi stara generacija. Dunaj in Budimpešta sta zgubila svoj delokrog. Samo Jugoslavija ima v svojem obsežnem vinogradništvu vse predpogoje, da ustvari iz svojih sladkih in kislih vin — stare, v severnih deželah že udomačene tipe. Zato pa nastane vprašanje: 1. Ali smo tehnično zmožni, da ustvarimo že sedaj ta tip v Jugoslaviji? 2. Ali se naj ustvari ta tip potom našega izvoza v Češkoslovaško? 3. Ali se naj vrši naš izvoz potom Dunaja kot tranzitno mesto? V ožjem okvirju pa se mora najprej organizirati naše slovensko vinogradništvo, od kojega živi radpolovična večina naroda. Za slovenska navadna vina moramo najprej ustvariti tip — ime. Da pa bo to mogoče, je treba: 1. organizacije vseh naših vinogradnikov. 2. Centrale. (Za začetek bi popolnoma zadostoval vinski oddelek Gospodarske zveze v Ljubljani.) 3. Strokovnega vodstva, ki pozna vse linese in hibe posameznih vinskih okolišev. Najfinejša buteljčna vina bi seveda obdržala svoje ime, celo po vrhovih, kakor n. pr. Ljutomerčan, Jeruzalemec itd. Že dolgo prorokovana katastrofa v našem vinogradništvu se začenja — letos, 1922. Zato je treba misliti na rešitev. Brez trdne notranje organizacije in enotnega tipa pa ni misliti na izvoz v širšem obsegu. Vinska trgatev. Neprestano deževje otežkoča trgatev. Vsak je čakal in čakal na lepšo vreme, da bi dobil boljšo kapljico, sedaj pa je že največjim idealistom minila potrepežljivost in ta teden se je pričelo s splošnim obiranjem grozdja, ki je začelo gniti. Mošti kažejo od 12—16 odstot. sladkorja, traminec, muškatni silva-nec in rizling v boljših legah tudi 17 odstot. Vinske cene. Cene moštu so zelo različne, ker je tudi blago različno: od 12—20 K. Dočim je tik pred brat-vu mnogi posestnik prodal vsled pomanjkanja posode svojo staro vinsko zalogo po 24—26 K, zahtevajo sedaj vinogradniki že 28—30 K za slabšo blago. Boljšo blago, ki ima do 11 odstot. alkohola se trži po 32 K, nad 11 odstot. pa do 34 K. O stanju letošnje vinske letine v brežiškem okolišu. Vinogradnik iz Sromelj pri Brežicah nam poroča: Trgatev, ki se je tu vršila med 1. in 15. oktobrom, je večinoma končana. Ker se je letos vsled dežja pozneje bralo, skoro istočasno, kakor v Slov. goricah, zato lahko trdimo, da je tukaj grozdje bolj dozoielc, kakor v krajih Maribor—Ljutomer. Mošt je kazal sladkorja od 14—20 stopinj. Tudi z množino mošta so vinogradniki zadovoljni; nekateri vinogradniki so pa pridelali manj, kakor lani. Kakovost mošta najbrž nič ne bo zaostajala za letnikom 1921. Cena se še ni dolčili. če so nekateri vinorejci prodajali vino 1. 1921 po :;0 kron, bi. ga morali potem letos po 60 kron, ker so se pomnožili pridelovalni stroški črez 100 odstotkov. L. 1921 smo namreč plačevali drugo kop pri samem vinu brez hrane po 26 kron, letos pa 66 kron; lani špricarje s hrano in vinom po 28, letos po 66—70 kron, bralce lani s hrano in vinom po 15 kron, letos po 36 kron; prešanje lani po 30, letos po 76 K. Da se je galica tudi tako podražila, ve vsak. iz teh podatkov lahko vsak sprevidi, da ima vinogradnik le i/.gubo, če bi prodajal letošnji vinski pridelek pod lansko ceno. Kadar bomo dali za dobre čevlje 400 kron, bomo dali v ino tudi po 20 kron. Letošnji mošt se prodaja po mnogih krajih po slepi ceni, ker silno primanjkuje posode. Obrodile so slive in ja-1 olke, treba je polovnjakov za jesih in jabolčnik, tu in tam so si je kmet shranil nekaj «starine«, posoda pa je draga. Zato opozarjamo naše kmetovalce, naj se ne dajo preslepiti po cenah, ki so se sklenile v sili celo po 8 kron za liter. To ne gre, da bi stale ena srajca in hlače že en polovnjak vina. Kam pa bomo prišb? Stara v ina so že precej razprodana. V Sloveniji lahko rečemo, da je tri četrtine lanskega pridelka prodanega. oamo v Banatu in Slavoniji je še precej blaga od 1. 1921, ker i:i izvoza in več vina. Sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 13. oktobra se je pripeljalo 171 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči -6 tednov stari komad 420—720 K; 7—9 tednov 1000— 1500 K; 3—4 mesece stari 1800—2300 K; 4—6 mesecev stari :'300—3600 K; 8—10 mesecev stari 4000—4600 K; eno leto stari 6600—7000 K. Zagrebški žitni trg. Amerikanska moka je že dospela v Jugoslavijo. V Ljubljani že prodajajo krušno amerikansko moko. Ta amerikanska moka pa je slabše vrste, tako, da jo konzumenti vračajo kljub nizkim cenam. Glede kakovosti ¡;e more ta amerikanska krušna moka konkorirati niti z našo najslabšo ne. Preplavljenje našega žitnnega trga z amerikansko moko ne bo trajalo dolgo in po-rastlo bo zopet zanimanje za domačo moko, ki je sicer dražja, a glede kakovosti mnogo boljša od tuje. Prispelo je k nam tudi nekaj amerikanske koruze iz La Plata, ki je bolj blede barve in vsebuje 6—7 odstotkov skvarjenega zrnja in se nikakor niti od daleč ne da primerjali z našo domačo koruzo. Kakovosti naše koruze je zelo veliko škodoval trajen jesenski dež, a kljub temu bo začelo pri nas kmalu rasti zanimanje in povpraševanje po domači koruzi. Pšenica prihaja na trg v malenkostnih množinah in se giblje v cenah 1300— 1350 K. Dalje prihaja na trg samo macedonska rž in se plačuje v Beogradu po 1200 K. Oves kupuje samo vojna uprava po 1380 K. Ječmen za krmljenje se plačuje po 1400 K. Dobra domača moka se prodaja še vedno po 26—27 K. Manjši bački mlini prodajajo moko ceneje kot v Zagrebu. Veliko se sploh ne trguje z moko radi železniških potežkoč. Otrobi stanejo v Beogradu 900 K, a mlini v Bački in Banatu jih ponujajo po 600—700 K. Ta razlika glede zamletih žitnih pro- duktov med Zagrebom in južnimi pokrajinami liči samo v našem neurejenem železniškem prometu in žitni trgovci sploh ne bodo v prihodnje drugače sklepali žitnih trgovin, kot od postaje Zagreb ali Sisek. Naš žitni izvoz čisto miruje. Fižol bi še lahko danes izvažati, ako bi ne bila carina tako visoka. Cene belemu fižolu sO po 14K, šekasti fižol pa Stane 13 K. Ministrstvo prepovedalo prevažati sveže sadje kot tovorno blago po železnicah. Že marsikatero salamonško odredbo je izdala sedanja vlada v Beogradu, a najnovejša, katero je izdelalo ministrstvo za železnice, pa prekaša glede modrosti vse dosedanje. Bog je Slovenijo letos oblago-daril s sadjem. Posebno jabolk je v naših krajih mnogo. Nekaj dni je šel promet s svežim sadjem gladko. A dne 13. oktobra so dobile vse železniške postaje brzojavno povelje, da ne smejo več sprejemati svežega sadja kot tovorno blago. Odslej je dovoljeno jabolka pošiljati po železnicah v S1IS edino kot brzovozno blago. Ta način pošiljanja sadja pa je nemogoč, ker bi na primer stala tovornina za en kg iz Maribora v Beograd ali Subotico nič manj nego 6 kron. dočim znaša tarifa za tovorno blago samo 1.20 Din za 1 kg. Naši poslanci so te dni pri ministrstvu železnic vložili odločen ugovor proti takemu čudnemu postopanju in zahtevali, naj se promet s svežim sadjem kot «tovorno« blago takoj zopet odpre. Po zimi v mrazu je eksport jabolk nemogoč. Sadna razstava v Ctjlju. Dne 21. t. m. se otvori v-Celju v Narodnem domu sadna razstava. Tu si bode možno ogledati najlepše pozno sadje iz cele Slovenije. Videlo se bode, v koliko so se že razširile v naši domovini novejše, boljše sadne vrste in do kakšne popolnosti dozore na naši zemlji. Tu bode najugodnejša pri-l;ka za spoznava in oceno novih vrst, sadni trgovci pa bodo lahko uvideli, da pridelamo pri nas naravnost velikanske monožine prvovrstnega sadja, ki zasluži po vsej pravici, da se mu odpre svetovni trg. Zanimanje za razstavo "je veliko, in jako mnogo sadjarjev je že prijavilo svojo udeležbo. Želeti bi bilo, da bi se posebno v nedeloj, 22. t. m. ogledalo to razstavo v prav obilnem številu od strani naših kmetov. Spoznali bodo marsikatero boljšo sadno vrsto ter videli, in slišali marsikaj, 1 ar jim bode v korist in vzpodbudo. Razstava se zat-vori dne 24. t. m. » NE ZANEMARJAJTE SADNEGA DREVJA! Vobče se bavimo s sadnim drevesom le tedaj, ko ga sadimo in pa pozneje, ko obiramo sad. Ves drugi čas se pa malokdo briga za njega in ga navadno prepuščamo božji naravi sami. Ravno tako, kakor skrbno goji vinogradnik svojo trto in se ne ustraši nobenega truda in izdatka, samo, da ohrani trto zdravo in rodovitno, ravno tako bi moral negovati sadjar skrbno svojo drevo. Treba je gnojiti^ porezati in pa uničiti razna mrčesa in druge škodljivce, ki žive od drevesa, torej mu jemljejo moč in ga s tem slabijo. Ako drevo v tem oziru zanemarjamo, se škodljivci vedno bolj množe, drevo hira in ne more donašati tega,.. kar bi lahko, če bi bilo popolnoma zdravo. Za pokončavan-je vseh drevesnih škodljivcev imamo prvovrstno sredstvo, imenovano «dendrin«, katero se je pred vojno tudi že pri ras ponekod uporabljalo. Udomačiti se ni moglo, ker se je izdelovanje dendrina vsled pomanjkanja materijala med vojno moralo ukiniti, a sedaj je vse zopet na razpolago in mi priporočamo našim gospodarjem, da se poprimejo tega sredstva. Južna Tirolska, ki je slovita po svojem krasnem sadju, je porabila lansko leto za škropljenje svojega sad i:ega drevja pet vagonov dendrina; istotako se uporablja dendrin že vobče v Nemčiji, kjer je kmetijstvo na prvi stopnji in od povsod poročajo najlepše uspehe, katere kmetijska preizkuševališča iz lastnih preizkušenj potrjujejo. Z dendrinom poškropljeno drevo ne bo rodilo samo več sadja. ampak glavno je to, da je sadje od takšnega drevesa boljše kakovosti in se torej lahko dražje proda: Škropljenje z dendrinom pa se vrši na ta način, da se pomeša 10—15 kg dendrina s 100 litri vode in škropljenje je že pripravljeno. Škropi se pozimi, ko imamo največ časa in sicer ob suhih dnevih, ko ne zmrzuje. Za škropljenje se lahko uporabljajo vinogradne škropilnice, ki nesejo visoko in ais« drage. Vsa nadaljna pojasnila daje brezplačno Ljubljanska nomercijalna družba v Ljubljani, Bleiweisova uüca 18. Hmelj. XI. in XII. brzojavno tržno poročilo: Nürnberg, 11. okt. 1922. Živahno povpraševanje, vse vrste za 2200 M dražje. (100 M je 2.50 Din.) — Legisch. Hmelj. XIII, in IVX. brzojavno tržno poročilo: Nürnberg, dne 14. okt. 1922. Mirno, prima nespremenjeno, sekunda 2000 M ceneje. Nünrberg, 16. okt. .1922. Mirno nakupovanje — nespremenjeno.. 30.000 M za 50 kg. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 246—270 naših kron, francoski frank stane 18.94—19.14 naših kron. Za 10G avstrijskih kron je plačati 0.3480—0.3720, za 100 češkoslovaških kron 860—980, za 100 nemških mark 9 in za 100 laš-' ih lir 1064—1080 jugoslovanskih kron. V Curihu znaša vre-donst naše krone 2.55 centima (1 centim je 1 vinar). Od zadnjega poročila je vrednost naše krone poskočila za 52 in pol točk. Dopisi. bmartin ob Preti. Zidarnov sin je na sEodu dne 17. sept. obljubil, da bo prinesel dokaze za svoje neresnične trditve; kmalu bo minulo mesec dni, a dokazov ni, ker jih ne more dobiti za stvari, ki niso resnične. Baje so Zidar -nu ml. temeljito dokazali njegovo nevednost v — Bočni. — Na shodu je hvalil imenitno gospodarstvo na državnih posestvih. Menda je bral Zidam, da je pred kratkim morala velika komisija iz Beograda iti v Beljo, da< pregleda «imenitno« gospodarstvo za — žep direktorja. Židarn in Sever sta navdušena politika, ki smatrata Samostojno stranko kot edino zveličavno za nas kmete, ne povesta nam pa, kake dobrote ona pripravlja kmetom in delavcem. Poleg vseh dosedanjih davkov še je vlada s Puceljem vred predložila dva nova davka: davek na premoženje in na delo. Cenili se bodo naši grunti, živina, stroji, vozovi, hiše in gospodarska poslopja in od tega odmeril davek, delavci pa bodo od svoje dnine morali plačevati davek. Lepe dobrote nam pripravljajo samostojneži, kateri seveda vse to /.amolčijo, ker hočejo cel svet prepričati, da je le Pucelj, ki še ni predložil niti ene kmetske postave, rešitelj kmečkega stanu. Četudi smo po besedah Severja «gorjanci«, s& vendar «plaušat« ne damo. žima trka na vrata.....Treba bo se preskrbeti s toplo obleko in perilom. Vsled zboljšanja naše valute in ugodnega nakupa se prodaja v trgovini Franc Sen-Car, Mala Nedelja razno sukno za moške in ženske obleke, močna hlačevina, lepi parhenti, zimske nogavice, robci, ter raznovrstno blago po zelo zmernih cenah. Isto lam se kupujejo jajca, lepe suhe gobe in vsi poljski pridelki vedno po najvišji dnevni ceni. Enkraten poskus zadostuje in vsak postane stalen odjemalec te solidne trgovine, katero vsem toplo priporočamo. za lastno uporabo >n DARILA, redmete v zlatu, sre bru, nakitu, Ttioie ljudi v vseh deielab uporabljajo te 35 le! prijetno dižeč filler-iev „Elsafluid" kot kosmelikum za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptičnega in čistečega osvežujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kod krepko blago delujoče in Našli bodete are, verižice, prstane, uhane, narokvice in krstne spominske obteke od raznih potrebi čin kal iiiete pri znani firmi SUTTNER po Bajnih jih dnevnih cenah * najlepšem modern«rr izdelka. Žlice, noi* vilice in Škarje, žepni nože, doze za cigaret« in tobak, stroje sa brsti, vžigalnike L L d vsebuje sijajni kitalof s slikami od Isiava. Podpisana Kolar Nežilta soproga sedlarskega mojstra v Poljčanah, prekličem žaljivke, ki sem jih sprožila dne 21. in 22 septembra 1.1. gospej Mulej Mariji, kretnikovi ženi v Poljčanah, ker so neresnične, jih obžaljujem, ter se zahvaljujem, da je odstopila od kazenskega postopanja. Slov. Bistrica, dne 12. oktobra 1922. Kolar Ntžika. 887 vrlo prijetno sredstvo n drpenje f^ hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mno- z gottlio le t inTenter;«ni na go močnejši in delujoči nego Francosko «elo dobro iicče * ki»;n. Čenjika e Itpo zidsno bilo, otoknac kletjo, pr*i> ¡n go-5!>d»t«?im poilepjesn. Pesetiro leii t obž'ni iUgomicB, ekr Maribor in j« bi)« ekr»jre c««ie ta lepi šolnin) ligi. NadiKn* pojie-t-il> daje Fnne Ptekcrlek pri S'. B»r>ari wl Maribora. 2-883 iz&olftana šmarnica «a isditev * nagrado». Nataneteje fceja«aH» daj« Titrisa^Vrbanji v". 8; «< ;trt T«'en}a, 4—i 1>% Lep® posestvo ski dolini. Hiša, gospodarsko poslopje, vse lepo z dsno in s opeko krito; okrog 12 oralov njiv, travnikov in gozda se takoj proda za 3O0.000 D. Naslov v u;ravi Slov. Gos odsrja 877 lire za t'°bro 'mal° l5Ct 52 družino) s 1. novembrom pridno star .j še dekle, ki razume vrtna dela pa tudi rada v hiš« pomaja. M^ra tudi znati nemški. Marib r Ob bregu 24. Cepljene trte različnih najbolj priporočljivih vrst cepljene na podlagi Rip. Portalis, vkoreninjenih divjakov in belo vkoreninjene trte »šmarnica« za prodati. Pri vprašanjih je treba priložiti znamko za odgovor. Naročite že sedaj, da spomladi ne boste brez trt, ko bo čas sajenja. Cena nizka, po dogovoru 1—4 891 iftiMiiM gostilno; žago, malo !\lipi||1 vilo ali kakšno posestvo. Ponudbe z natančnim popisom in ceno na Gornik v Lil eličsb, Koroško. 2—3 862 škropilnice, žele zn in svetilka itd se prodajo v Magdalevski ulici 17. 89I K ('"ti m najmem trgovino HuP končavanje mrčesa i. t. d. na sadnem drevju, škodljivcev na poljih in vrtovih, nadalje peronospora in snetljavost pri žitu 1—5 884 Ljubljanska komereijal. družba JL«jul>]ja.xia. 3, Bleiwelsova cesta 18. 1 1 8 mámm 885 ZAHVALA. V čet tek, dne 12. oktobra t. 1. je v 81. letu starosti previdena s svetotajstvi ra umirajoče mi tio v Gospodu zaspala naša ljubljena mati, stara mati in teta TEREZIJA KRAJNC. V soboto, dn» I4. oktobra 1.1. smo jo spremili na pokopališče k Sv. Jakobu v Galiciji. Čutimo se .tolžne se zahvaliti vlč. gg župniku v Galiciji Avg. Jager in ka pli>nu Fr Jeraj za tolažbo v bolezni, za spremsUo pri pogrebu od hiše žalosti v S . Jungerii in g. župniku za ganljiv nagrobni govor. Iskreno se zahvaljujemo č. g Petru Jurak, vikar|U v Celju in č. g Alojziju Zdolšek, kaplanu v Žalcu, ki ki sta se uleležila sprevoda, in molitev za rajno, Francu Tržan za poslovilni govor pri hiši žaloiti, nadalje petr->v5kim Orlom za častno spremstvo pri pogrebu, Z&hvala tudi pogrebcem in vsem, ki so spremili rajnko na zadnji poti ali pomagali na eden ali dru< način Izrekamo tudi zahvalo vsem, ki so nam izrekii ob priliki bridke izgube blage ranjke s žslje Vsem, ki so nam s.orili eno ali drugo dok>ro tb tej priliki ali z nami sočuvt »ovali: Bng plati! Dragi r^jtiici pa sveti rajska zarja! GALICIJA—ŠT. JUNGERT, dne 15 oktobra I912. Za Ogonšeko o of it-lj: Dayi.rin Krajno, nar. poslanec 19. oklobra 1922. SLOVLNbKi GOSPODAR Slraa 7. Sv. Peter pri Mariboru. Še nekaj jesenskih, otožnih dni in obhajali bomo spomin vseh rajnih. Spominjali pa se bomo prav posebno naših padlih vojakov, 44 po številu, katerim smo postavili nekak spomin s tem, da smo dali prenoviti nekdanjo Kavstinovo kapelo, v kateri beremo sedaj napis: V spomin padlim vojakom 1914—1918. Slikarsko delo je izvršil zelo okusno g. Fr. Horvat iz Maribora. Ker pa služi kapelica o velikonočnem času tudi za «božji grob«, so dali naši vrli tretjeredniki tudi tega prenoviti. Namesto prejšnjega oltarja je sedaj popolnoma nov z reliefom sv. Frančiška Seraf. kot oltarno podobo. Celi oltar, razun Kristusa v grobu, je delo umetnika-kiparja g. Iv. Sojča v Mariboru. Relief sv. Frančiška je v resnici umetniško delo, na katero je ponosna cela župnija. Priznani strokovnjaki v umetnosti so se zelo laskavo izrazili o tem Sojčevem delu. Pri tej priliki bi omenili za naše razmere žalostno dejstvo, da vse premalo cenimo naše domače u-metnike, med katerimi ni na zadnjem mestu g. kipar Sojč. Da je g. Sojča visoko cenil rajni dr. Stegenšek, je za njega najznačilnejše in najboljše priznanje. — V nedeljo, dne 8. vinotoka, je blagoslovil oltar in kapelico mil. g. kanonik in dekan Fr. Moravec, ki je v globoko zamišljenem cerkvenem govoru razložil pomen slovesnosti, zlasti novega oltarja, za vernike. Vso pobožnost je bila za vse fa-rane, posebno za tretjerednike, zelo vspodbudljiva. Tretjeredniki so imeli tudi vizitacijo, ki jo je izvršil neumorni, za čast božjo in sv. Frančiška neutrudljivi g. p. Filip Be-nicij. — Pri tej priložnosti moramo omeniti tudi blago-slavljanje zvončeka za metavsko kapelico, ki jo je postavil posestnik Fr. Liponik. Zvonček pa je kupil g. Anton Zimič, posestnik v Metavi. Metava je rojstni kraj znanega organizatorja slovenske mladine in urednika «Našega doma» č. g. Marka Krajnc. V Št. Lenartu v Slov. gor. se je ustanovila prepo-trebna meščanska šola, koje vrednost in pomen ni le za trg št. Lenart, temveč za vso bližnjo okolico, bodo brezdvomno znali upoštevati starši, ki jim je na tem, da zadobijo njihovi otroci nekaj obširnejšo naobrazbo. Vpisovanje dečkov in deklic se vrši v petek, dne '13. in v soboto, dne 14. oktobra, vsakokrat od 9. do 12. ure. Sprejemajo se otroci, ki so dovršili peto šolsko leto z dobrim uspehom. Priti morajo v spremstvu očeta, matere ali njihovega namestnika, ter prinesti s seboj: 1. krstni izpisek, 2. šolsko naznanilo. Sv. Jakob v Slov. gor. Veliki sovražnik invalidov je bivši rekvizitor in sedanji občinski sluga Konrad Vudler, po domače Puc. Ko ga je pretekli teden prosil zaupnik vojnih invalidov, da naj oznani pri cerkvi o-znanilo organizacije vojnih invalidov, poverjeništva v Mariboru, je to kratkoiualo odklonil, akoravjio je bila vsebina oznanila za invalide velike važnosti in akora-vno je dobival za vsako oznanilo po 8 in 10 K. Govornik mariborskega poverjeništva organizacije vojnih in validov, ki se je nahajal istočasno na shodu pri Sv. Jakobu v Slov. gor., je potem zaprosil g. kaplana, da naj se oznani v cerkvi, kar je tudi g. kaplan radevolje obljubi!. Razume se, da je moral Vudler pred zbrane invalide, kjer je bil javno ožigosan. Mi bomo takšnim in enakim hijenam, ki bi še rade izpile z različnimi ši-'kanami zadnjo kapljico krvi ubogim vojnim žrtvam, posvečali odsihdob več pažnje ter na noben način ne bomo trpeli, da bi različni Hinterlands-tahinirarji šikanirali vojne žrtve. — Organizacija vojnih invalidov, poverjeništvo Maribor. Sv. Benedikt v Slov. gor. Naše organizacije se krepko razvijajo. Ob priliki mariborskega katoliškega shoda je Kmetijska podružnica priredila izlet v Maribor. Udeležilo se ga §e 26 mladeničev in deklet, med njimi tudi Orli in Orlice. Po veličastnem shodu smo šli v vinorejsko šolo, kjer nam je strokovni učitelj g. Priol razkazal šolske prostore, «čne pripomočke, klet, živino, sadovnjak, vrt in vinograd. Nato smo šli v vrtnarstvo g. Džamonja, kjer nam je lastnik pojasnil vrste in gojenje raznovrstnih cvetlic. Hvala lepa obema gospodoma pa zanimiva pojasnila. V dve urnem ogledovanju smo se mnogo naučili. — Dekliška zveza |e dne 8. septembra in dne 1. oktobra priredila predstavo še vedno lepe in ganljive igre «Lurška pastirica«. — V nedeljo, dne 17. septembra je mladeniška Marijina družba obhajala dvanajstletnico obstanka. Šteje sedaj 81 članov. Zjutraj je bila pridiga za mladeniče, skupno obhajilo in slovesna služba božja. Popoldne pa je držba pohitela k Sv. Ani. Tam je bila pridiga našega g. župnika za mladeiče in slovesne večernice. Ob tej priliki se je ustanovila Marijina družba za anovske mladeniče. Pristopilo jih je ta dan 23. Po večernicah smo zborovali na prostoru pri cerkvi. Beseda našega g. župnika je pojasnila delo v mladeniški zvezi, ki so si jo ta dan ustanovili anovski mladeniči. Družbenik Al. Slaček je govoril o pomonu Mar. družbe, Jožef Lebreht je deklamoval «Junak si ti!«. Orel Frid. Geratič pa je navdušeno govoril o namenu in pomenu orlovske organizacije. Prej r cerkvi in sedaj na zboru je lepo popeval naš moški zbor. Nato so nastopili naši Orli in naše Orlice s članskimi vajami. Polni veselja nad uspelo prireditvijo smo se vračali domov. Bog daj rast naši in anorvski Mar. družbi v imenu katere se je zahvalil mladenič Kozarič za veliko bratsko vrpodbudo. — V nedeljo, dne 24. septembra ja na6e Bralno društvo priredilo srčkano slavnost — Slom škove. Kapeli smo nekaj Slomškovih pesmic, sledila je de-klamacija in nato zelo poučni govor g. prof. dr. Kovačiča iz Maribora. Razložil nam je nad vse zanimivo cerkven» zgodovino Slovenskih goric in povdarjal, da nas je škof Slomfiek s prenosom škofije v Maribor in s svojim vzornim apostolskim delom v cerkvi, v šoli in slovstvenem polju rešil pogina. — Naše Dekliška zveza se je po odposlankah udeležila dne 10. septembra prelepe slavnosti gornjerad-goaske Dekliške zveze, ob priliki nje posvetitve Src« Jezusovem v cerkvi in v dvorani, kjer se je dovršeno predstavljala pomenljiva igra «Zmaga Najsv. Zakramenta«. — Za bodočnost že imamo nove načrte, ker le v del« je naSa rešiter in lepša bodočnost. Sv. Marjeta pri Moškanjcih. Pri nas je več gospodarjev, ki nameravajo postati dobrotniki revnih dijakov. Naša fara je prejšnja leta imela veliko dijakov, sedaj pa kmet ali želar iz lastnega ne moreta otrok šolati. Naša dobra dekleta in mladeniči — Orli se bodo gotovo z znano marljivostjo in krščansko ljubeznijo z deli izkazala v prid Dijaški večerji v Mariboru. Vogričevci pri Ljutomeru. Po dolgem času smo tudi mi v našo tiho in mirno vasico dobili novi zvon za vaško kapelico, katerega smo že vsi z veliko radostjo in veselim srcem pričakovali. Vlila nam je novi zvon v splošno zadovoljnost znana mariborska livarna g. inž. Biihl-a. Njega slovesno blagoslovijenje pa se je izvršilo ob lepem številu zbranih vaščanov in tudi bližnjih sosedov, dne 8. oktobra, po kaplanu Andreju Lov-recu v spremstvu domačega g. dekana. Sedaj nas pa zvon z lin vaške kapelice s svojim milim in lepo done-čim glasom opominja k molitvi. Dal Bog, da se tudi vsak, ki bo slišdl njegov glas, spomni svoje dolžnosti, ter se vedno tudi zaveda, čemu da imamo zvon in kaj pomeni njega milo zvonjenje. Vsa čast in hvala vsem darovalcem, prav posebej pa še požrtvovalnima nabiralcema, ki sta žrtvovala mnogo časa in truda, da sta spravila skupaj potrebno svolo. Še enkrat torej vsem, ki so količkaj pripomogli, da se je izpolnila nas vseh vaščanov srčna želja, prisrčen Bog plati! Šmartno ob Paki. Gospoda dopisnika «Napreja« z dne 14. t. ni. si z uzirom na njegov dopis dovoljujemo prositi, da navede besedilo predloga o zidavi in financiranju novega društvenega doma, kateri je bil a pri-ori vpisan v zapisnik kot sprejet, potem bom drage volje pripravljen mu povedati, zakaj predloga niše u dal na glasovanje in še marsikaj druzega! Toraj prosim! Martin Steblovnik, t. č- načelnik Kmet. zadruge. Laški okraj. Po nekaterih ljudskih šolah v našem okraju so začeli učitelji opuščati molitev pred poukom in po pouku. Zgodilo se je že, da so učenci opomnili učitelja na molitev. Občine bodo morale nastopiti proti takim učiteljem. Slovenske hlapce Pribičeviča opozarjamo na sledeče: Dne 15. decembra 1918 je regent Aleksander, sedaj Nj. Vel. kralj Aleksander L, odgovoril zagrebškemu nadškofu dr. Bauerju na pozdrav sle- deče: Zahvaljujem se na prisrčnem pozdravu, ki ste asi ga poslali v svojem in v imunu vaše duhovščine. Boj naščga naroda za svobodo in ujedinjenje je v »ajtes-nejši zvezi z globokim krščanskim verskim čuvstvani. Načela Kristusovega nauka so idealizirala naš narod v najtežjih dneh in v najglobljem trpljenju in m« podelila nezmagljivo odporno moč. Naši junaki so se vrgli v bojni vihar ne le za zlato svobodo; marveč tudi za znamenje križa. Prosim vas, gospod nadškof, da sporočite vaši duhovščini mojo kraljevo naklonjenost in moj pozdrav z gorečo željo, da bo vaša duhovščina Šmarje pri Jelšah. Gospod Miha Bač, posestnik in načelnik krajnega šolskega sveta je na svoj ¡mendan daroval smarskemu Orlu 600 K. Prisrčna zahvala. Bog živi! Dobrna. Močno nevoljni smo na tukajšnjo Kmetijsko podružnico, ali pravzaprav na načelnika gospoda Jankoviča. Ko smo ga izvolili za načelnika, nismo gledali na njegovo politično mišljenje, ampak s»® mu verovali, kakor je govoril, da bo res kmetu pomagal. Dosedaj še tega žegna nismo niti čutili. Pač pa sano kar gledali, ko smo slišali, da pritiska cene sadgu dol, kar le more. In stišal jih je res od 8 na 5 K za kg. Tudi nam je zelo pomagal s tem, da je dajal sode držaraih toplic za strašne cene v najem. Za en sod je zahteval po 20. celo 26 škafov jabolk, ali nekaj metercentov slame. 1'ako je izkoriščal popianjkanje sodov. Bog ve, bo začel res nam pomagati in ne samo sebi, teda^' pa ne bomo nič več nevoljni, — da je naš načelnik. Rimske Toplice. Letošnje leto smo imeli v Rimskih Toplicah zelo veliko gostov. Med drugimi je bil iatje časa tukaj bivši ministrski predsednik in prijatelj Slovencev, Stojan Protič. 2 lepa konja iK M. Berdajs, Maribor. 1—3 882 Išče se dekle kuhati in nekoliko širati ter bi tudi druga hišna dela cpravljala. Naslov v upravi lista. 876 Proda se lepa hiša Met, blev, lep aadonosnik, velika njiva in travnik, blicu fame cerkve in tik okrajne ce»te. — Cena 19$ .000 K. Več se izve pri g Rozaliji Grcfelnik v Konjicah. 885 Kupim pianino njen in nepokvarjen z lahko klavijaturo. Pri ponudbi je navesti firmo tvornice in ceno. — Jos. MRAVLJAK, Vuzenica. 883 Ha «miIsi j® nova visoka ila (JlUllOj parterna hiša ob okrajni cesti, z hlevom, svinjaki, veliko prešo, sadoao-snikom, vrtom in njivo. Cena po dogovoru Kupci naj se o-glasijo pri ANTONU SREBRE, Sv. Lovrenc, občina Sv. Pavel pri Preboldu. 2—2 866 Vinski sodi i ^f ' izobražen v vinograd-stvu in poljedelstvu «e sprejme pri Ed. Suppanz, Pristava. 2 -2 865 llranba se sPrejme ukoi v ULCim« trgovino mešane stroke pri Ludoviku Šešerko ml. Planina pri Sevnici. 2—2 849 Biki na DF^tlsif novi >n st*n se kup»:° p° ugod- VIM« II« nih cenah pri Fr. Repiču, Ljub- Sest (6) enoletnih lepih plemen- ljana, Trnovo. 2—4 864 skih biko/ in eno kravo čiste montanfonske pasmi proda Os-krbništvo graščine Neukloster pri Sv Petru v Sav. dolini 873 Dve lepi težki, visoko brcii dobili kakor vsakovrstno mlinsko orodje, kamena, Čistilnica za zdreb, veliki trijer za čiščenje žita, jermenice i. t. d., nadalje jame-ni k (Vensianer Gatter) tomplet, ter cirkularnih žag (Qukalar s3feapindel) kakor tudi eAo in dvovprežne vozove nove odda. Naslov pove upravništro Slov. Gospodarja. 474 Trgovina z letom m prcia u h pat jnMMtMK Miti eb lavi h ■rvaltata. — Obiteji (1 levo ar*jeae«a rM-Ha e» 8400 a' 1 IMa' reeaMga leta, kile, »name, Ira Kf sa liki le«, Uit, vatk nt; mt det>;ea itaaja Preda •• nit pee-(•11 (ve. Vprašati utrne u* al nun: K.I1. Ffeifct, Da*twv«»k, a. f., Breji pmattki, Hrvalkti. 8—1 812 100 praznih sodov na proda. Vprašati pri >Balkan< špedicija Maribor. 2—2 847 Trgovski I skal na deželi ali v mestu, brez- sli r/inventarjem preveame Pinterič, Mirifcor, Tomšičev drevored št. il9a. 2-2 858 Dneaefun meri 9 do 10 rU9C9IVUt oralov njiv, travnika, gozda in vinograda se proda v Bovšah 1o, pošta Voj-nik. 2 -2 803 ■mi 1*t»U«« m lefcnldočl mMsa aa teleti, m fmw±tm kraja. Ser nijae petrebejeaa <*uth «MMŽi, fnjMa e Ma kaftta-I» «lil iraiakntka aa Ms **S let f» fefevera, ali na »eeejlle ■ 1«% 9i-eie'al afere*! le sleer a a firatve Milan, Peaadbe aa aa apeareHita „lifara.it T7i' 4-i 772 200 kron na dan lahko vsak zasluži doma v svojem kraju. Kdor hoče ta zaelužek, naj pošlj* v pismu svoj natančni naslov ter znam o za odgovor JOSIP BATIČ, Litija 31. 10—2 86) S*nof drva, premog, žito, krompir, sadje In druge deželne pridelke kupuje m prodaja 95ET ANDREJ, MHRI90R Aleksandrova cesta S7, teL38. šimmikmmkl SINGER šivalni stroji dobirajo se edino le v naSi lastni aori prodajalni v Maribtrujalskaui.2 kakor tudi Sinner igle sinter olje Singar sukanec Singarnadotnestni deli i. t. d. Sinsmw šivalni stroji n rodbhske kakor zu vse obrtnike s«rhe. Predaja na mesečno odplatflo (24 mesecev). Laa&na mehanična delavnic* za popravilo vseh sistemov Šivalnih strojev. Zaitopstvo v vseh večjih moatfli. Siager šivale t stroji Bourne & Co., Ifew York Maribor, Šslska mlica 2. Vozniktpozor! Priti inanredno dobremu plačilu se odda ta prevažanje večja količina okrjgle»a lesa. Vpraia 4—4 789 se pri električni žagi H. OBRAN, Maribor, Loška ul, 15. Podružnica v Mariboru. lita: UMU l/I — Telefon 311 — Epzojaui: Bospo&ail&a. Centrala: LJrtljam. Podružnice: Bjalro, SarajBBO, Sombon, Split, ŠiM. Ekspozitura: Olcd. Interesna skupnost s Svtopčo Zanatlijsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico v Karlove« in Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu. Kapital ia num slrapna z afilijacijami m H 50,000,000—. Daje Hfovske kredite, «skomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vfožne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije. / HarkoRosner manufaktu'a na debelo Maribor, Slovenska ul.13 i '•■'.« ■ ■ • •, Moja trgovina na debelo se nahaja od sedaj naprej v Slovenski ulici 13 v poslopiisljufeljariske kreditne banka hlodov proti jako dobremu plačilu išče ena mariborska žiga. Naslov 6e izve pri upravništvn. 22 851 okoli 250 ms prevzame ena mariborska SSMBtf • žaga na polnojarmeaik. Ponudbi pod t >iaganje lesa« na upravo lista. 2—3 s$c „CROAT Raiiifiajte nail list«t zavarovala* z* druga v Zagreb«, glavno zastopstvo v Maribora naznarja, da je premest'la svojo pisarno iz Cafove ulice v Slovensko ulioo 4 I- ndstr,, telef. 171. 3—3 816 aneno seme UNEWWHNEfl wwffoaiwjs« ■•mi-.* Priporočam veliko izbiro raznovrstnega MANUFAKTURNEGA BLAGA ZA JESEN IN ZIMO po najnižjih cenah. Prepriča naj se vsakdo pred nakupom drugod, da bode spoznal skrajno nizke cene pri meni. Janke Cimirman v Ljutomeru, trgovina meš. blaga --— TOČNA IN SOLIDNA POSTREŽBA. - idSik, suhe eebe, te> mn®9 orehe, fšiol, vseh trst lite ter spiofa m deželne pridelke kupuje po najvišji dnevni teni tvrdka 7-m L Dallco« Celje, Glavni trg 10, - -v, -tot+irt-r,:; «0BBO&M ,, < , mam*. - <■<**.*■ •' tt*. >