Ljubrjana, 5. Hl. 1969 Lettiik XVIII Številka 10 Zdrave sile Stranka je rekla, da ni bila nikdar zaveznica Ev- razije. On, Winston Smith, je vedel, da je bila Ocea- nija zaveznica Evrazije še pred komaj štirimi leti. Toda kje je bilo to zna- nje? Samo v njegovi zave- sti, ki mora biti v vsakem primeru kmalu uničena. In če vsi drugi sprejmejo laš, ki jo je natvezla Stranka" — če vsi doku- menti pripovedujejo isto pravljico — potem je laž prešla v zgodovino in po- stala resnica...« (GEOR- GE ORWELL 1984) Lahko bi celoten citat, ali ce- lotno knjigo uporabili za asoci- iranje. Toda čemu? Bi mar uradnik »Ministrstva resnice« V. Stepanov prenehal proizvajati članke, katerih edini motto bi bil — VELIKI BRAT TE OPA- ZUJE! Nikakor ne. Zato pojdi- mo k suhoparnemu naštevanju. Sovjetski časopis »Literatur- naja gazeta« je v svoji letošnji četrti številki z dne 22. januarja 1969 na strani »Zarubežnaja kul- tura«, objavil članek »Našemne- nie« izpod peresa V. Stepanova. Isti članek so v oeloti prevedli in ponatisnili »Naši razgledi« ter ga opremili z dokaj svoj- stvenim komentarjem. Ravno tako je na omenjeni članek re- agiral v »Nedeljskem dnevniku« eden podpisnikov delklaracije »Demokracija da, nihiliizem ne« aJcadeaniJk Josip Vidmar. Uradruk Stepanov je svojona-logo vestoo opravil, napisal je tisto, kar mu je bilo naročeno. Toda kljub vestno opravljeni nalogi, so ljudje, ki jim je bila ta podpora namenjena, začutili zadrego. Zadrego, ki je prisotma tako v Vidmarjevi reakciji, ka-kor tudi v spremnem komen-tarju »Naših razgledov«. Uje-manje sovjetskih uradoih s sta-lišči sloveoskih »zdravih sil«, povzroča slednjim neprijeten občutek. Ta neprijetnost pa se še stopnjuje ob spoznanju ne-verjetne hitrosti pri obnavlja-nju stalinizma v SZ. »Naše raz-glede« silno vznerairja metoda iztrganih citatov, ikaterih se po- sltižuje Stepanov, dsa bi preiko njih prišel do nekaterih zanj bi-stveinih zaključikov. ¦" Naivno bi bilo misliti, da je bistvena le metoda nekega fal-zifiziika. Ne, metoda je tu po-stransikega poanena. Metoda jo le odsev dresirane zaveisti, ki nujno reagira baiko, kot je rea-giral Stepanov in kot so reagi-rale slovenske »adrave sile«. Piir stimo metodo, oglejmo si raje, čemu komplimenti »patriarliu slovenske kulture« F. Bevku in »največjeanu pesiniiku revoluci-je« Mateju Boru ter ostalim? Stepanov apelira na »največje duhove« sloveaiskega naroda, da znova restavrirajo stanje, ki bi bilo vsaj na področju fiterature podobno tistemu v SZ in y ka-terem glavni jiinaki ne bi ho-dili po vseth štirih (v zsoološkem vrtu). Izjemna teža Stepanovega aanka je na iztrganem <&¦ tatu iz deklaracije slovenskih kultimiih delavcev »DEMOKRA-CIJA DA, RAZKROJ NE«. Od-lomek opozarja »da družbene skupnosti in nacije niso vedno napadene le s topovi, mogoče jih je minirati tudi z notranjim razfcrojem«. Stepanov zares ime-nibno čuti, kaj bi bilo treba sto riti, da se tako »razkrajanje« zavre. Brez zamere, tovariš Stepa-nov, prihranite si to vašo veliko zaslcrbljenost. Socializma in kulr ture ne ogrožajo »Manifesti kul-turne revoluclje« in še manj študentska glasila. Zaupanj^ v socializem slabi zaradi vaših koncentracijskih taborišč in na-silja v mednarodnih odnosih. čudno je, da ne protestirate, tovariš Stepanav, ko odganjajo vaše pisatelje, kar je več kakor nihilistično, v sibirska tabori-šča. Poglejte, tudi naši »patri-arhi« in »največji pesnilki revo lucije« si s tean ne belijo glave. Zato tudi povratek na ne vem kakšen »realizem« v pisateljeva-nju ne bi mogel nstvariti o vas bolj rožnate podobe, kot resaiič-no je. Boj z »zdravimi silami« pri nas je nekoliko splahnel, zato je vaš impulz prišel nekoliko nenapovedano, »zdrave sile« na vse kriplje skušajo široko-srčno talerirati tudi »niMli-zem«, da bd ohranile tisti kanec zdravega razuma, na katerega so se v svoji »sveti vojni« tako često sklicevale. Niste krivi Vi, tovariš Stepa-nov, tudi naše »zdrave sile« ne. Krivo je leto 1948, krivo je leto 1968, kriva je demokracija. čas teče, karavana »zdravih sil« pa stoji in čaka, da se bo koio zgodovine zavrtelo nekoliko na-zaj. Milenko Vakanjac IZJAVA SPREJETA NA UNIVERZITETNEM PREOVOLILNEM ZBORU NA FF Bridružujemo se programskim iahodi-Sčean za kandidiranje poslancev, ki jilh je sporetjela Republdška konferenca SZDL in naša Itsjava je kankretazacija teh izihodišč, kaJkor se fcaže iz našega zonnega kota in na področjiu našega deilavnega prizadeva-nja. S to Izyavo iaražamo skupno mnenje uniiverzitetinega predivolilnega abora in ga siporočamo fcdoveinski javoosti. Poteneirana priEadjevanja, da bd se kot univerzitetni delavcd pojavlli v repuJbliški skupščini, so razumljiva fcot znameinje po-rajanija noviih družbenih odmosov, v kate-rih stoupščinski sistem dejansko odigrava svoijo temeljno družbenopoliti&io vlogo. Naša aktivnost s tem v ssvezd se v oelotd zliva s procesom afirmacije bistvenih fcva-litete socialističnega parlamentarizma. Frisotnost univeraitetnilh učdteljev v Sku(pš6ini pomeni razrešitev dosedamijega položaja znafcosti v družbeneni pdločainiju, v katerem je biila njena prisotnoist rnnogo-fcrat advisna od volje ¦birokrateikega apa-rata. Za študeinite pa jpomemi legalizacijo njihove vloge v samoupravnem odlooaniju bistven korak v premagoivanjiu njihoive do-sedanje obrobne diružbeine pozicije. Smo pa po drugi strami mnemija, da bi stouipščina necetaviito izražala macional-no integriteto, 6e adettavatno ne bi ivtoju- čtta tako važnega eJemeniba te fotegritete kot je univerza, še posebej pa bi bilo v bem primeru eno&tranisko tolmačeno pod-ročge sJovenske prosvete, ananosti in fcull-tuire. Zmačaj naše dejavnostd in mesto ura-verze v republiki nam narekujeta oprede-litev za koncept čimbalj izpopofojenega naoianalnega usmenjanja osnovnih družbe-nih tokov na našem pod.ro6ju. Ta nijvo za-gotavlja uspešno vfcljničitev znanosti v načntovanje in se je v zadnjih letih izkazal za zelo ucinkovitega. S tem se ne zavze-maano za nekakšino difctaturo znanosti, odiločno tudi zavračamo poizskuse preobla-čenja take ali pa še enostranejše politike z razmimi modernizmi. Bisbveini ostajaita demofcratičina iniciaitiva In komtrola de-lOAmiii ljudi, kateriih izvor sta skupščinski in komunalni saimoaipiravini siistem. Posledica afiTmacije republike v druž-beneon usnierjanjju je začetek dolgoročne-ga načrtovanja in pragiramiranja družbe-nega raavoja. To najavltja novo obdobje y našem nacionalnem življetnju in tu je pri-sotnost univerze, kot znanosti in kot mila-dega rodu, neobhodina in bi&tveno po mefmbna. Dolgoročno načrtovanje je istočasno budi prvi od nujnih pogojev za smotmo postavitev izobraževalnega sisteima. Izo-braževanje, tudi vi?sokošolsko Izobražeiva-nije, ima svoje mesto kot faza v cMiUSu družbene reiprodiukoije. Toda ta cMus ni vedno evidenten in še manj skleaijen t«r funkcionalen na vsakršnem nivoju. Izo-bražeivainije je traba obravmavati kot naci-onalno (irepubliško) vprašanje in na tein nivoju tudi meriti njegove efekte. Usodma enostranost pa je izobraževanje (pa tudi zmanost) podrediti samo posamezmd aM posameznijm gos.podarskim organizacdjam in s samo tega vidika ocenjevati njegoivo »remtabilnost«. V tako pastavljeneim od-nosu itzobraževanju (in znanosti) nikoli ni priznana njegova kompleksna družbena fiumkciija. V zveai z izobraževanjem nas skrbi nje-gavo očitmo zoževanje kot kanala socialne mobilnosti. Struktura in učni uspehi učence, dijajkov in šfcudentov opozarja na vse manjše možnosti, da bi sd mladima iz socialno šibkejših slojev skoai šolanje bi-stveno laboljšala svoj socialni status. Gre za neenake možnosti im za pomanjfcljivo socdalno podpoiro. Gre pa tudi za nevar-nost drvojnega šolstva»boljšega« in »re-alnega«, me&tnega iin provincialnega, B-progirama ki Anprograma. Takšina sooiallna diferenciacija lahko bistveno vpliva na raapodelitev politične moči, kar bi prej ali slerj pripeljaJlo v nasprotju z intenca-mi samoupravne socialistične družbe, saj bi se na robu političmega od)ločan/ja na ta način znašle obsežne družbene skupine, med drugiim del indiustrijs.kih delaivcev, del kmetav itd. SociaMa politika je po-temtakem med temeljnimi vporašanji sis/te-ma in nikakor ne samo sottidarnosibna ali dobrodekdšika akitirnost. Od netodaj se v svetu na robu politič-nega odiočanja najiajaijo študem^e. Nepri- anavas*je nijfhovega &ta*Uisa je osnovnl raa-log njiihovega druabeno podrejenega polo-žaja in mjiihofve mnogotorat ekstremne pcditi6ne aiktimosti. Razvoj samoupravnih odnosov v Jugoslaviiji pa je študente po-stavii v nov pdložaj; v zadinjem času so bili gSede prizmajruja študeinitovega delovne-ga &tatJUBa storjeni pomembni koraki in na tej osnovi je treba nadaljeivaiti snoiva-nje nove vloge študenta v naši družbi. Zgodovinska Ofrienatacija ZKJ proti vsa-kršnim hegemoinističnim palitikom in pro-ta vsakršnim teorijam oonejene Siuvereno-sti kateregakoli naroda je temel:jni krite-ri(j našega razsojanja in odnosa do števil-nih medinarodnih političnih gibanj, skate-rimi se kot dinaimičffia in komunikativiia sredina naša univerza sooča. Obdelava podatkov na Slo- venskem Raavoj tehnike pri avtomatizaciji pro-izvodnje, je zelo hiter, medtem ko upo-raba tehnike pri adiministratiivinem delu močno zaostaja. Hitro se raavijajoča in vedno bolj množična proizvodnja pa je potrebovala za svoje obvladovanje in na-dalijnjo rafet tudi vodemje, ki je lahko učin-kovlto le, če so vedno na voljo bi-stveme poslovne informacije. Te nam da-nes lahiko da le strojna abdelava podat-kov. S stroji namreč laliko v kratkem ča-su obdeJamo veliko informacij. Zato v sko-raj vseh večjih podjetjih industrijskih dr-žav uporabljajo strojno obdelavo podat-kov, kar hkrata povzroča nadaljnje bistve-ne spremembe načinov organdzacije in mišljenje ljudi. V Jugoslaviji sodobne raoumsike stro-je za obdelavo podatkov (elektranske ra-čunalnike) zelo pooasi uvajajo. Na tem področju amo zato na enem izmed zad-nijih mest v Bvropi. Tako je zaradi veli-ko vzrokov, ki jiih bom skušal zajeti v fcratkem zapis>u in poiskati način za večjo vuveljavitev sodobnega zbiranja in zlasti obdelave podatkov. Najfpomembnejši vzrok prej navedenega zaositajainija je miselno&t in bajazem za po-ložaj mnogih vodilnih in administrativndh Ijudi v gospodarstvu in družbi naspiloih. Ti navadno niti v grobi obliki ne poznajo strojne obdelave podatkov in njenih mož-nosti ter se je zato baje. Svojega načina dela in mišljeanja niso pripravljeni spre-meniti predivisetn zaTadi boijaani, da ne bodo več nepogrešljivi. Brez popolnega sadelovanja vodilnih kadrov (uprave) in brez nazara, da so računski stroji po- fcrebni zlasti v gospodarskih organizacdjah, je iluzorno pričakovati hiter napredek so-dobne obdelave informacij, osnove uspeš-ne in hitre pctslovne odločitve. Splašnega nepoanavanja možnosti upo-rabe sodobnih računskih strojev je kri-vo tudi šolsfcvo (srednje in visoko), ki da-je premalo znanja o tem. Ugotovimo lah-ko, da celo diplomanti univerze premalo vedo predvsem o praktični uporabi stro-jev. Seveda bi bilo neumestno valiti kriv-do le na pedagošlki kader, ker bi bilo po-trebno v fce namene dosti več denarja — zlasti za praktično delo na strojih. In končno — niti na republiškem ni-voju ni bilo nikakršne institucije, ki bi sistematično skrbela za skiaden in uspe-šen razvoj oz. vsaj zasledovala in zbirala podatke o tej danes tako pomembni »pa-nogi«. Računske oz. elektranske stroje ku-pujejo več ali manj stihijsko. To povzro ča bojazen, da prevladujejo predvsem in-teresi proiavajalcev strojev. Ti pa gotovo niso vedno enaki interesom slovenskega gospodarstva. So tudi primeri, da kupita na primer 2 podjetji, ki si med seboj ne kankuri-rata in sta tudi lokacijsko zelo blizu druga drugi — vsaka svoj velik ra-ounski stroj, pa čeprav bi zadostovala ena saina naprava. Z ustreznimd inf^omiaci-jami in svetovanjem bi bila obdelava po-datkav marš^ikje cenejša, če bi podjetja kupovala manjše in cenejše račuinake stro-je, ki bi bili po potrebi vezani na velike servise za obdelavo podatkov. Navedene ugotavitve potrjujejo mnogi ' razgovori v poslovnih krogih, nadalje sim-pozij o mehanografiji in operacij'skem ra-zisikovaniju (ki je bil organiziran že pred 4 leti), nekateri članki v revlji »Moderna organizacija« in končno tudi donaaoriitev naj bodo naslednje številke: v zadnjah sto letih se je povečala parodiuktivnost v rTOizvodnji za 1500 odstotkov, v adiT!iinistracdji pa v Istem obdotnju le za 100 odstotkov — Kraj-Gevič—Bakio: »Avtomatšzacija poelovanja podjetij«. OBTOZNiCA 1. Obtožujem odgovornega urednika Dela za nepopolno informacijo. 4. fe- bruafja je bila na naslovni strani Dela objavljena novica z naslovom »Iranski odlikovanji Popovicu in špiljku«. časniku sem hvaležen za tako pomembno in-formacijo. Toda, če je objavljeno, kdo je koga s čim odlikoval, tedaj priča-kujem, da bom izvedel tudi, zaradi česa je bil odlikovan. Odlikovanja menda ne podeljujejo kar tjavdan! če je takšno navico posredovala agencija Tanjug, tedaj obtožujern tudi hjo. Kljub temu pa je za takšno vest odgovorno uredništvo Dela. 2. Obtožujem Miko Špiljka in MUentija Popovičn, ker odlikovanji ni:sta za-vrnila — ne glede na zasluge, zaradi katerih naj bi »red krone« dobila. Kdo je Reza Pahlavi in kako v daljnem Iranu vlada, lahko ve wsakdo (glej tudi Tribuno, 20/68). Nazadnje so proti njemu demonstrirali predl tedni na Dunaju. Odlikovanja iranskega diktatorja, ki ga študentje povsod po svetu pri-čakajo z demonstracijami, so zame žalitev! špiljak in Popovic sta si jih pripela na prsi. 3. Obtožujem mednarodni odbor študentov v Ljubljani, ker ni zmožen kakršnekoli akcije v zvezi s tem. Mednarodni odbor si lasti avtonomnost glede zunanje politike. Eno je, če je avtonomnost izraz lastne angažiranosti, drugo pa, 6e je le puhlo bahaštvo. Z iranskimi (in drugimi prizadetimi) študenti nas vežejo, kot kaže, le graila jajca: le-ti jih mečejo na šaha — mi pa si kiHmo prsi z njegovimi odlikovanji. Pavel Kristau REALNOST IN UTOPIJA (ŠTUDENTSKI NEMIRI V JUGOSLAVIJI - JUNIJA 1968) V nekaj zaporednih prispevkih bomo na tem mestu obja-vili poizkus približnega opisa in priložnostne razlage dogodkov, ki so se odigrali v prvih dneh lanskega junija. To pisanje ima prvenstveni namen vzpodbuditi k resnejši analizi študentskega nemira in prinaša nekatere ideje za študentsko gibanje. Ne-skladno z avtorjevo ambicijo pa bi bilo same te članke ocenje-vati kot analizo. Do naslova celotnega gradiva je prišlo skozi razmišljanje kako duhu ustrezno prevesti najpopularnejšo parolo lanskega leta, katere avtorji so francoski študentje: bodimo realisti, za-htevajmo riemogoče! Predvidevamo, da se resnično tu nekje v bližini nahaja središčni problem novih političnih tokov. Toda nam se vsiljuje zelo nenavaden prevod tega gesla. Zdi se nam, da je treba reči: bodimo nemogoči in zahtevajmo realizem! Morda je to naš manifest in z naslovom se zavezujemo, da bo-mo raziskovali v tej smeri. OBVESTILO ŠTUDENTOM Skupščina Socialistdčne republike Slovenije bo v kratkem sprejela za-kon o zdravstvenem varstvu štu-dentov. Po tem zakonfu bodo zdrav-sbveno zavarovani (na način delav-skega zdravstvenega zavarovanja) tudi tisti študentje, ki takšnega varstva miso imeli, ki zakoncd ter otroci študeotov. Skrafcka, ta zakon bo glede zdravstvenega varstva ize-načal študente, ki imajo delavsko adravsbveno zavarovanje s tistdini študenti, kd sploh niso zdravstvemo zavarovani (ker po starših nimajo pravice do zdravstvenega zavarova-nja all ker so starejšd od 26 let ali pa so poročeni) tn šifcudente, ki so kmetdjsiki zavarovanca. Poleg tega pa bodo po bem zakanu zdravstve-no zavarovani ožji svojci študentov (zakanci in otrooi), kd do sedaj sploh niso imeli nobenega zdravst-venega varstva. Pozivamo vse redne študente vi-sokošolsfeih zavodov v SR Slaveni-jd, ki jiii ta zakon zaobsega, ter td-ste, kd imajo po statutu šole status študenta kot absolventi, študemite, ki iz kakršnegakoli razloga niso zdravstveno zavarovani, študente, M imajo zdravstveno nezavarovanega zakonca ali otroke, da nemudoma, najkasneje pa do 20. t. m., izpolni-jo na svojem visokošolskem zavodu ustrezno prijavo in tako dobijopra-vice, ki jim jili zakon daje. Apeliramo tudd na kolegialno za-vest viseih študantiov in jih prosimo, naj opozorijo na ta poziv zlasfai td-ste kolege, za katere meinijo, da bi utegnili biti deležnri koristi tega zakona. Sklad za zdravstveno varstvo študentov pri univerzi v Ljubljmi STANOVANJA ZA ŠTUDENTE Koanisiija za sprejem v Dam Visake šole za socioLogijo, politddne vede in novi-nartsvo — Titova 102, sporoča, da bo v marcu na razpolago nekaj prostih stano-vanj za študeote. Studentje in študeintke, ki stanujejo v slabih in dragih privatnih sobah, in tisti, fci nimajo stanovanja, naj takoj vlože prošnje za sprejem pri upravi Doma VSSPN. Prošnji naj prilože: frekventacijsko po trddlo za letni semester (1. letniki naj prilože tudl prepis maturitetnega spriče-vala), potrdilo o premožeTioskeaTi starnju (dohodkd t družini) ter potrdilo o višini štipenddje ali posojila. Prednost pri aprejemu bodo imeJi ob enakih ostalih pogojih otroci borcev ter otroci kmečkih in delavskih družin. Morda maja predsedniku Titu nitd ne bi bilo v©č treba študente i2ireono opomi-njabi na potrebo po veoji p^litioni anga-žiranosti mladine. Takrat so namreč štu-deotje že opozarjali: »Napetost sedanje politične situacije je veMiko nevarnejša, ker števiinih problamov ni mcgoče hdtno In ustrezno rešiiti. Na univerzi se elamenti te napetosti jasno kažejo. Brezperspektiv-nost pri reševanju problemov ustvarja ob-čutek brezizhodnostd, ki ¦amogoča najraz-ličnajše oblike obnašanja. Ko to vendarle začutijo, se mnogi vprašujejo, ali je mor-da ta napetost že prešla v konflikt, v re-sno polibično ferizo in zanima jih, kako neki se bo ta kriza pokazala. Nekateni menijo, da se sedanji krizi ni mogoče izogniti, ker pač m mogoče hitro in udln-kovito vpldvatd na doiočene stvari, ki se pojavljajo v globalni družbeni strukturi, so pa tudi neposredind vzroki celotnega po-ložaja«. Nekateri so simpbome nezadovodjstiva bli&kovito raabrali. To posebej velja za vedno »skojevsko retinega« Mika Tripa-la. V odločilnecm trmutiku je zagrebške študente potzval k politizacijd pod pravo zastavo: »to je vprašanje Zveae komuni-stov. Ce mi ne bomo dali osnove, jo bo dal kdo drug. RazimišiLjati rnoramo o veli-kdh družbenih in palitičnih problemih na-še države in o potrebmem opredeloevanou študentov s tem v zveai; potrebna je tudi večja aktivnost, ki bo spreimenila stanje na univerzi. Mnenja sem, da študenitje in diiiaki še nikold niso bili v bolj inferior-nem položaju kot sedaj . ..« Zapisanih dokaz:w o naraščajočern ne-miru študentov spamladi 1968 bi lahko ci-tdrali še veliko. Niliče taJcrat ni polemi-ziral z napisanimi ocenami in idejami, ker o njih najbrž nihče niti dvomil ni. Evenu.Minti tema komentarjev je bila kvečjemu primerjava morebitoiih neredov pri nas s študentskim gibanjam po svetu. Zabeležal sem si nemalo pripomb po-mem.bnih političnih delavcev, ki so bili začudemi, kako da smo mi ob vsej mno žici informacij o raddikalneim odnosu ev-ropskih študentov do svojih univerz do naše »odmaknjeme« šole popolnoima hlad-ni. Po razmahu francoskih maj.sk.ih do-godkov takih pripoonb nis&m več sMal. Ko označujeimo stanje pred juniijskimi dogodki, je zelo važno poudariti odnos slovenskih obla&ti do študeintskih vpra-šanj. Se posebej je to važno zategadel, ker se je izkazalo, da gre pravzaprav za jugoslavansko izjemo. Lahko bi se prere-kali o tem, ali je vzrok za to v politič-nem predvidevanju študentsklh nemiirov ali v sistematičnem izvajanju določene za-misli perspektivnega razvoja. Dajstvio je, da se je administraoija Sta-neta Kavciča v izvršaiem svetu že od sa-mega začetika lotila šibudembakih proble- mov z dotlej neobičajnio smotmosit(io in resnično raaveseljivo dosledniostijo. Na-ključje je hotelo, da je v tem času bila tudi zaključna raziprava o projektu raavo-ja slovenskega visokošolskega sistema. Tega so prej prdpravljaili več let. če dso-damo še vrsto lzvirno postavljenih ali kar novih temeljnih vprašonj, ki jih je Kavčič iz meseca v tnesec kazal javnosti (raaviti — nerazviti, republika — federacija, ka-drovska struktiiira, perspektivni raavoj, prosvetna politika itd...), se bo pred nami izoblikoval zelo opredeljen komuni-kativen teren, kjer vsaka diskusija slej ko prej pristane na tinnicah kootrolirane konfrontaoije. Še tako radikalno tezo je bilo mogoče razvrstiti v dol3čene kmcep-te. Tudi zunaj določenega okvira so se-veda obstajali problemi, toda tem bi ra-dikalen študeaitski impulz kar korlstil. Tak je bil torej »paligon« za študenitske »politične manevre« v SJoveniji. Nedvomno je hoted sugestivno' detovata Tripalo, ki je študentom povedal vznemir-ljivo skrivnost: »Bo dolgem času se je ge-neracija, kateri tudi sam pripadam, po-stavila v ospredje. To je generaciija naj-mlajših, rojenih 1926. in 1927. leta, ki so še sodelavali v vojni. Sedaj lahiko dobi — In v daločanem smislu že itna — najveojo odgovomost za spremembe.« Izhodišče za morebitni študeintski palitičnii progiram je bilo tako dano. Podabno je dosegel Orvenkovski: »vča-sih skušajo tudi nekdanj'i fimkcionarji (zvečine najvidnejši biTOkrati) na lahek načiin, z demagogijo in pariolami, doseči popularnost. To niti ni najstrašnejše. Nevarni so zato, ker s svojo agresiv-nastyo mladiim tntelektualcem in drugim Ijudem, ki bi lahko pokazali nicnve per-speMive, zapirajo usta.« Tuda za kasnejše dogajanje zedo ilustra-tivni so poskusi posameanih uniivecraitet-nih cra^trov, kjer so hoteli legalizirati ulične demonstracije. Beograjske študente, ki so se množično solidariairaili s polj-skimi kolegi, je razgnala konjeinica. V Za-grobu je na čelu nekakšne baklade, kd naj bi bila protiameriška demonstracija, korakaila milioniaka godba na pihala. Naj-boGj tragična pa so bila vendanle Ijub-Ijanska zborovanja. Na njih se je nasani-hala še tista pešoica študenbov, ki se jih je udeleževaia. Toda s to aktivniostijo so se izobliko-vali posamezni aktiviista.čni profili in pa-role, ld so kasneje imeld bdsifcveno iunk-cijo. Tudi vprašanje demonstiraoij je na ta način postalo sčasoma osnovna tema sestankov partijskih aktivov študeintske organizaeije in drugiih zborov študentov. Pri iskanju osno^vn&ga vzroka javnih politionih nasbo.pov pa so se pravilama kazali tako razlioni nazori, da je razprava vedno obvisela na meji resnosti, zato se-veda nikold nismo dabdli programa. Mno-žica preostro formuliranih vprašanj je na-vzlic temu ustvarjala posebne razmere. F. Pivec y Z ustanovitfvijo nove študenitsike sfeup-nosti Ijuibljanskiih visotkošodskih zavodov in z delom v zadnjem oMobju smo prešli šele prvo fazo reorganizacije — ruišenje stare študentske organizacije. Sedaj pa sino pred novo, zahtevnejšo nalogo. Zgra-diti moramo študentsko skupnost, ki bo uatrezala našim zaMevam, to pofmemi, da bo dovolj demakratiična in odprta, abenem pa organizirana in funikcianalna. Dosedaj smo sd le zamislili nove obli-ke organiziranja, ki bodo po našem mme-nju dobre, nismo jim pa še dali vsebine niti še nimamo učinkovite organizaciue skupnosti. Vendar te faze reorganizacije (faze papolne demakratizacije) nova štu-dentska skupnost ni mogla preskočiti, saj je objektivna nujnost raavoja. Poglavifcna napaka študentske organizacije je bila, da so vodstva delovala pogosto (bodu ali manj uspešno) brez vpliva ali celo vednosti Sfcu-dentov. To je povzročilo občuitek neodgo-vornosti in nezanimanje za dogajamja. Ptrav zaradi tega sta bili nujni popolna odprtost študentske skupnosti za vse iniciative in potreba po ranožičinem angažiranju 8bu-dentov pri reševanju vseh problemov (na minimum zmanjšane kompetence iavržinih organov). Le tako se je zopet vrnilo za-upanje v organizirano študemitslko aktiv-nost ter pripravljenost za sodelovanje. Ta proces bo brajal dalj časa iin je v celoti odvisen od intenzivnositd in uspešnosta na-daljnjega delovanja študentske slkupnosta. Obdobje formiranja skupnosti, iskanja vsebkie in primerne oblike organiziranja (torej obdobje precejšnje neučimkavitosti) pa ne ame trajati predolgo, sicer se bo naše orožje obrnilo proti nam samim. štu-dentje se bomo naveličali govorjenja, ki ne bo iinelo ustreznega učinka. Najvažnej-še naloge v tem trenufcku so: uskladiti demokratičnost in učinkovitost, oa^anizi-rati se na iračin, ki bo oboje ufpoštevad v največ meri. Mnogo teoretičnih vprašanj nove oblike organiziranja še ni rešenih, Se manj pa so jasni praktični prijemi, ka-ko zadostiti pogojem, ki so za uspeih vsa-ke aktivnosti bistvemi. Tudi štmdentije sa-mi (raasan redkiii iajem) ne poanajo toli- ko načel nove študeniteke stouipnosffci, da bi se lahko po njih ravnali pri praktičmesm delu. Zato je nuijno potrebno raavijati osnovina. načela ter uivajatd načime dela in ureddti odnose, ki ia njiih Miajajo. Name-sto nebistvenega vjprašainfja formainega ali netormalnega izstopa iz ZŠJ, ki je vzbu-dilo toliko zanimanija, moramo reševatd bisfcvane probleane naše sikupnosti. Potreb-no pa bi bilo začeti tuidi dialog o poti iB krize študeinfcske organizaciije v jugoslo-vanskem šbudentskem tiskti, ki bi bi4 go-tovo balj ustvarjalen. študentska skupnost deluje kot deQ samoupravnega mehanieana visokega šod-stva, ter kot politična sila. Teinu mora biti prilagojena budi oi^anizaoija skupno-sti. Vemdar nikakor ne moremo povsern ločiti saimouipravnega in poditičnega delo-vanja, ker se tesno prepletata, kakor tudi ne moirecmo ločiti univerzitetnih, &bixdijsikih problemov od družbenifri, saj ramno viso-ko šol&tvo odraža bisbvene družbene pro-bleme. Zato menim, da sta obe področji delovanja študentske skupnosti enako po-membni. Toda naša oanovna naloga je ustvarjanije in razvijanje sainouipraviiiih odnosov v visokem šolsitmi in uspešino organiziranje šturietratov pri mpravljaniju va- 20. marca bo izšla knjdga dr. Vladimira Dedijera IZGUBLIENI 60J JOSIPA VASARiONOViCA STALINA 1948-53 Podlistek, ki ga objavlja »DELO« in ki so ga za »DELOM« začeli ob-javljatd tudi drugl jugoslovanski listi, je doma in v tujini vzbudil iz-redno veliko zanimanje. O tem pričajo: Dedijerov intervju z znano nemško revijo »Spdegel«, njegov intervju z italijan&ko televizijo, šte-vilna pisma iz Jugoslavije in tujine, kakor tudi izjava britanskega filo-zofa Bertranda Russella, da bi v tujini knjigo založil iz svojega sklada in jo natisnil v angleškem, francoskem in nemškem jeziku. Knjigo bo izdalo ČGP »DELO« v celem platnu, s tribarvnim ščdtnim ovitkoin in z 32 stranmi prilog na umetniškem papirju. Knjiga stane v prednaročilu 29,00 din, v prodaji pa bo njena cena znatno višja. Zagotovite si to zanimivo delo že v prednaročilu tako, da izrežete objavljeno naročinlico in jo pravilno izpolnjeno in podpisano v pismu ald na dopisnici pošljete na naslov ČGP »DELO«, prodaja, Ljubljana, Titova 57, p. p. 29 Prednaročila zbirajo tudi vse knjigarne in podružnice ČGP »DELO« NAROČILNICA Podpisani ______________________________ Naslov:_______________________________ Zaposlen: ___________________________________________________ S to narodilnioo nepreklicno naročam knjigo Vladimirja Dedijera »Izgubljeni boj J. V. Stalina 1948-53«. Kupnino 29,00 din bom poravnal takoj po prejemu položnice, najkasneje pa do 15. 3. 1969. Podpis soikih isn vašjiih šol. Pravioe, ki jah bomo prav sedaj dobili z navim zaJkomom o vi-sokem šolstvu nam namreč nalagajo tiidi precejšnjo odigoTOmost. Ta je morda bolj morakia, politična, vendar bo za študen-te velika preiaktišnja. Prav sedaj bomo javmostd lahiko dokazali našo zrelost, odgo-vornost in revolucionamost. Kako pa se botno pripravili na nov pcxliožaj? Toliko kot do sedaj bomo neučinikoviti, Če bamo pri samouipravdjanju še dalje tako neorganizi-ramri, če nihče ne bo nilkomur adgovoren, če naši predsta/vniki ne bodo sodelovali pri proučevanjiu problemov s štoideinti in ne samo med seboj; to se pravi, če prin-cijpov skupnosti ne bomo uresničili. Gre torej za enostavno funkoijo analiEiranija vseh odnosov, za uveljavitev norm, naj-losšnejših načdinov dela, ki jiih bo morai vsak dobro poznati. Organizacij:ska plat udelsžbe štjudetntov pri upravljanju visokega šolstva je sicer izredno pomemibna, vendar sdoni na vsebi-ni, na zanimanju študentov za angažira-nje. Toda, ali je nekdanjega neuapeha štu-dentskega sodelovanja pri upravljanju kri-va samo neorganiziranost? Ali bo izenače-nje naših pravic s pravicami pedagoškdh, ananstivenih in drugih delavcev bistveno spremenila naš odnos do samouprajvlja-nja? Menim, da bi bilo pravilno, vendar vtseeno nekoliko optimistično pričakavati, da se bodo študenitje sedaj začeli rtmožič-no zanimati za delo in probleme svoje šole. Ko bo povprečen štmdenit resnično stinMliran za skrajšanje študijske dobe in bo zaradi kasnejše konkurence v služ-bi zares hotel na fakulteti pridobiti čim-več, takrat bo budi v resnici želel biti samoupravljalec. Do tedaj pa se bo v or-ganizirani aktivnosti pripravljen trajneje angažirati samo del studmtov (prepričan sean, da vedji del kot sedaj). Stmdeinitje smo samo del ttniverzitetne papulacije. Zato bo treba najti oblike in vsebino tesne povezave s pedagoškimi in znanstvenimi delavci na fakultetah. Tako bomo lahko vsi uveljavili svoje prednosti (študentje večjo iniciatiwiic>st iin nekonfoir-mizem, profesorji pa večje izkušnije in po 25navanje zadev). Samouipravlijatnae na viso košdlsikiih in&titucijah je zadeva nas vseh, u&peh pa bo mogoče doseči le s tesmim sodelovanijem. pred nami je sestavljanje in sprejemanje statutov umiverze in fakui-tet. Ti statuti morajo uzakoniti nove od-nose in pravice, zato moramo sodelovati že pri tej akciji. Naša univerza si, kot kaže, še nekaj časa ne bo uspela pridobiti ustreznega po-ložaja v družbi. Pedagoski iin znanstveni delavci so prešibki politično, študentje pa strokovno, zato ne moremo doseči brstve-nih sprememb. Sodelovanja pa do sedaj ni bilo preveč, čeprav so cilji akitivnega, napredmega dela pedagoških in znamstvendih delavcev ter študentov identioni. Prvi po-goj za uspeh naših prizadevanj pa je moč-na študentska skujpnosit in vplivein univer-ziitetni komite ZKS. Tadva moirata biti sposabna organizirati intelektualni poten-oial na univerzi ter nfu dati tudi ustreiz-no politično težo, ki je sedaj niina. To se mi zdi posebno pomembno prav sedaj, ko je univerza slaba in so prJsotni iintere-si za nadaljnji obstoj takšnega stanja. Na nekein razgovoru so udeleženci iz-razili sikrb, da se bo študent&ka skupnost uikvarjala samo s svojimi sdndiikalinimi problemi in se bo zato izoliraila. Menim, da ta bojazen niina podlage, saj se štu-dentje celo bolj zanimajo za druge kakor za svoje probleme. Skupncst študentov ni organizacija, ki bi bila a priori politična, politiona pa postane, če so v njej politič-ni študentje, ki jim orgaoizacija daje vse možnosti delovanja. Zato smo (nasprotno cxi samouipravnega mehaniznna študentslke skupnosti, ki mora biti natančno izdelan) pustili pri političnem delovanju študeint-ske skupnosti toliko svobode, da ne bo skoraj nihče oviran. Vendar je prav v zvezi s tem še precej vprašanj nerazjas-njenih. Večkrat smo se panosno imenovali gibanje, čeprav nismo bili. Zato narn je med dnigim manjkal poliituSni program, ki je idejna osnova delovanja vseh ostalih štu-den*skiih gibanj. Tudi naša skupmost bo morala imeti svoj program, če ne, bomo ta/vali od akcije do akcdje brez vsakega ci-lja. Nočemo statoita, na katerega mora vsak član priseči, prav tako smo proti avtcnniatičnemu sprejeamanju načel ZKJ, ki jiia marsikdo ne pozma dobro. Prepri-čan pa sem, da bomo mnoga od mjih. spre- TOVARNA BATERIJ ZM AJ LJUBLJANA, ŠMARTINSKA CESTA 28 r a z p i s u j e NATEČAJ za filmske zgodbe kratkih reklamnih TV filmov a) filmska zgodba za pospeševanje prodaje baterij b) filmska zgodba za pospeševanje prodaje naprav na baterijski pogon Odkupijo se najboljše filmske zgodbe po 1000 Ndin Filmske zgodbe je treba poslati razpisniku v zaprtih ovojnicah opremljenih s šifro do 20. marca 1969 Podrobna navodila lahko prejmejo interesenti v komercialnem oddelku tovarne na šmartinski cesti 28 jeli ttxdi v svoj program, venidar jlh bo-mo v tem primeru sprejeli zavesbno. Bdiao to tadi zagotavlja, da jiih bamo uresniče-vali. Doslednost je ena našdii asnovniih na-6el. Pri sestavljanju svojega programa pa se moramo dobro zavedati svoje Vloge v naši družbi. Vedeti moramo, kaj zmare-mo, ne smemo imeti fikoije o našem po-sebnem posJanskvu, o pravkri do kančoo veljavnega odločanja. iz česar lahko sledi tuidi izsiljevanje reši;ev. Navedane temdem-ce nas lahko samo odvračajo od trezne presoje in od enakapravnega vkljueeva-nja v družbeno in političino živijemje. Za-vedati se maramo, da bomo objelkifcivno pomembni samo tafkrat, de bodo naše ide-je napredne in močme in če bodo naše akcije v določenem trenuibku akbualme. To se pravi, da bomo morali znaitd na pra-vem konou zgrabifti bisibvem profbdean ta-krat, fco bo najbolj pereč. Problemov je dovolj, prediroem pa je potrebno utrditi organizacijo skupnosta, določiti kamjpeteaiice zfoora študentov, šitu-dentske skiupščine in iavršnih organov. Zbori študentav so primema oblika za sprejeimanje načelnih aii budi konkretiruli stališč, za opotzarjaraje na nove probleme, za imnožično vMjučevamje šbudentov v ak-tivnost itd.; v okviru teih načedmiiih stališč pa delujejo štuidentska skuipšoina in iz-vršni organi Stakte studeotslke &kupšičd-ne, kot simo si jo predstavljali, zaeokrat še nimamo. Naš naman je bil uistvaritd demakratičen in reprezantativen forum, v katerem bi bili zastapani vssd študemtje. Za uspešno uresiničiteiv te Meje pa so po-trebne tri stvari: najsposobnejši pred-stavniki, njihova stalna in resnična pove-zava z volilcd ter njiihovo aktivmo ude|}-stvovanje pn delu skupnosti. Menim pa, da nobeden od navedenih pogojev na zadovo-ljivo izipolnijon. Iejvršni organi skupnosti študeinitov morajo imeti natančneje določene kom-petenoe. Tako bodo lahlko v okviru stališč, sprajetih na zboru študentav in na skup-ščinah, samostojno im samoiniciativino ukrepall. Na vsa pomembnejša in naoefl-na vprašanja ali akcije pa morajo praivo-časno opozoriti skuipščino, da o njih pove svoje mnenje (na tej podlagi lahiko izvršni organi nato delajo). Uveljavitev teze o im-perativnem mandatu študentskih pred-stavnikov se mi zdi nesprejemljiva, saj je ta inistitucija že damno preživela in prak-tičmo vzame nosiksu možaiosit lastne pre- soje in ukrepamja tai iz mjega napravl »• rokrata. Demokratičnost moramo iskatl v aprotnem obveš6an(jiu in javnostd deda. Svojim predstavmikom moramo študeratjje tudi zauipati. Ema od pomanjikljivo&ti sedanje sikiup-no©td šfcudeotOT je tudi dejistvo, da so na fakultetah študentje ideje nove slkupnosti sprejeli boij formalno. Resmičine reor^ani-zacije na večini fakultet namreč še ni biio. S tem prispevtkom sem hotel še enlkrat podpreti težnje skupnosti šibudentav. Le-ta uvaja pomembno novost, kd gratavo ni po-meffnbna samo aa nas študenite. O oforaiv-navanilh problemih naše skupnosti še nl bilo veliko napisanega, zato upam, da bo ravrao neizdelanoist mnogih staliiišiC vapod-budila k javnd razpravi še druge. Jože jšlander Peti obisk f tej naši akciji je veljal delovnemu kolektivu Železarne Jesenice. Tam se je naš novinar pogovarjal s Tone-tom Varlom, vodjo oddelka za kadre. »Kateri samoupravni akt ureja pri vas pravništvo?« »Takoj po sprejemu teanuelijinega zako-na o obveznem sprejemamijiu. pripravnikov amo izdelali osntntek praivilinika o spreje-manju in uvajapju pripravnilkov na delo. Osoubka pravikniika pa naš delavski svet Se ni sprejemal. OUočUi smo se riamrefi, da počakamo, da bo najprej sprejet ustrezen republiški zaikon, temu boano prilagodili naš osnutek im ga že poprav-Ijenega dali delaviskemu svetu, da ga pre-gileda in potrdi. Serveda pa pripravnike Jdijub temu sprejemamo na delo: trerautino staždra prl nas točno 40 mladiih diplomantov sred-njih, višjih iin vAsokih šol. Pri delu z mi}4-mi uparabljamo o&nuitek našega praviini-ka, predvsem pa upoštevamo lastne izikuš-nje s pripravniki, kd jiih nimamo mailo. Pripravmištvo je namT©č pni nas že detset let ediina ablika za sprejemanje tistib di-plomantov, ki niso še nikjer delali.« »Kako pri vas izbirate kandidate ss pripravništvo?« Tome Varl: »Vsd dosedanji prLpravnflcl so bili ali naši šbipendi&ti ali pa so kon-čali srednjo tehniško šolo na Jesendcalhu Držimo se namreč nenapisanega praviUa, da nikogar, ki je končail tehniško šoto na Jesenicah in prosi za deQo pri nas, ne odfclonimo.« Potem pa prelistajmo osnutek vašega pravilnika.« »Osnutek naš^a pravikiijka je raade-Ijem na šest delov,« je zaoel razlagatd To-ne Varl. »V prvem delu praviliniik obrav-nava položaj pripravništva v delovni or-gajnisaoiji, drugi del razlaga način siproje-manja pripravnikov na delo, tretji ded govori o uisposabljanjiu pripramikov, č©-tcrtl ded o načinu ocar\jevanja njiJholvega dela, peti o nagrajevanju in šesti deil o prenehanj-u dela pripravnikov.« »Katere so bistvene značilnosti osnut-ka vašega pravilnika?« »Temeljni zakon predjpisuje, da mora-mo v praviinik napisati, koliko priipravni-kov bamio vsako leto vzeli v redno dettov-no razmerje. Tega pa ne rnore napoveda-ti vnaprej nobena delofvina organizacija. Pri nas, denimo, vsako leto skiupaj s Spre-jemom gosipodarskega načrta določimo tu-di število pripravnikov. To pa je odvisno ad števila delcrniih. mest, ki jih namerava-mo na novo uvestd, od števila dedovnab mest, ki bodo zaradi upokojitev aM pa fl\iiktuaciije delavcev v dofočenem času prosta, od prilagajanja kvalifikacdijsike struktiure zapaslenih zabtevtnejšim tehmo-loškim procesom in od že obstojeoe ikva-lifiikacijcike struteture zaposleniih. Te svoje pomisleke sino tudi posredo vaJli Republiškemiu sekretariatu za deilo, ko nas je ta vprašal za mnienje. PovedaOl smo jim tudi svojo drugo pripannbo, Ne sbrinjamo se namreč s tem, da je čas tra-jarijja pr%>ravmiške dobe z zaJkonom pred-pisan. Prl nas je namreč nelkido tx>lilko časa pripravmik, dotkller zantj ne najdemio ustrezmega delovnega mesta. To čakamje pa lafoko traja budd do djve lett in ne 'sarno eno, kot to predivideva temeajnd zakon. S čakanjem se stnknjajo tudi pripravniki sami. Za nas pa je tudi dostd ceneje, če je nekdo pripravinik, družbene dajatve za priprai\nnike so namreč nižje od dajatev za druge zapasleme, pniiprafviruM pa tudi raje stažirajo nekaj mesecev dlje, samo da jih po končanem prjjprajvinišbvai ne damo na cesto.« »AH pri vas krožijo pripraviriki po Uh vanri?« »Seveda krožioo! "Vlsd diplomarati višjali in visokiži šol, to je vsi tisti, ki stažirajo eno leto, najprej tri mefcece spoanavajo ddlovno organdzacijo. Potem pa jdli px&-mestiimo na predvideno deflovmo mesto, kjer pod sikrbstivoin memitorja delajo šq čaikajo, da jim poteče sitaž. QpravJ{jajo že konkiretne deflovme naloge, dinevnilka pa za sedaj še ne pišejo.« »Kako to?« »Caikamo na sprejem reipuibliskega za-kana o pripravmikih in pri(prawništivu. Ta-ko, kot bo zahteval zakon, se bomo ravna-li todii mi. Teme&jnii zakon pa je po na-šem mnenijai "vse preveč oMapen,« je za-Idijiuičii Tone Vart. Matjaž Vizjak Skupščina skupnostl študentov vi-sokc^olskih zavodov bo v četrtek, 6, marca 1969, na Pravni fakulteti — predavalnica I. letrrika, In ne 7-rnarca, kot je bilo pomotoma ob-javljeno na vabilih. EUGEN FINK IGRA KOT SIMBOL SVETA IGRA KOT FILOZOFSKI PROBLEM 1 Igra kot možen in kot vreden predmet filozofije Nenavadno je uporabdti »igro« za temo filozofskega traktata. Naše običajno znanje filozofije kamajda lahko združuje strogo delovanje abstraktnega mišljenja in njegovo temačno resnost z lahkotno vedrino in slikovitostjo predstavljanja igre. Igranje in mišljenje sta na prvi pogled med seboj različna, nesovpadajoča ele-menta; vesela, razmišljajoča naivnost igre, kl brez pomisleka enači resnično in fantastično, ki ne »boleha od nikakršne bledice misli«, je očitno dosti daleč od vsake kritdčne in premišljene preizkušnje stvari, ki sprašuje in dvomi, ali te stvari splah so, kaj so in kako so. Tisto, kar pri našem poskusu premišljevati o igri za- čudi, je morda prav to spraševianje o fenoonenu, ki se zdi že sam—v—sebi zazna- movan z elementarno nevprašljivostjo. Je torej vprašanje o tem v—seM— nevprašljivem sploh možno? Seveda je neko vprašanje o vsem in vsakomur s sta- lišča jezikovne zalkonitosti vselej možno. V tem je nekafcšna psevdonradikaliteta, zavita v filozofski plašč, ki je vedno naperjena k vnaprej danim stvarem in raz-merjem, da na ta načtn preverja lastno dvoumnost ter jo tako odpravlja^ Njena rrednost je v tem, da zanikava visakio naivno vero, vsako setoe—kot—ibivajoče— predstavljajočo stvar in da tako prazen jaz obdržl v moči svoje negacije. Toda ta jaz, ki se zdi v svoji moči negacije tako velik, neprestano potrebuje tvarino sveta, da jo stalno negira in se s tem sploh lahko ohranja. Vendar s tem ko negira, samega sebe le posreduje. To je temeljna značilnost ekstremnega skepticizma, ki je v neprenehnem begu pred vsako dogmatičnostjo že zapadel v dogmatičnost ne-gacije. Tako predstavlja nezavest mišljenja, kajti nič več se ne more poglobiti v življenje samih stvari. Dvomiti o vsem, umikati se vsemu v nezaupanje jazu; takšen človekov odnos do sveta, ki pomeni le nepremišljeno, naivno izročitev stva-rem vsakdanjega sveta, ni sprejemljiv. Filozofija je gotovo blizu vsem pojavom, ki ^ažejo pretresljivo neposrednost naših življenjskih izkušenj, filozofija je sorodna skrivnostnim eksistenčnim izkušnjam strahu, krivde, dvoma in obupa, nezaupanja in suma, mučnega vpraševanja: vse, kar nas nekako postavlja v nekakšno odmak-njenost v odnosu na našo lastno bit in do biti vseh stvari, določa tudl značaj filo-zofije. Vendar ta ne ostaja pri tej »odmaknjenosti«. Iz odmaknjenosti vprašanja skuša človeško življenje raziimeti in doumetd v njegovi vprašljivosti. Treba je do-umeti našo določenost znotraj svetovne biti, našo pogreznjenost v stvari, našo prepustitev naravi, našo celotno in prvotno življenjsko naivnost, ki jo je prii^eslo brezdamje zaupanje biti. Zaradi tega je tudi filozofija bližja velikim strastem srca in duiha, elementairni pieteti, ki veže žive z mrtvirni, ooarljivosti čoitov, s katerimi čutimo lastno prisotnost bivanja in vsega zemeljskega; v njenem začudeoju niha občudovanje sveta. Iz »odmaknjenosti« vprašanja skušamo razumeti sllnost naše svetovne eksistence. To povzroča napetost filozofskega mišljenja: zunanja oddalje-nost biti an notranja bitna bližina morata postati istočasno budnost in elemen-tarni življenjski zalet, refleksija in »tisto« prvotno. Kot takd zamišljeno se nam ^rašanje o igri izkaže za popolnoma možno in smiselno. Vendar se tukaj zastavlja nek drug pomislek. Ce bi bila laihko igra možen predmet filozofskega razmišljanja, v svoji neposredni življenjski naivnosti ne bi nasprotovala kritičnemu duhu filozofije, saj je naivnost živjenja kot takšna prav tako predmet mišljenja. Taiko se lahko vprašamo, ali je igra v resnici filazofije vre- den predmet.JIgra se nam v prvi vrsti prikazuje kot obroben pojav v človekovem življenju; veiitfer jo kot tako določajo resnejše fenomeni. Igra stoji nasproti živ- ljenjski resnobi, skrbem in delu; javlja se kot »ne-resna«, »nezavezujoča«, kot zaoas- ni oziroma trenutni oddih življenjske napetosti, kot odmor in okrepitev, kot zabava v urah brezdelja, kot igračkanje in nered. Na vsak način se igri v življenjskem manipuliranju odrasih ljudi pripisuje in priznava omejena vrednost. Priznavajo jo le za terapevtiono sredstvo proti prenapetosti dela, skrbi, resnobe. Toda prav s tem, ker jo pojmujemo kot oddih, je sprejeta v službo življenjiskih pojavov, čeprav gre same po sebi sploh ne jemljemo resno. Priznana ji je sicer temeljna vloga v otro- ški duševnosti, in prav v tem mediju je postavljena v središče življenja. Toda v odraščanju mladega človeka, igra izgubi svoj pomen, izrinjena je iz življenja, nadomeščajo jo drugi pojavi bivanja oziroma eksistiranja. Igra je potisnjena na periferijo življenja; popolnoma sicer ne izgine, prejme le značaj priložnostne zabave in okrepilnega oddiha. Majhnemu otroku, ki še pred začetkom življenjske resnosti varno živi v varstvu družine, se zdi, da je igra nekaj vrednega in veljavnega. Pri majhnih otroclh je igra očitno čista realizacija bivanja v tu-biti. Za otroško psiho- logijo in pedagogiko predstavlja eminentno pomemben predmet raziskovanja. Toda, ali je lahko igra, primarno očitno infantilen pojav, lahko tudi vreden predmet filo- zofije? Kaj je sploii filoaofije vredno? Sistematizacija filozofskih vprašanj, ki je bila prvič iavršena v Stoi, filozofijo deli v »logiko«, fiziko in etiko. Veliki in vredni piredmeti mlšljenja so bili: mišljenje samo, kolikor človekovo mišljenje sovpada s »svet prevladujočim« logosom, nato skupek vseh po — sebi — bivajočili stvari, in končno človek, kot svobodno, sebe samega določujoče bitje, postavljeno znotraj socialne komunikacije. Toda, kolikor je Stoa svetx>vni logos pojmovala kot »božan- sko«, je bil s stoičnim osnovnim členjenjem filozofije omačen tir, ki je določal zahodnoevropsko izročilo in še pozneje odražal še v Kantovi sistematiki filozofije. Tudi tu so bili za velike in vredne predmete filozofije napovedani: bog, narava in človekova svoboda. Navedena tri imena omejujejo celotno območje bivajočega. Raz-mišljanju, mišljenju samemu, so tako postali najvrednejši prav bog, narava in človekova svoboda. Vrednost treh velikih predmetov se očitno vzdiguje proti splošnl nevrednosti mnogih brezpomembnih in neznatnih stvari. V čem se torej utemeljuje razlika med vrednim in nevrednim? Ima filozofija že vnaprej pri roka nekakšno (vrednostno) oceno vsega bivajočega znotraj sveta, da lahko na tak način razde- ljuje naklOTjenost svojih interesov?! V pred-fttozofskem mišljenju je celotna na- (Nadaljevanje na 6. rtraoi) (Nadaljevanje s 5. strani) klonjenost že razčlenjena ne le v polja in dimenzije, primerne posameznim načinom stvari, ampak po razvrstitvi, katere glede na raznolikost bivajočega razdelimo nato po stopnjah. in. temu primerno ocenimo. Večinarna so to mitične interpretacije sve-tovnih zvez: človek razlaga svoj položaj v kosmosu, zdi se mu, na primer v antiki, da stoji na hrbtu vse-noseče zemlje, pod odprtdm nebom, okoli njega pa je dežela in morje, živalstvo in rastlinstvo, ki slutd bogove v ozvezdju nebesnega svoda. Sve-tovne krajine nebesnih vdšin in zemeljskih globin, ki 90 odvzete prebivanju umrlih, so spoznane za območja bogov. človeška dežela leži med božjimi pokrajinami; nad njo se zgrinja epifanija nebesnega. V plodnosti polja, v blagoslovu vremena, v begu in vračanju Persefoneje se razodeva moč božanskega vladanja. človek ve za svojo odvisnost, za ničevost in ničnost svojih načrtov ter prizadevanj, človek ve za pre-moč bogov. Mitično religiozno včdenje v celoti vpliva na vrednotenje posvetnih stvaii. Stopnja vseh stvari je merjena po božji moči. Najmočnejše je čaščenje naj-vrednejšega. Toda filizofija m brezpogojno prevzela stopenjske razvrstitve mitične razlage sveta. Bogovi, dežela in morje, ljudje, živali, rastline in umetnine, ki jih je ustvaril človek — vse postane bivajoče. Kaj je pravzaprav to »bivajoče«? Lesketa-joč bog, ki kot Foibos Apolon razsvetljuje vesolje in ga napolnjuje z bleščečim sončnim sijajem, je bivajoče — toda tisto »bivajoče« je tudi deževnik v temi zemlje., Je potrebno doumeti tisto skupno, ki velja za vse stvari, predno se zastavi razvrstitev stopenj razlikovanja? Gre za odločilno vprašanje filozofije, vprašanje o bivajočem, o bivajočem kot takem, on he on. Z vprašanjem o bivajočem kot takem se istočasno vprašamo o vsem bivajočem, kajti prav bit bivajočega pripada vsem in vsakemu, kar se nahaja v enotnosti sveta. S tem temeljnim vprašanjem metafizike o bivajočem kot takem in v celoti (vsaj tako se zdi) je opravljeno sto-penjsko razlikovanje stvari in s tem je dana sodba o »vrednosti« (vrednem) in o nevrednosti (nevrednem). Vendar to še ni končna razsodba. Resda mitičnih razvrstitev po stopnjah niso več uporabljali nelritično. Toda filozofija, ki se je izoblikovaEa v vpfašanje biti, skuša miselno določiti bit bivajo-čega vseh stvari po posebnih stopnjah: bit je razumljena v odnosu do niča, vendar ne na način preproste in stroge negacije. Stvari so domišljene kot nepojasnjena zveza med bitjo in ničem, kot zmes navedenih nasprotij. Končne stvari je nič »pre-pojil« v njihovi biti, končne stvari imajo torej ničevo bit, majhno bitno stopnjo, ni&o mišljene (če povemo to s Platonovim izrazom) kot »bivajoče na bivajoč način«, niso ontos on. To nam bo tem bolj razumljivo, če stvari opazujemo z ozirom na njihov časoven značaj in na ta način njihovo bit razlagamo iz njihove pripadnosti Časn. Tako velja za najmočnejšo bit tista bit, ki vedno J& in JL vedno na isti način, torej ne naslaja in ne izginja, se ne spreminja, jenespremenljiva, negibna in stalna. Nftjneznatnejša po stopnji je takšna bit, ki je — čeprav v tem trenutke jL — prej ni bilo in je nekoč ne bo več, je torej vedno podvržena spremembi in spreminjanju ter izčrpava svoje bitne moči v času. Stanovitnost in nestanovitnost tako tvorita v reki časa bazo za vrednotenje bivajočega v njegovem »ontološkem rangu«. O filo-zofsko zamišljeni in mišljeni stopenjski razvrstitvi vseh posvetnih stvari ne odloča več stopnja mitično razumljene »moči«, ampak stopnja »bitne moči«, ki je inter-pretirana z aspekta stanovitnosti. Tako velja za filozofsko mišljenje, ki konec koncev ne zastavlja vprašanje le o stvareh, ampak tudi o sami sebi, da nima nika-kega vn&prejšnjega brezpogojnega merila za vrednotenje stvari glede na stopnje njihove biti, ampak vedno znova poskuša zanikati trdnost vodilnih pravil in jih na ta način prikazati za problematične. Za večji del problematike filozofskega mišljenja je značilno vprašanje po bistvu biti. Vodilna je pri tem predzasnova o bistvu biti. Brez take predzasnove filozofija ni možna. To kaže seveda tudi na nekaj drugega: filozofija postavlja takšno stopenjsko razvrstitev svetovnih stvari, da jo mora vedno znova rušiti. Njena naloga je v tem, da raziskuje najvrednejše in najvišje bivajoče in istocasno tudi pravilo predzasnove: celota se nato uravnava in meri glede na najvišjo stop-njo biti. Filozofija ni dokončno vddenje: delo Človeške modrostd je enako SMfovemu dejanju. Ta značaj filozofije je sicer rahlo zakrit tam, kjer najbolj—bivajoče nago-varja ša z mitičnirni imeni ter ga imenuje »božansko«; zmešnjava teologije in onto-logije. če Platon idejo idej (idejo dobrega) imenuje tudi Theion, torej »božansko«, pri tem ne razumeva najvišje ideje — pojma boga iz grškega ljudskega verovanja — ampak želi (obratno) filozofsko vedenje o Aghatonu razložiti kot natranjo resničnost mitosa. Ta nagnjenost velikih. mislecev, da tisto najvišje in najbolj zna-menito poimenujejo s slovesnimi imeni mitično-religioznega jezika in uporabljajo preoblikovani člaveški patos, škodi tako filozofiji kot tudi sami religiji. Filozofija je končna možnost končnega človeka, filozofija je razgibano in vprašljivo razume-vanje biti, mračna jasnina, v kateri bivajoče stoji sredi vsega drugega bivajočega, ki (»spuščena« v narava) skuša razumeti in dojeti samo sebe in vse stvari v univer-sumu ter ostaja v svoji najvišji modrosti končna i» minljiva. Mi, umrljivi posamez-niki, nikoli ne spoznavamo kakor bog; nesmiselno je, da bi bil bog merilo Ijudi, nesiniselno bi bilo našo končnost in minljivost določevati le Iz oddaljenosti do boga. Beseda kače »eritis sicut deus...« ne bo več imela nikake moči zapeljevanja človeškega dulm, kajtd človek bo minljivost sprejel za svojo, minljivost kot usoda mu bo postala nekaj sprejemljivega. Iz religije govori bog, preko prerokov in ozna-njevalcev oznanja nadčlovešld pomen človeškega smisla in sveta v celotd. Filozofija je samo-interpretacija človeške tu-biti in njegovega svetovnega obstoja, religija pa je tej tuja interpretacija: odtujena-interpretacija Razlika je fundamentalna in ne-premostljiva. Toda to še ni dokaz, da gre lahko religiozna razlaga človeškega živ-Ijenja preko vsakega imanentnega samorazumevanja človekove eksistence. Za vide-nie bosfov smo lahko prozorni kot jasno steklo, dostopen jim je lahko vsak skrit gib našega srca, za nas same nismo nikdar raa-kriti v brezsrčno neskritost. Toda vedenje oogov o ljudeh, o človeku, mora biti — zaradi razumljivosti — prevedeno v človeške besede in človeški smisel. V človeškem mediju se oznanja in razodeva nadzemeljska luč božanske Tesničnosti sarne, katero je človeški medij zmotno pri-kazal kot sporočilo: razodetje. Vendar kar ima že od mitosa značaj vrednega in svetega, ni nujno tudi filozofsko vredno. Kaj naj bi bilo vredno vprašanja in mišljenja, kaj naj bi bilo vredno-vprašanje in vredno-mišljenje, v filozofiji ni definitivno, a priori določeno, ampak se za tako izkaie sele v vprašljivem mišljenju. Nobena stvar v uinversumu ni tako neznatna, da ns bi bila vredna začudenja, in nobeno bivajoče ne stoji previsoko za človekovo mišljenje. Vse, kar je, je že v svoji biti bivajočega čudovito in skrivno&tno. Sokrat je začel filozofski pogovor prav o vsakdanjih stvareh, začel je z razmišljanjem o opravilu sedlarjev, tkalcev in kmiarjev ladij, da je lahko tako potem razlagal bistvo človeških dejanj (dobrih ali slabih) in sogovornika pri tem pripeljal do vprašanja o krepostdh državnika k vprašanju o kreposti kot taki in o resnični blaže-hosti človeSke sreče. Od najneznatnejšega do najvišjega je vodia spreten in zvijačen način zastevljanja vprašanj. Je Sokratos, kot izvemo iz Platonovih dialogov, res kdajkoli določeval in opre-deljeval malenlcostne stvari ali dejanja, da bi iz njih nato razvijal fiiozofirajoča vprasanja? Ali pa je bil v svoji naklonjenosti do banalnih dejavnosti že »razgibari« v neizjovorljivi predzasnovi bistva človeške eudamonie? Ali niso bila tudi najbolj revna, tudi najbolj l-avnodušna dejanja — v optiki človekove eudamonije — prema-gana prav v človekovem večnem stremljenju po »blaženi in srečni« sestavi celote našega življenja? če človeku v resnici gre za eudamonijo, potem eudamonia vklju-čuje tudi najmanjše dele dejanj, četudi ujeti v spletko temeljnega motiva, ki nas vadi, tega ne vidimo več. Sokratova metoda je bila, da je sogovomika izpražal za vse skrite motive določenega dejanja in ga nato pripeljal do bistva življenjske tota-litete. V resnici je bil Sokrates s svoje stranl že določen z neko predzasnovo, ki je določala najvišji in najvrednejši predmet človekovega razmišljanja, namreč krepost kot temeljno blstvo resničnega, srečnega in osrečujočega življenja. Predzasnove nikakor ne določa dogmatično, dokazuje jo na določen način, v kontinuiranem odkrivanju različnih zapletov in končnega cilja združenih življenjskih motivov. Te vodilne predzasnove ni prekoračil. Platon prestopa Sokratovo predzasnovo, ustvari razlike med posameznimi, boIKali manj dobrimi dejanji in Dobrim kot takim samem-po-sebi, razlike med krepostnim delovanjem in Krepostjo samo. Tako zastavi nov radikalen problem in razliko med razmišljajočo (ter mišljeno) stvarjo ter univerzalno idejo. Z današnjega aspekta ima govorjenje o Platonu in Sokratu pomen le kot kritič-na in nezaupljiva rezerva. Filozofom ne gre zaupati, posebno ne, če trdijo, da hočejo popolnoma »nepristrano« premisliti vse stvari na enak način in če enako cenijo nekaj najneznatnejšega kakor tudi nekaj najvišjega. So nekateri filozofi proti svoji volji skrivni ujetniki pred-filozofskega in nad-filozofskega vrednotenja bivajočega? Ta nevarnost je gotovo vselej prisotna. Toda problem je nekje drugje. V naravi svetovnih sfcvari samih; vse stvari so podrejeni obči, za vse enako veljavni, »ravno dušni« osnovi, biti bivajočega. Istočasno pa so diferencirane druga proti drugi po stopnji bitne-moči, pri čemer postaja problematično samo pravilo »najbolj-biva-jočega«, pravilo »summum ens«. Morda je principialno enaka stopenjska razvrsti-tev vseh stvari (kakor tudi obratno vztrajanje v stopenjski razdelitvi stvari) le predsodek, kajti oba momenta, ki se na prvi pogled zdita neizključljiva, pripadata k isti problematični bitni-sestavi svetovno-bivajočega. Vse stopenjske razvrstitve stvari predpostavljajo enakost bivajočega kot biva-jočega, in obratno, vse stvari nikakor ne izginjajo v nekakšno posplošeno »enolič-nost«. Razlika in proti&lovje vladata enotnost svetovne biti. Po tej, lahko bi rekli »abstraktni« označbi filozofije, kolikor se je ta spra-ševala po bivajočem kot takem in po najvišjem bivajočem (to je vsekakor filozo-fija kot »metafizika«), se lahko ponovno vrnemo k prvotnernu pomisleku: Ali je lahko tudi igra vreden predmet filozofije? Ali lahko tudi igra postane filozofska, torej predmet filozofije, tako kot sleherna stvar ali dogodek, saj mišljenju ničesar ni preneznatno? Je igra ravno tako preprosta stvar kot z algami porasel kreimenjak na morski obali? Ali pa je njena odlika v tem, da pripada človeku, in sega tako v njegovo mišljenje na poseben način? Odločujoči trenutki človeškega življenja ne ležijo v igri, ne ležijo v vedrem kratkočasju, ampak v izvrševanju naše eksistence, v napornosti dela, v krutosti boja, v stanovitnosti moralnih institucij, v preizkuš-njah in konfliktu dolžnosti, v žrtvovanju in molitvi. Ali se sanjski svet igre ne raz-blini, brž ko nas obišče bolečina, stiska in pomanjkanje, pa tudi že prej: čim se spustimo v svobodno akcijo, v samouresničenje naše svobode v svetu stvari? Ali je igra vredna človeška realiteta iz otroštva? že pomen, katerega igri pripisuje človek, se zdi neznaten. Toda naslov spisa omenja poleg »človekovega« tudi »svetoven« pro-blem igre. Ali ima nekaj, neka stvar, ki se zdi v človeškem življenju tako obrobna in nepomembna, sploh lahko kozmični pomen? Ali je igra »doma« tudi v vesolju, ne le v bivanju končnega in minljivega človeka? Takšna predstava se nam zdi v za-četku absurdna, možna v najboljšem primeru le kot poetičen način govorjenja, kot nedovoljena metafora, ki je znotraj svetovnega dogajanja zgolj primitivni antro-pomorfizem. Da je človeška igra dokazljiv in vedno znova izpričan pojav, ne bo nihče tajil. Vsakodnevno jo opazujemo in ugotavljamo. In pri tem se nahajamo v določeni razdalji opazovanja: otroško igro nikoli ne vidimo na podoben način, kot npr. biologi vidijo »ples čebel«. Vedenje živali opazujemo le od zunaj in skušamo tako prodreti v skrivnost njegove objektivne smotrnosti. Otroško igro pa že od vsega začetka razumevamo v sočloveškem horizontu, razumemo tudi njeno notra-njo pogojenost s pomoojo lastnega poznavanja igre. Vsalk človek, ki se je že enkrat igral, jo pozna iz svoje lastne skušnje, iz udejstvovanja v igri. Razumevanje temelj-nih človeških možnosti igranja ni nikakršen rezultat empirične skušnje, ampak pri-pada prvotnemu razumevanju, kateremu je človeška tu-bit odprta, razkrita, neskri-ta. Nihče ne bo oporekal, če rečemo, da je v igri kot človekovi možnosti dana dolo-čena zmožnost fantazije. Igra je antropološki pojav, če zmore prerasti »fenomeno-loško« razlago igre. Pojav igre nikakor ni pregleden ali prozoren, prav nasprotno. Ta več ali manj obroben življenjski fenomen se upira vsaki razlagi svoje notranje strukture. Medtem ko je bila človeška igra kot fenomen spoznana in dokazana, pa za kozmično igro ne moremo dokazati, da je objektivno-pričujoč in intersubjektivno dokazljiv dogodek. Svetovna igra ni nikak pojav. S tem seveda še ni rečeno;, da ne more postati predmet znanstveno-raziskovalne metode. Igra kot svetoven problem je v začetku le misel in nič drugega. Prav zato je svetovna igra problematična in vprašljiva. Ali je misel le nekaj »domišljijskega«, plod fantazije, predstava, ki ni resnična? Ali seže moč mišljenja, moč našega domišljanja globije v bistvo biti kot čutna predstava, v kateri se izpričujejo tako imenovane »resnične stvari«? Plato-nova »ideja« ne more vpraševati in izpraševati vida, sluha, okusa in vonja, in vendar ideja nastopa pri njem kot »bivajoča«, ki je z ozirom na stopnjo biti močnejša od čutnih (pa tudi mislečih) stvari. Tudi Platonove ideje niso nikaki pojavi. Seveda ne moremo reči, da je vse, kar se razodeva kot pojav, resničnost višje stopnje, kajti s tem bi bila izgubljena prav strogost filozofskih pojmov. Zdaj bi morda lahko rekli, da pojem »svetovne igre« primarno pomeni spekulativni simbol razlage celot-nega gibanja svetovne resničnosti. Pri tem gre seveda za »prenos« struktur določene človekove življenjske izkušnje na svetovno celovitost totalitete bivajočega, torej za meta-phrein, za metaforo soustrezanja znotraj-svetovno bivajočega in samega sveta. Takšen prenos temelji v pojavu igre, ki predstavlja človekovo realiteto. Pri pre-skoku filozofske misli s tak(5 mišljenega pojma igre na igro gibanja totalitete sveta se pojem nujno spreminja. V začetku je potrebno izdelati pojave strukture človeške igre, nato pa se pojem igre v simbolični analogiji lahko prenese na sve-tovno dogajanje. Toda, ali ima taka metafora sploh filozofsko-spoznavno vrednost? Tako ali podobno se glasi argumentacija »zdravega človeškega razuma«, ki je potopljen v razliko med stvarmi in svetom. Ta razlika je zdravemu razumu sama po sebi razumljiva. Morda pa tu ne gre samo za razliko med stvarjo in svetom, ampak istočasno tudi za vprašanje, kako se na poseben način določena stvar znotraij sveta (bitno razuniljen človek) obnaša v odnosu do vesolja. S tem, da razlikujerno člo-veško in svetovno igro, da prvo označujemo za pojav, drugo pa za spekuirativno misel, pa pravzaprav nismo povedali ničesar novega. Svetovno razumevanje člo-veške tu-biti še ni tako raziskano, da bi mogli razliko med človekom in svetom uporabiti ravno v igri. Prej obratno. V razlagi igre morda pridobimo pojmovno sredstvo mišljenja ter z njim izvirno ter prvotno dojamemo in skusimo razliko ter povezanost med človekom in svetom. svetovni pomen igre Vsi poznamo igro iz lastnih skušenj, pa tudi iz opazovanja vsakdanjosti. Igra kot pojav je priznana, nam zaupana iii splošno znajna. Ni je potrebno šele razkri-vati ali »octknvati« kot kakšno tujo, neznano stvar. Igranje ni le možnost začasnega predaha, ki nam je zaupana; igro otrok morda občudujemo z rahlo zavistjo, to igro sproščene brezbrižnosti, to kraljestvo fantazije, izobilje oblik in svobodno izbranih pravil, svoboden življenjski polet. Sicer pa tudi v življenju odraslih poznamo raz-lične »igre«, »kratkočasje« v brezdelnih urah, razne prireditve, ki množicam nudijo zabavo in predmet pogovora. Poznamo pa tudi različne situacije; igro znotraj res-nega življenjskega dela; prav tako poznamo elemente igre v »flirtu«, v ššportu, v drznosti in tveganju, so pa tudi igralne prireditve v gledališču, kinemat(Ografu, radiu in televiziji. Poznavanje pojavov igre je neizpodbitno, čeprav obsega imnogo-vrstno izobilje oblik in struktur. In vendar ne moremo na zadosten način >»izreči« temeljno vedenje o igri in ga na ta način tudi formulirati. živizno v nekadcšnem »druženju« z igro in njenimi pojavi. Razumevanje igre ima pri tem značaj uporab-nosti. če jo kot tako tudi refleksiramo, se neposredna »uporaba« poruši, izgubi svojo »samoume\most« in razvidnost igre pri tem izgine. r Vse dakler živimo v naivno-naravni življenjski tirejenosti in se zadovoljujemo . s splošno razlago sveta, ki nam je dana preko splošnega govorjenja, »vemo«, kdo smo, kaj je naša naloga in naš cilj, kaj dolžnost in pravica, navada in zakon: vemo, kaj je človek sredi stvari, kakšno je njegovo mesto in pomen, vemo, kaj je »narava« in kaj »zgodovina«, kaj »nujnost« in kaj »svoboda«. Zavedamo se, kaj je pravzaprav stvar sama, substanca, kaj so institucije (kot na primer država in cer-kev), vemo pa tudi, kaj je živlienjska resnost ink?ij igra.. T?>fno »vodenie« ima seveda svojo »praktično« razumljivost, svojo uporabno vrednost in se kot tako ne- prestano potrjuje v menjajočih življenjskih situacijah. Iz tega sledi, da nekdo »živi« in uporablja svoj zdravi človeški razuin le zato, da se življenju kar se da koristno prilagodi in v njem tudi »napreduje«. Toda brž ko začne nekdo razmišljati, misliti, izgine (uporabna) gotovost neposredne razlage sveta. Nenadoma postane vse nezna-no in dvomljivo, človek ni več vse-vedoč, ampak obratno: »vržen« v nevedenje, ki kot tako začudi in prestraši. In tisto »osupljivo« (pa tudi »grozljivo«) v tem polo žaju je prav to nevedenje, ki je človeku tuje: na svoje prejšnje vedenje gleda kot na nekaj ničnega, neutemeljenega, neosnovanega, celo domišljavega, kot na neve-denje, ki »se ima« za vedenje in je zapleteno v domišljavo zaslepljenost. če nas prevzame takšno razmišljanje in premišljanje, nam nekdanja gotovost ni več zadostna, nič več ne vemo, kdo smo, kaj je človek, kaj navada in pravica, kaj stvar in kaj svet. Ni boljše prispodobe za spremembo človeškega mišljenja, kot je usoda Lajo-vega sina. V siju in slavi stoji Ojdip, gospodar mesta, ki si je pridobil Tebe in roko kraljice, rešil Sfmgino uganko in odgovoril na njeno vprašanje. To je človek. Ojdip ve, kdo je človek. Prav to vedenje ga je pripeljalo v kraljestvo svojega očeta. Jasnovldnejši je od drugih, razumnejši, vendar njegovo razumevanje prihaja iz člo-veške modrosti. Vedenje mu je zagotovljeno, njegova sreča je trajna in trdna: Ojdip o tem niti najmanj ne dvomi. Ojdip živi v nepretrganem zaupanju biti: svet biti mu je absolutno veljaven. Njegovi sinovi in hčere so porok za stalnost njegovega rodu, njegovo vedenje je zanesljivo in veljavno tudi za someščane. Pa je izbruhnila v mestu kuga, znak srda in jeze bogov, in prestrašeni prebivalci mesta ter Ojdip sam zaslutijo, da s stvarmi ni tako dobro in tako trdno, kot so si domišljali. Slutnja je bila vzrok iskanja drugačne resnice. Korak za korakom se je dogajalo grozljivo razkrivanje. Ojdip je kraljevega morilca našel v samem sebi, v sebi je prepoznal skrunilca lastne matere. Izkopal si je oči ter s tem uničil čutno resnico, v katero je bil ujet. šele takrat je resnično dognal, kdo in kaj je. Oropan vida, pretresen zaradi materine-ženine smrti, zapuščen, prost oblasti in izgnan iz mesta gre na dolgo, trpko pot v Kolonos, željan pokore in odmaknjen od bogov. V Ojdipovi usodi je s preprostostjo in veličino orisana usoda človekove sle po resnici. Prav tako se zruši praktično-tehnično spoznanje o bivajočem, če si enkrat z vso resnostjo zastavimo vprašanje: KAJ je sploh bivajoče? Nevedenje, v katero nas pahne načrtno in poglobljeno razmišljanje, ni nikako »stanje«, v katerem bi mogli biti, bivati in vztrajati, pač pa neznosna napetost; negativiteta znotraj takš-nega nevedenja je-vzrok nemirni blodnji, pri čemer pa seveda nikoli ne vemo, ali bomo sploh kdaj dosegli Kolonos. Ce je Ojdipova tragedija simbolična prispodoba radikalne človekove volje-do-resnice, in s tem seveda tudi do filozofije, potem je filozofija prav tu prikazana v igri. Kaj in kako filozofija je, lahko v določenem tre-nutku razločno in jasno prikaže ter predstavi prav igra. S tem se zgodi nenavaden preobrat. Namesto da bi filozofsko oznaeili pojem igre, odgovorili, kaj igra je, je v igri antične tragedije izpovedano bistvo filozofije; odgovorjeno je na vprašanje, kaj naj bi filozofija sploh bila. Filozofska izjava o igri lahko izpove le igralni pomen filozofiranja. To so gotovo posebne zveze vprašanj, katere ni tako lahko spoznati. Lahko bi seveda najprej začeli z analizo pojavov igre in šele nato postopoma prešli k strukturam vseh teh pojavov. Izbrali pa smo drugo pot. Igra je torej, kot smo videli, možen in vreden predmet filozofije. Igra je možna kot »tema«, kajti dvomeče mišljenje hoče spoznati v-sebi-nevprašljivo, igra je kot tema določenega mišljenja tudi vredna, kajti v igri se na svojevrsten način odpira zveza med človekom in svetom. človeška igra ima svetoven pomen, kozrnično pro-pojnost, je torej ena izmed najjasnejših svetovnih figur naše končne tubiti, naše minljive eksistence. človek kot tisto »igrajoče« ne ostaja zaprt v svoji duševni no-tranjosti, ampak ekstatično izstopa iz sebe v kozmični prostor ter tako razlaga totaliteto sveta. človeški problem je prav tako kot človeška igra svetoven, in kot svetoven problem je pomemben in odločujoč za človekovo bivanje. Razmerje med človekom in svetom ni zamišljeno in ne more biti zamišljeno kot model odnosa dveh stvari ali dveh bivajočih. Relacije, ki so nam poznane v strukturi tega odnosa, so odnosi med stvarmi znotraj sveta. Vsaki stvari na svetu pripada fundamentalni značaj na-sebi-sami-dobljeni biti, identiteta in obenem dobljena bit drugega biva-jočega. Identiteti identičnega pripada smiselno-konstitutivno drugotna bit nasproti drugotnosti. Istost in razfličnost neločljivo sovpadata. Kakšna stvar je lahko ista le, če je različna. Z druge strani pa tudi različna bit navadno suponira isto bit. To fundamentalno ontološko zvezo je zapazil in izrekel že Platon v dialogu Sophistes. Ne samo, da stvari kdaj pa kdaj morajo biti iste, da se tako lahko ločujejo ena od druge, ampak si isto bit celo sploh ni mogoče zamisliti brez različne biti. Tauton in Heteron sta medsebojno povezana. Ta miselni mii;ov je čudovito izrazil Hegel v svoji Logiki ter ga razvil v notranjo dialektiko stvari-konstitutivnih pojmov. člo-vek se kot bivajoče-znotraj-sveta nahaja v stalnem odnosu do drugih stvari, obdan je z drugim znotraj-svetnim bivajočim, določen s prepletom istosti in različnosti ter pogojen s splošno ontološko sestavo oziroma zgradbo stvari. Toda vprašanje, če taka pogojenost človeka izključno in popolnoma določa,, ostane pri tem odprto. Vesolje ni skrajna meja stvari znotraj sveta, ni nikakršen »okvir«, nobena »posoda«; bivajoče ne tiči v svetu kakor črv v jabolku ali denar v banki. Vsi znani in zanesljivi načini biti stvari so neuporabljivi za določitev biti stvari v universumu kakor tudi ne za določitev biti bitno razumljenega človeka v bitni celoti sveta. Svet ni nikak predmet, prej prostor vseh prosfcorov in čas vseh časov. Nikoli nam ni dano zaobjetje in videnje celote. In če razširjamo svoj lastni doživ-ljajski prostor, ki s tem prevzema sočlovekovo včdenje o drugih prostorskih in časovnih določitvah, potem ne bomo nikoli prišli do predmetnega vedenja o svetu. Svet tudi ni skupni predmet združene zavesti č.loveštva. Vsem ljudem skupno ni prav nič bliže svetu samemu kot posamezni individuum. Imamo svoje bivanje »v svetu«. Vendar se nam svet nikoli ne daje kot stvar, kot bivajoče, kot predmet. Toda kako potem sploh vemo zanj? Kar je jasno in izpričano, kar je predmetno, so stvari in njih konfiguracije, daljna območja mrtve in žive biti. Ta območja niso »zaprta«, so torej »odprta«. Omejena in na nek način zaprta so samo človekovemu spoznanju. Lahko si predstavljamo in zamišljamo mogočen intelekt, ki bi imel mnogo večjo spoznavno moč kot človek. Toda, ali bi takšen intelekt imel svet sam za popoln predmet? Očitno ne. Področje njegovih izkušenj bi bilo vsekakor večje, toda svet še vedno ne bi mogel postavljati za predmet mišljenja. če torej svet ni dostopen nobeni, še tako veličastno zamišljeni skušnji, potem ga pravzaprav sploh ni. O nečem, kar se izmika vsakemu dojemanju in vsaki skušnji, pač ne moremo reči ničesar utemeljenega. Seveda bi tako zastavljeno skepso lahko negirali, če bi zanikali vrednost izkustva. Da skušnje sploh lahko »ustvarjamo«, je torej nujno potrebno temeljno znanje o izkustvu kot takem. Neko »apriorno« vedenje o pred-metnosti vsega predmetnega, kategorialno temeljno razumevanje ter vedenje o pro-storskosti in časovnosti omogoča spoznanje pred vsakim izkustvom, pred vsako skušnjo. Tako »pogojnost možnosti skušnje« je razložil in pojasml Kant v Kritiki či-stega uma. Toda aprioristična pogojenost skušnje in izkustva se izkazuje prav s tem, da »dela skušnjo možno« v njeni veljavnosti. Da vsaki skušnji pripada sistem različnih odprtih horizontov in na ta način dejansko skušeno implicite kaže na neskončen razvoj, je že samo po sebi fenomenalna struktura. Včdenje o svetu ne prejme nikake potrditve v predmetnosti izkustva v skušnje. če bi se vedenje o svetu naslonilo na apriornost človeškega uma, bi bilo (včdenje) v najboljšem primeru »ideja«, brez objektivnega korelata v pojavnem svetu, ideja, ki k spoznanju stvari ne bi dosti prispevala, ki se ne bi realizirala v nobeni skušnji. Torej je človeški um doletela nenavadna usoda, kajti misel o celoti, o totaliteti tega, kar je, ga stalno vznemirja in obvladuje. Misel o »vesolju« nas ne spusti, misel o velikem in veli-častnem prebiva v našem duhu. »Svetovna misel« v začetku ni teoretičen pojem, bolj je nekakšno »občutje«, občutje daljnega, v brezmejnost raztezujočega se hrepe-nenja, občutek, ki ga doživimo ob misli na »širna morja«, na »zvezdnato nebo« nad nami. To občutj^ nikakor ni »sentimentalno«, ampak predstavlja miselno občutje. Velik del Kantove Kritike, kjer razpravlja o dialektiki, predstavlja poskus dokon-čanja in premaganja apriorne svetovne misli, pri čemer pa je zastavitev problemov za Kanta bistvenejša kot njihova »razrešitev«. Svet postane pri Kantu končno nekaj subjektivnega, neka »regulativna ideja«, s katero usmerjamo razvoj skušnje, čeprav njo samo nikoli ne moremo realizirati v resnični skušnji. če sta prostor in čas le subjektivni obliki nazorne zmožnosti subjekta, potem postane tudi svet nujna, a nikdar v skušnji dana subjektivna ideja, ki pa ima le funkcijsko vrednost zno traj arhitektonske zasnove spoznavnega procesa. Kant je dobro vedel, da svet ni velika stvar in nikak mogočen predmet, da razmerje med človeškim subjektom in svetom ne moremo določiti kot razmerje med dvema bivajočima. Po drugi strani pa tudi ni mogel pojmovno določiti neko razmerje, ki se ne vrši med dvema stva-rema znotraj sveta, ampak med bitno razumJjenim človekom in univerzalno bitno celoto. Kant je moral zato svet »subjektivizirati«, ga prikazati kot idejno strukturo predstavljajočega subjekta. S tem je (Kant) problem ponovno zaprl. Kljub temu v njegovi filozofiji živi nekakšen »svetovni patos«, ki pride do izraza v »svetovnem pojmu« filozofije. Pri tem misli na način človekovega življenja, na način njegovega bivanja. Toda, če je odnos človekovega bistva do sveta neizpodbiten, 5e človek resnično eksistira v odnosu do vesolja, biva znotraj celotne bitl, potem nam primanjkujejo pojmi ne samo v vsakdanjem razumevanju, ampak tudi v filozofiji. Vzrok temu seveda ni napaka ali pomanjkljivost našega jezdka. Vzrok je mnogo globlji: pojem svetovnega znotraj človeške tubiti v zgodovini zahcdnoevropske filozofije je vedno bil v senci drugih pojmov, predvsem tistih pojmov, ki so določali človekov odnos do božanskega. Teološki značaj metafizike je vedno bolj zakrival svetovno dimeit zijo človeštva, razmerje človek : svet. Morda se je zato potrebno vrniti na sani začetek evropske filozofije, da bi tako prišli do prvotnega mišljenja o svetu? Ko beremo stare tekste, se vanje preprosto ne moremo vživeti, potreben je poseben odnos do njih. Vendar se ne moremo znebiti tradicije, ki nas povezuje s prejšnjdmi velikani mišljenja. Poglobimo se torej v Heraklitov izrek, ki naj bo obenem uvod v naše mišljenje. Fragment 30 se glasi: »Svetovni red, enak za vse, ni ustvardl niti bog niti človek, ampak je bil, je in bo večno živi ogenj, ki se po merah vžiga in ugaša.« Temnost tega Heraklitovega izreka je bdla znamendta in razvpita že v starem veku. Globine tega izreka še danes ne moremo izmeriti. »Svetovrd red«, kozmos, pomeni zvezo stvari in dogodkov, zvezo, ki stvari in dogodke združuje in zbira v razlčenjeno enoto. Kopno in morje sta ločena, prav tako hribi in doline, zvezde, mesec in sonce, rastline, živali in človek, zemlja in nebo. Vsi so v ravncKvesju. Nekakšen red in sijaj-preveva vse, kar biva. Toda zvezo celote ni ustvaril niti bog niti človek. Ta izjava preseneti in začudi. Seveda moramo pri tem strogo ločiti med grškim pojmom boga in med predstavo »stvarnika sveta«. Zakaj pa so bogovi in ljudje sploh imenovani? Ali ni odločujoče, da so bogovi kot stvarniki svetovnega reda izključeni? All pa pomembnejše, da so sploh imenovani v zvezi s stvarjenjem kozmosa? Kajti bogovi so kot ljudje najprej vsekakor bivajoče v svetu. Bogovi prebivajo v območju neba, v dolinah zvezd in nebesnega ognja. Od vseh stvari znotraj sveta so še najbolj »podobni ognju«. Bogovi vladajo kozmosu, vodijo usodo smrtnikov, jim pošiljajo znamenja svoje naklonjenosti, pa tudi nevoščljivosti. Ljudje prebivajo na težki in temni zemlji, blizu kraljestva živali. S težavo se učijo pravilnega življ«nja in pri-mernih navad od svojih božanskih učiteljev. Neumrljivi bogovi in umrljivi ljudje so se dogovorili, ne glede na veliko razliko med njimi, da bodo delili moč stvarjanja ki ustvarjanja. Bogovi vodijo tok življenja, ljudje gradijo hiše, krčijo gozdove, kro-tijo in gojijo živali, topijo železo in izdelujejo orodje. človek kot tehnik ustvarja stvari, brez katerih ga ne bi bilo. človekova ustvarjalna moč je omejena in končna. Tudi politika je neke vrste techne, prav tako ustanavljanje mest, vodenje države in premoženja. Bogovom in ljudem je lastna neka temeljna skupna poteza: razpola-ganje z ustvarjalno močjo. Bogovi in ljudje imajo zmožnost poesisa. Toda, ali jim je ta zmožnost dana kot nekaj pripadajočega, kot trdna in gotova lastnina? Ali pa so »ustvarjeni« in imajo zmožnost »ustvarjanja« le zaradi določenega odnosa do ustvarjajoče vse-mogočnosti ognja, ki svet osvetljuje in ureja? Ustvarjalna moč bogov in ljudi ni ustvarila svetovnega reda, njen pomen je v združevanju bogov in ljudi s svet-urejajočim poesis. Tako iz Heraklitovega izreka izstopa tisto »ustvar-jajoče« kot svetovna svetloba ognja. Ta Heraklitov temeljni pojem ognja, Pyra, je bil premalo domišljen, da bi ga lahko razložili kot prvo in zadnjo svetovno »snovct. Ogenj ni nekaj, iz česar sestoje vse stvari, ampak pomeni urejajočo moč, ki posa-mezno bivajoče zbira in ureja v skupne zveze. Heraklit uporablja različna imena istega ognja: blisk (Keraunos), sonce (Helios). Prevedeno v prispodobo pa pome-nijo modifikacije ognja sledeče: v noči in mraku je vse nerazločno, vse oblikovano mrtvo. V blisku pa se nenadoma ponovno zasveti zakrita zveza. In če po noči in temi ponovno zasveti sonce, obsije vse, celoto bivajočega, nanovo po določenem načrtu in po določenih zvezah med bivajočim. Skozi osvetlitev se razkrije red stvari. Sončna svetloba pa predstavlja tudi časovno gibanje, je torej istočasno svetovna ura, ki meri dneve in leta posameznikov in narodov. Osvetlitev kot razsvetlitev ter čas so v Heraklitovem temeljnem pojmu ognja mišljeni skupaj. še posebno, ker smo za svetovni ogenj rekli, da je od nekdaj bil, da je in da bo. Ali je torej svetovni ogenj stalen le v času ali pa je celo čas sam s svojimi dimenzijami preteklosti, sedanjosti in prihodnosti? Le prodorna interpre-tacija, ki bi povezala svetovni ogenj, sonce, Horen in Aion, bi lahko razkrila zvezo biti in časa v nauku ognja. Fragment 30 je odkril pomembno svetovno zvezo bogov in ljudi znotraj sveta. Bogovi in ljudje so v svetu drugače kot kamen, kot rastlina ali drevo, kot jastreb in srna, drugače kot umetnostni predmeti, katere so ustva-rili ljudje, drugače kot števila in figure. Ljudje in bogovi so v svetu na način razumevanja vse ustvarjajoče temeljne moči, ki ureja kozmos ter uravnava spre-membe in tok stvari. In v tem odnosu razumevanja zmorejo biti bogovi in ljudje na nek način »ustvarjajoči«, bogovi bolj kot ljudje, a vseeno manj kot svetovni ogenj, ki ožarja pot vseh posameznih stvari, jih poganja in pušča, da vstajajo in padajo, nastajajo in minevajo. Svetovni ogenj je tok sveta sam. Grška beseda aion pomeni tok življenja, čas in vsebino človekovega bivanja. Heraklit je besedo prevzel in z njo poimenoval ogenj, ogenj je tako postal tok sveta. O svetovnem toku govori v Fragmentu 52: »Tok sveta je igrajoč otrok, ki se igra, otrok na prestolu.« Hera-klit je celoto bivajočega kot vladajoči svet poimenoval s simbolično prispodobo »igrajočega otroka«, s pais paizon. Tisto prvotno, izvorno »ustvarjajoče« ima značaj igre. Svet vlada kot igra. Ljudje in bogovi so, kar so, ni jih ustvarila posebna, y sebi mirujoča bit, niso zaprti vase, kot druge stvari v svetu. So v odprtem, ekstatdčnem odnosu do pyra in aiona. Vso ustvarjalno moč jim podarja igra sveta. Toda kje in kdaj se igra vrši?Ali jo lahko postavimo na kakršnokoli mesto, na kakršnikoli kraj? Vsako mesto in vsak časovno opredeljen prostor so že za-sedle znotraj-svetne stvari. Svetovna igra se nikoli ne nahaja med stvarmi. Torej igre, o kateri govori Heraklit, sploh ni? Ali je le samovoljna domišljijska tvorba, fantazmogorija spekulativnega mišljenja? To, da se Heraklitova svetovna igra ne nahaja nikjer, in nikoli znotraj »danega«, je povzročeno s samo pozicijo svetovne igre. Kajti svetovna igra je tisto »poslednje darlo«, moč vesolja, ki izoblikuje vse bivajoče in ki vsemu bivajočemu določa prostor in ga časovno opredeljuje. Zakaj je torej svetovna igra sprejela ime človeškega obnašanja, človeškega vedenja, in z njim poimenovala urejajočo moč, ki je po svojem bistvu pravzaprav nekaj po-pokioma neiarekljivega? Je svetovna igra uporabila človeško igro za »kozmično me-taforo«? Ald pa je morda v pojavu človeške igre vsebovana neka posebna »naper-jenost« na celoto sveta? Igra je vsekakor poseben način v razmerju človeka in sveta. Pri Heraklitu so bili bogovi in ljudje v odnosu do večno živečega ognja po-snemovalci in poustvarjalci ustvarjajoče Vse-moči. Njihova moč je skozi igro in v igri utemeljevala svet. Tako so bili ljudje in bogovi igralci. Ker so bogovi in ljudje eksistirali v skupnem odnosu do sveta, je bila njihova razlika sicer velika, vendar ne tudi nepremostljivo. To dokazuje Heraklitov Fragmemt 62. Vendar tem-bolj je bil ljudem in bogovom skupen odnos do sveta, tembolj se je večala razlika med njimi. človekovo bistvo se je vsebolj oddaljevalo od boga. Ta tendenca je bila še posebno močna v začetku zahodnoevropske metafizike. še Platon je razmerje bogov do ljudi imenoval igra, človeka pa »igračko bogov«, paignion tfaeou. 1) svetloba oslepi slepe slepi ne marajo svetlobe M jih slepi slepi zaprejo okna svefeloba jih ne slepi več slepi se ustrašijo teme slepi ne marajo teme ki jih straši slepi prižgejo luč slepi ne vidijo luči mogoče jo ugašajo slepi ne vejo kdaj zmanjka toka slepi ne menjajo varovavk slepi luč ugašajo ali prižigajo luč jim sveti ltič jim ne sveti slepi vejo da imajo luč siepi veliko vejo 2) hodim zaslišim žuborenje pohitim ustavim se ob žuborenju zažuborim zlijem se v žuborenje srečam se z igrivostjo ribe prevzamem njeno igrivost žuborim zapletem se v groao ribe občutim ribino grozo zgrozim se skupaj z ribo rlba se vrača gluši jo žuboremje ima plavuti skupaj z žuborenjem ima luskine skupaj s plavutmi ima škrge skupaj z luskinami ima moje misli poleg svojdh škrg riba izda svojo veselost skače iz žuborenja in nazaj odobrava pot žuborenja veseli se do konca žuborenja ko se bo ustavil tok 2) z ribo sva istdh misli 1) slepi vstane sprehodi se po teini slepi ne vidijo laži drug drugemu odstopajo besedo 3) peter in peter zrasteta kot trava 3) oopate delata služkinja ju uči francosko služkinjo hranita služkinji dovoljujeta krajše sprehode služkinji gozdni vonj ne škodi imata dva hiši v eni hiši delata podplate podplatov naredita več kot copat podplate delata tudi za zbiravce podplatov v drugi hiši našivata ostalo našivata kepice svile za okras v obeh kleteh zbirata copatom nstrezne pare pospravljata pare v vreoke služkinja vreoke zapira vrečke vsi trije nosijo na podstrešje na podsrešju jih služkinja meče na kup v kleti ostanejo copati brez ustreznih parov copatu brez ustreznega para dodata neustrezen copat za par nato gresta na trg duši ju množica množica ju razočara množica ne kupuje vpijeta množici na ušesa množica se počasi ustavlja množica se počasi odloča množica je velika onadva vpijeta ne prenehata vpiti vztrajata množica se ustavi množica pomerja desne copate množica kupuje copat z neustreznim copatom za par kupi slepi kupec obuta množica se pomika naprej tiho tišje en bos korak doni po costnem tlaku bosi korak se bliža prodata mu svoj par oopat 3) dva sta peter in peter na trgu prodata svoj par copat po&taneta eno 3) vpijoči glas copati peter & peter 3) glas naredi nove copate obuta množica jih ne kupuje več 3) eden vstane 3) ovene kot trava 1) slepi stopijo na svetlo svetloba jih slepi na syetlobi globoko zadihajo vrnejo se v temo 2) pogreza se rdeča dežela bela sol morje poglablja zaliv morje čisti ostanke zidov morje razjeda plasti pod rdedo deželo bela sol ostaja sipine kosti ostajajo alge ostajajo boji se stopiti na tla zamahuje z udi podira valove diha skozi nos globoko x globlje zajame požirek morja ladja jadra pes zalaja ko zavoha jadra trepeta konec je nem 1) trepečete slepi to je resnica ne vidimo laži ne dosežemo resnice 1) slepi se'vzdigne zravna se mu telo sprehodi se po temi zapusti slepe Dslepi poslušajo tišino slepi verjamejo tišini po turško sedijo na trdnih tleh gledajo v temo 2) vzamem nož iz nožnice posekam praprot na koracu poti podaljšuje se njen konec pot se ne nadaljuje inoja pot je brez poti pogled gre v smeri potoka teče po ribji poti navzdol globlje v žareče središče nikoli ga ne pogasi dim je če ni ogenj po cesti piše naslov za film oglje je vsestransko uporabno kadi se ko brtiha lava ne loči velikega od malega trije dnevi vrata škripljejo istrani bežeči mesta prazna zapuščena labirinti ulic glasba je nalašč zanje ki ne sodijo zraven kljub temu dobijo prekajeno meso kozarec vina višnje žalobno veselje istre pisane puste mime vrata se odpirajo vitezi na vitkih konjih prihajajo fanfare napihnjena lica trobentačev vitka dekleta se priklanjajo zrak je obiskan zijala sedijo ob cesti najbolj pametna med neumnimi pazijo na kamenje na gradbišču za njimi je godba konica svinčnika vrh zmo v puščavi spremenjeno v diamant kraljeve krone o nebo o zemljani odpadejo vam brade ^" nastaja nov izraz nov v džiingli in puščavi strah ga je beži ne dohaja ga noč na severu je ko je noč na jugu na severu je noč ko je na jugu zija v fanfare v lica trobemtačev išče se v samem sebi mati ne ve kaj bi naslednji dan beži pred rumeno zoro beži pred sončnimi žarki bliža se njegov zaton dozoreva dan zijala trgajo sadove porumenele kose modrega papirja LUČ IMA V ČASTEH gospod utrip žubori v smerl ribje poti lina na vrhu bile so me kosti in groza grm z zelenimi listi pomilad duše davna davnina ducat čxk povezanih v dve besedi učitelj je strog s katedra gleda noge učenk gospod ne zna gospodovatl v tej stroki je izučen govori o svetniku mojzesu o njem nič ne ve metuljček krasi vrat na poti vetra gospod ve da so živeli zmaji gospod ne ve da zmaji še živijo ciganka se bliža gospodu bliža se strgana cunja izprana v potoku duh se upira telo molči ponuja gospodu jajčka špeh ji visi iz nahrbtnika kosti cigankeje čutiti skozi njen plašč ciganka prerokuje gospodu preteklost gospod je hodil v javno hišo gospod še hodi v javno hišo gospod je pel v javni hiši gospod še poje v javni hišd gospod je daroval goloba javni hiši gospod še daruje goloba javni hiši gospod se je spovedal v javni hiši gospod se še spoveduje v javni hiši gospod je videl javne hiše gospod še išče javne hiše naj me gospod povabi v cerkev zarja ne more zreti dih zastane pot preliva vodo gospod na vse zobe zaigra to je edino kar zna dvomi o trdnih tleh zanaša se na trdna tla spolno je na tleh je dan ki noče zaiti kar dvomi je megla v njegovih očeh mumija je na trdnih tleh drugje ji ni obstanka Voltina je znotraj in votlina nima sten Votlina je polnost v sebi in s seboj večna nezadostnost v pogonu neskončnosti ki prebada neotipljivost znotraj votline in neotipljivost njenih stei in je žila in je kri in je človek in je mreža « razpeta vase v obtoku svoje svobode kakor prežeče čeljusti zraka in vode in zemlje nenehne priklenjenosti zraka in hlapov hlapov in vode , vode in peska , zraka in peščene rodovitiniq»ti j In je neodnehljiva pot I kamorkoli ;: iz mrtvega mirovanja I tostran resničnosti Dasi izniifeni v obtok človeštva v ožilju sveta v krvi ognja .. Oprijemamo se svojega bistva ker je nenehno utripanje živih jeder kar je trdnost hrbtenice kar razgrebe pogorišče čela da se oiiranja tleče sikanje misli ki niso pristanek ni prah in pepel ki še dalje nastaja ki niso pristanek na nič ki ne raste in ne razpada ki je zgolj nič čista substanca NIČ in nič več ZAKAJ CAS JE KI SODI DEJANJA opustošena čela upornih semen zablodela čela upornih semen oropana čela upornih semen nedoumljiva čela upornih semen in ne maziljena ali gnojna ali blazna ali smrdljiva oloveška čela ki so mlečno bela ki so svetlo prosojna nečela ali stene človeškega videza v koreninah brezdušnosti ZAKAJ ČAS JE MAGNETNO POLJE In rojstva v trenutku nespremenljivega utripa je znamenje jarcna Izvir kakor jalov izvir sočno meso kakor mrhovina Duša kakor otepeni zrak jarem kakor kri kri kakor čas čas kakor krivda krivda kakor sodba sodba kakor prihodnost 6as sodbe in sodba časa zrak duše in duša zraka kri oasa in čas krvi in zgolj čas časa in zgolj jarem jarma V ŽILAH Ampak tu je še moje rojstvo in tvoje rojstvo Moj sok in tvoj sok moje telo in tvoje telo moja rast in tvoja rast moje seme in tvoje seme moja človečnost in tvoja človečnost moja beseda in tvoja beseda moj krik in tvoj krik moja pot in tvoja pot moja nepremionost in tvoja nepremdčnost Moji boji in tvoji boji moj mir in tvoj mir Moj plod in tvoj plod moja neskončnost in tvoja neskončnost moja neplodnost in tvoja neplodnost moj konec in tvoj konec O neogibni začetek neogibni začetek GLEJTE Ogenj preživlja pepel Kosti se zbirajo v okrnela okostja Mišice se raztegnejo čeznje iz omrtvele bube TELO POSTAJA TELO TOKOVI POLNIJO ŽILE V BISTVU NOVOROJENEGA JUTRA STEBLA IN PTICE V PROSTOSTI ZRAKA IN VODE Dvigajo se krila moje ptice ki zabada bivanje svojega kljuna v temo zakaj v zenice prihaja dan skozi videz v razcvetu negibne rasti in zemlja resnično zemlja na dnu svetlobe ki terja brazide mojih rok čez svoje prsi terja znoj z neba čez svoje čelo Dan za dnem na obrežju komet(y. udarja kletev morja znamenje svoje globine in dolbe utrip zablodelih onkraj resničnosti kjer se gore nagibajo v svoja naročja kjer so struge prepuščene lačnim rokam ki sunejo z brezkrilimd sunki svoje težnosti proti soncu čas kaljenja je alepljen z brazdo da so kaleča semena kaljeno železo ki steguje svoj jezik iz sušne kože in trka na izvotljene prsi kakor težki udarci po nakovalu dneva kajti pozabljen spomin si nadene trdne oblike v nevidnih vrnitvah jutra obtolčenega in skrčenega v točko vstajanja Domovi odpro oči ob prvih. udarcih svetlobe Domovi odpro usta ob prvih selitvah poti in dan se prežre skozi stene in izpljune izpraznjene žile iz svojega telesa Dolgo živo utripanje prihaja za nami kakor iztrgano dihanje opuščenega ognjišča ki čaka vmitev sonca v drobovju sten in strehe Slepota je zagozdena y grlu sonca in svetloba pojema v potresih beline Pesem se razmika od noči do noči bije beseda dan na dan kuje kamnita jedra v vodenih žilah Plug se zgane in udari v telo delec za delcem teme in svetlobe žeje in potešenja lakote in žetve ki nenehno požira pedke krvi na krušnem obzorju kjer se razkriva žeja kakor izsušitev resnice lakota kakor ognjena konica nenasitna tema ki oplaja resničnost z lastnim telesom Požet v uporni letini svojih sten strmoglavljam z neskončnega telesa časa v težko kapljanje teme Izpljunili so naju nekje na živi poti kjer človeštvo srka sočna jedra za lebdeči čas Iz prahu najinih teles in drobcev duše vstaja kamniti slap nenehnega nadaljevanja Bojne trombe so okostenele pomladi civilizacije Večne kazni so na poti proti soncu Večne smrti so v zmaga&lavju živalskega nagona zakaj to hlapenje krvi v neploden zrak povsod na živi poti je odmiranje človeštva Zrašden iz klasja svojih sten razdiram prastara razmerja orožja in ran Na slani poti hlepim po tvojih čeljustih ki objedajo sence ob slapu svetlobe Nenehno obžiram lupine časa ki so kamnit jarem krvavih daritev ob kamnu čiovečnostl Tako nenehno razgrinjam videz zemlje kakor nespremenljivo menjanje teme in svetlobe kakor nezamenljivost vrha zemlje in dolino neba Prebujen v zrelem trenutku svojega telesa in svoje duše zabadam v temo ogenj svojih stisk da bi se prežrl skozi neprehodno resničnost planeta kjer slepota razkraja svetlobo v žejen prah Na živi poti je prah iz prahu na prah in znoj v neskončnost Na živi poti kri in sonce terjata prihodnost Iztekam ob daritvi soka na peščenem oltarju boga svetlobe Iztekam kakor pogon ljubezni v plodnem mednožju mnogih svetov ki so nedotakljivi v setnenu časa Iztekam kakor sanje ob potnem kruhu in krvavem zglavju magnetnih polj živalskega besa in človeškega lova za grižljajem resnice Bdstvo so neizmerni boji z neskončnostjo ČUOVEŠTVO SE STEKA V ZNAMENJU ZNOJA ZA SETVE IN ŽETVE In nihče ne zaraste razpadanje naše sence ki je resničnost svetlobe Noben videz sveta nam ne izropa zenic Zakaj naposled je vid zmagal meglo Naposled se je smisel razlil v snovi Naposled sd sokovi stojijo nasproti in se zlivajo čez svoje stene Naposled se vsakdo lahko izvije iz bube svoje teme KAJTI VSE JE SPLETENO SAMO V TO GORO SAMO V TO POLJE PRI NOGAH PRIHODNOSTI ODKODER ODHAJAMO V TISOCERNA ROJSTVA SVOJEGA SOKA PISMONOŠA (1.) pismonoša nosi pisma ta pisma on je najboljši pismonoša vozim s kolesom ga vozim po hišah PISMONOŠA (2.) Pismonoša je prinesel lepo kartico na njej je pisalo FRANCI ZAGORIČNIK KOKRICA 131. PISMONOŠA (3.) Pismonoša pisma nosi. Vsak dan jih prinese. Vsak dan prinese časopis in pisina. Mi preberemo vse, kar dobimo. To je dobro, če prebereš, da veš, kaj je novega. IVIARIKA KAKO SE IMAŠ. ENKRAT PRIDI NA OBISK K EGISTU. ZDAJ PA Tl POVEM KDAJ PRIDI ČEZ ŠTIRIDESET (40) DNI. TAKRAT PA PRIDI. KO BOŠ PRIŠLA K MENI BOŠ VIDELA VEVERICO LEPO BOLJŠO OD TA PRAVE. KLOBČIC IN IGLA (I.) Mama je vzela iglo in klobčič sukanca. Mirku bo zašila srajco. Ko jo je zašila, je dala iglo in sukanec na svoje mesto. (2.) Mirko je z veseljem oblekel srajco in odšel v šolo. V šoli so pisali šolsko nalogo. Mirko je bil najboljši. DVA LENUHA dva lenuha sta spala v sobd ana dva. mislim, sta bila res? res, morda, ali res misliš? vpraša očeta, oče dva lenuha. (1) edi sedi ni učenec on se gre šolo bom MUCA IN RIBA muca je hotela ujeti ribo. iiba je bila na delu. P 403 - MATE DOLENC - P403 BLOW DOWN 1. poglavje Filip ponoči Imel je preprosfco lastnost, da je lahfoo leteL Bil je podoben plavalcu, ki plava žabioo; odrival se je z rokami in krčil noge v kolenih, kot da se odgaaja od vodne mase. V resnici je z njimi odrival temno mo-dri zrak, v katerem je plaval. Glavo je imel v tilniku upogmjeno navzgor, da je gledal v smeri letenja. Nič na svetu se mu ni zdelo tako naravno, kot to, da leti, samo ko ne bi bdlo nad njim velikega ženskega bitja, ki ga je poskušalo pritisnitd navzdol. Spodaj pa so bile žice električnega voda. Ne glede na to, kam je le-tel, so bile žice ves čas pod njim, ves čas so poteka-le v daljave in v isti smeri. Ni si upal pomiisliti na fco, kaj bi se zgodilo, če bi se dotaknil napeljave. In prav to je skušalo doseči žensko bitje nad njim. Filip ga ni mogel videti, ker se ni mogel obrniti. Od napo-xa ga je bolel vrat in vsa hrbtenica, trzal je in brcal, mišice pa so mu uporno hlapele. Začel je čutitd veli-ke, težke prsi, ki so se dotaknile njegovega golega hrbta. Z bradavicami ga je popraskala po hrbtu, vztrajno ga je potiskala navzdol, žice so pritiajale na-proti. Obšel ga je obup. Poklical je mamo; »Stisni me k sebi, mama!« »Roko ti lahko dam,« je odgovorila tnama. 2. poglavje Ob čaju Pilip stoji v hiladni jutranji kuhinji, oblečen v pi-žamo in si kuha čaj. Medtem ko čaka, da voda zavre, hodi po kuhinji gor in dol in kašlja, kajti y pljučih ga tiščd in v grlu ga skrbi, kot bi požrl kocino svoje brade. Voda zavre; Filip pomaka vanjo vrečko s da-jem, kot bi tunkal goljufivega peka; not in ven, not in ven, dokler voda ne potemni v čaj. Filip odstavi posodo s plošče in doda Čaju tretjinko ruma in slad-kor, nato ga pije. Vročana mu odtaja gnojno slino v globini grla, da pljune v umivalnik, a tam je posoda in Črnikast pljunek prileti t krožmik. Potem skuša s pljunki zadeti luknjo v odtoku in pljune še v dva krož-nika, posodo za palačinke, eno skodelioo in na kav-no žlioko. Vse skupaj hoče očistati s curkom vode ioi odpre pipo; toda prav tisto uro so prišli vodovod-ni inštalaterji popravljat vodovod in so ga zaprli. To-rej nič ne priteče iz cevi in posoda ostane popljuva-na. In niti emkirat -n.isein zadel odtoka, reče Filip. 3. poglavje Opravki Pilip se je oblekel in pogledal na listek, ki sd ga je zvečer pripravil na polici pri telefonu. Tam je pd-isalo: Telefonirati na številko 317295 Telefonirati na številko 22211 tudi na številko 315333 in M0444. Telefonirati zobozdravniku. Na pošto vplačat kazen sodniku za prekrške (vož-nja skozi rdeoo luč, neprijavljen radijski sprejemnik, zamuda pri odložitvi vojaškega roka, petje na ulici in poškodba prometnega znaka). Odložit vojaščino. Dobiti potrdilo o nekaasnovanju (če bo sploh m»o-goče). Pisati na naslov- Pussy Cat, 204 a Upper Rich-inond Rd., London, West 1 in Kartuzija Pleterje, šent-jernej. Pogledat v banko, če je prišel homorar na tAto ra-čun. Najprej je zavrtel številko 317295, a nii dobdl no-benega odgovora. Tedaj je odkril, da je to njegova lastna številtoa. Zakaj jo je imel potem napisamo na listku? Na to vprašanje ni našel odgovora. Potem je poiklical 22211, toda tasti, ki ga je iskal, je pravkar odšel v bife čez cesto, na jutranjo maMco. Poklical je 310444 in zahteval interno 407, toda nikogar ni bilo doma. Nazadnje je poklical še 315333 in oglasila se je na-tančno tista oseba, ki jo je hotel poklicaitd, vendar si je premislil in odložil slu§alko. Poklical je tudi zobozdravnika, čigar številko je našel v imeniku. Toda zobozdravnik ga je naročil šele za čez mesec dni. Filipu je odleglo; res se je bal, da ne bi moral k njemu takoj. Hotel je oditi na vojni urad, a nikakor ni mogel najti odločbe o odložitvi vojaščine. Zato je zadevo od-ložil. Potrdila o nekaznovanju še ne potrebuje takoj, torej bo šel ponj naslednji teden. Močno ga je od poti na sodišče odvrnila tudi bojazen, da takega potrdila iz določenih razlogov sploh ne mare dobiti. Denarja za plačilo kazpi še ni imel, moral je prej v banko. V banki pa ni bilo še nič denarja zanj. Naslove, na katere je hotel pdsati, je pozabil doma. Dan se začenja, si je pošepnil. 4. poglavje Avtomobil in zobna proteza Sedel je za krmilo svojega avtomobila y najbolj-ši želja, da se z njim odpelje y Hipi. Obrnil je klju-ček na desno in čakal, da zasliši značilni glas stroja; stroj pa je le kašljal in kihniJ, potem pa zamrl kot grom v daljavi. To se je ponovilo tolifcokrat po šte-vilu, da je bilo na koncu jasno tudi hišniku in še trem strankam iz hiše, da ne namerava na poti. Filip je iz-stopil zelo togo, da ne bi pokazal jeze opazovalcem, ki so globoko sopli od užitka. Spustil je ključ v žep in pri tem otipal nekaj vlažnsga, česar se je taiko pre-strašil, da je roko sunlso^ito izvlekel; skupaj z njo je priletela ven počena zobna proteza neznanega izvo-ra. Od kod počena zobna proteza? čigava proteza je to? Nekdo mi je podtaknil počeno zobno protezo, je rekel FiMp. 5. poglavje Na magistiutu Ko je korakal po središču inesta, ga je netnado- ma oblil mrael znoj. Skoraj bd se zgodila katastrofa! Da le ni prepozno. Pognal se je po stari uiici navzdol proti reki in čez reko do Magistrata. — čenjek bi smrtno zamenil, če me ne bi bilo, že tako sem ga preveokrat nategnil. Oj, da le nisem zamudil! Ni zamudil; prav v trenutku, ko je pritekel na Mestni trg, je njegov prijatelj pokazal svoje dvojno obličje na vrhu stopnlc; ženino in svoje obličje. Vsa družba je bila zbrana in ju je posipala s konfeti in z rižem. Filip se je povzpel po stopnicah do prdjatelja in med potjo dobil riženo zrno y oko, tako je bdl vi-deti res ganjen. Dal je roko prijatelju in rekel v sod-zah: »čestitam, zares!« potem sta se poljubila, naj-prej čenjek in Filip, potem pa tudi Filip in čeotijeko-va žena. »čestitam, zares,« je ponovil. Ves dan je nosil riž s seboj v ooesu. Mogoče je bil zato videti tako čuden. 6. poglavje Kaj je zvedel v Hipiju Alkohola, ki ga je do tega trenubka Filip popil, ni-sem omenjal, vseikakor pa vinjak, ki ga je popil v Hi-piju, ni bil prvi tisti dan. Vedno ista oseba, ki jo sre-čaš v Hipiju, je Pavle Vinorivec in njegov merlot. Naj-pomembnejša pa je ožina tega prostora; dekleta ne morejo mimo tebe, ne da bi se te dotaknila s tem ali onim delom telesa. Filip in Pavel sta se spnstila v pogovor o deklicah z ljubkiml gobčki (od petib. so bile štiri tam). »Glavno, da so tu deklice z ljubkimi gobčki,« je rekel Filip, »kaj zato, če me je ponoči mo-ril Ojdipov kompleks, če sem popljuval vso posodo v pomivalnem koritu, če mi je avto crknil, če so mi pod-taknild zobno protezo in če imam riž v očesu! Samo, da nd nihče umrl, to je glavno!« Tedaj je stopil k nji-ma Miha Prelesnik in povedal, da je umrl Peter Ro-žič, sloveaiiski dramaturg. Kriva je bila kravata. Peter Rožič, slovenski dramaturg, ndkoli ni hotel nosifci kra-vate, vendar si jo je hotel zavezati za sprejem pri di-rektorju gledališča. Ker je nikoli prej ni imel okoli vratu, je ni bil navajen in se je tafco nesrečno zaple-ten v kljuko od vrat, da se je zadušil. Pogreb je ob štirih popoldne izpred Nikolajeve mrliške vežice. še ena dolžnost, je rekel Filip; Pavel pa se je zelo sekiral. 7. poglavje Pogreb Vest o nenadni smrti Petra Rožiča, slovenskega dmmaturga, je Filipa še kar pretresla. Pol ure pred napovedano uro je sfcopil na trolejbus in se odpeljal na pokapališče. Tmlejbus je bil poln užaloščenih obra-zov in mokriih dežnikov, kajtd rahlo je deževalo. Filip je pomisilil na dolgost življeinja našega, ki je kratka, in o večnd minljivosti. AM gre res za nesrečo s krava-to, ali so bile na delu temne sile? Kdo to ve ... Ah, bla-gopokojni Peter, počivaj v miru. Bii &i zvest član naše samoupravljalne horde, glasnik napredne gasil-ske misli, nosilec velike proletarske pivske revoluci-je. Koga smo zgubili s teboj? Saj še sarni ne vemo. Zdaj tavamo v temi, ko nam več ne sveti tvoja lite-rarna luč ... Filip je izstopil in široko odprl oči; kajti bilo je, kot da se je zbralo vesoljno slovenstvo. Miki Mdkič je že postavil stojnico s pijaoo in mnogo žalostnih slovenskih obrazov je bilo videti tam okrog, s kozar-ci v rokah. Filip se jim je takoj pridružil in popdl konjak na zdravje poitoojnega. Dež, ki je vedno moč-neje rosil izpod neba, nikakor ni pregnal te ljudske mase, ki se je zbrala, da pospremi slovenskega drama-turga na zadnjo pot. Nasprotno; množica je bila vse bolj črna, vse bolj gosta. Dežnikd so se odpirali kot mrtvaške gobe nad užaloščmimi. Krdelo Petrovih oboževalk in bivših deklet se je preplašeno stiskalo v kup kot ob smrtni uri. In res je bila smrtna ura, kajti Peter Rožič, slovenski dramaturg, je ležal miren in tih na parah, obsijan z lučjo štirih sveč, zataknje-nih v steklenione vratove. Mimo krste se je pomikala vrsta bledih obrazov. Dominus Sode se je pritajeno pogovarjal z du-hovnikom. Zdelo se je, kot da nekaj pijeta. Visoka rdeoelasa posfcava je stala za njima; iz žepa črne oble-ke je kukala glava HippoMta Taina. Mlad mož, podo-ben Honoreju Balzacu, je zbiral žalne podpise med člani literarne skupine P 403, videti ga je bilo, kako je hitel s svinčnikom in papirjem od enega do dru-gega in kako so se nekateri upiirali, posebno pa Ivan Temina. Ivan Banc pa se je samo gugal naprej in nazaj, kakor da bo vsak hip padel na nos; a kdor pozna Iva-na Banca, ve, kako trdno stoji in česa je zmožen. Za-to je miličnik, ki ga je prišel aretirat, šele zbirai ko-rajžo za ta korak. Ljudska masa se je začela premikati. Gneča ob to-čilni mizi je popustila, čeprav je ta proces potekal zelo počasi. Filip je stopil na prste, da bi videl, kaj se dogaja. Da, pogrebci so že nesli krsto s posmrtni-mi ostanki Petra Rožiča, slovenskega dramaturga. Vi-še od vseh glav v sprevodu je štrlela glava Demetri-ja Tribuna, čeprav je bila v tihi žalosti za pokojni-kom globoko sklonjena. To pa je bilo vš©č najstarej-šim udeležencem pogreba, kajti takega so si od nek-daj želeii videti. Treba je omeniti, da naistarejšaga med njimi ni bilo; ta se je doma ukvarjal z načrtovan.iem svojega lastnega, najimenitnejšega pogreba. Tudi Ma-tjaža Roba ni bilo, kajti prav takrat je dobil naval no-stalgije za starimi herojskimi časi in je s pištolo stre-ljal v pohištvo. Prbcesija je obstala pred odprto jamo. Pogreb-cem je tekel znoj izpod čela, tako težka je bila krsta, in pogrebec Jožg, ki je Petra pozna.1 s priaorišča nie-govega slavnega romana »Znotraj«, se je temu čudil. »Le kje iemlie svojo te-žo,« je mrmrai. DiihoaTi^1' bi moral začeti govor, a ga je zmedla bližina Ivana Ban- oa in je skušal žonglirati s križem in monštranco. Mon-štranca je padla v jamo, iz katere jo je prinesel Jože, ki je padel za njo. Serija padcev se je s tem šele zače-la, kajti v jamo je padel tudi Banc sam in to s tako silo, da se je udrl pokrov krste in je stopil Petru na trebuh. Vsi so se delald, kot da tega niso videli. Med-tem je Miki Mikič pripeljal na vozičku vso točilno mizo za prooesijo in 30 je montiral za hrbtom množi-ce. Potem je bilo moč opaziti, da se je gneča okrog groba razredčila in prevesila na stran točilne mize. Tako je bil Filip eden redkih, ki je videl, da je paded v jamo tudi križ, zaradi česar je začel ministrant, mlad fant " dežele, jokatd, duhovnik pa mu je prisolil klo-futo. Na vprašanje, kdo bo šel po križ, se je javil pes-nik Gajček, ki ga do tega trenutka nihče ni opazil, če-prav je ves čas žlobudral; kako bi ga tudi kdo opa-zil, ko pa je tako majčkeno! Gajček je zlezel v jamo in tudi on tako nerodno stopil na rakvo, da se je do-končno vdrl pokrov in Filipu se je zazdelo (ker je stal s kozarcem v rokah na samem robu), da je Peter od-prl eno oko. Vendar je šlo verjetno samo za svetlobni odsev na steklenem okenčku nad obrazom. Gajčku je pomagal iz jame nek debel mož sto petih kil, ki je držal v desni roki krožnik s popolnoma mrzliini je-tri, ki jih je nosil s seboj od prejšnjega dne, da bi bila zagotovo zelo mrzla, ko jih bo začel jesti. Da je dvignil Gajčka iz jame, mu je zadostovala levica. Duhovnik je spet skušal spregovoriti, a so ga pre-glasili glasovi od točilne mize. Ivan Banc, opasan z miličnikovim opasačem, je tolažil nesrečno službujo-60 osebo, da bo že spregovoril dobro besedo zanj pri komandirju. Dominus Sole je medtem držal pištolo, da se ne bi ponesreči sprožila. Namesto duhovnika je spregovoril visoki mož, ki mu je iz žepa gledal Hippolit Taine. Ko so ga ljudje videli, jih je takoj nekaj odšlo, predvsem najštarej-ših in najbolj družbeno zasidranih, najbolj zanimivo pa je bilo to, da so to pot utihnili tudi tisti pri točil-ni mizi. Visoki mož je rekel: »Danes smo se zbrali na tem mestu, da spregovorimo o Hippolitu Tainu.« Mno-žica je razočarano zamrmrala, visoki mož pa je rekel: »sicer pa nima smisla. Kdor je prišel sem iz ljubezni do literature, naj kar gre.« In prvi je odšel on sam. Spregovoriti je poskušal tudi Stojan špih, a iz sme-ri, kjer so se nahajali glumači, se je dvignilo neje-voljno piskanje, zato je rekel samo tx>le: »Slej kot prej nam vsem odklenka. .« in je odšel. Filipa je nekdo potrepljal po rami. Bil je sceno-graf Pacač. »Si videl,« je zakričal Filipu na uho,« kakš-na scena! Takoj bom uporabil idejo za oddajo Kurir-čkova pošta ali pa Deset minut z Marjano Deržaj!« Počasi je postalo vse jasno, da stvari ne potekajo papolnoma v redu; namesto, da bi metali v jamo pr-gišča prsti, so zldvali noter vsebino iz kozarcev in ste-klenic. Marko Babič je dogajanje vestno fotografiral in uspel ujeti s kotičkam objektiva Tomaža šalahu-da in Mucko Rese; pozneje, ko je sliko povečal, pa se je tik za njima, kot iz skrivnostne meglice, pojavi-la zaskrbljena glava Pavla Vinorivca. Tedaj je Filipa nekdo sunil v roko in steklenica florjana, ki jo je izmaknil izpod tx>čilne mize, je zle-tela v jamo in se razbila. Florjan je kot bi mignil, po-niknil v počeno kr&to, še preden se je nesrečni duhov-nik vmil s suho krpo. In takrat se je zgodilo nasled-nje; pokrov se je odprl in Peter Rožič, slovenski dra-maturg, se je spravil v sedeč položaj — pri tem si je oblizoval ustnice in gledal tako strogo, da so vsi nav-zoči v strahu onemeli. »Ne,« je rekel, »E-e, z norcd se pa ne grem. E-e, norcev, e, pa ne maram. Ne, to pa že ne.« Brez pomoči je splezal iz jame. »Ne! E, z noroi se pa, e, ne pogovarjam. Pa grem!« Množica se je razmaknila iin slovensiki dramaturg je odšel. Najbrž je iižaljen, je rekel Filip. 8. poglavje Zade\^a z žensko Filip se je izčrpan vrnil v mesto in ni vedel, ne kod, ne kam. Potem je prišel na misel, da bi ga znala potolažita in razvedriti edinole Jurka. Najel sd je ta-ksi in se peljal k Jurki. »Toldko časa te že nisem vi-dela,« je rekla Jurka, »kje si hodil?« »Hodil sem od jutra do noči,« .je rekel Filip, »in zdaj sem truden. Ne-guj me!« »Seveda te bom negovala, zajček moj,« je re-kla Jurka. Sezula mu je čevlje, obesila mu je suknjič v omaro, prižgala mu je pipo, skuhala mu je kavo in dala mu je požirek žganja. Potem si ga je položila na posteljo, Filip je srkal in puhal in vrtelo se mu je v glavi. »Konono sem našel svoj mir,« je rekel pri-jazno, »pogrešal sem te. Veš, vse mi je šlo narobe. Niti Peter Rožič ni zares umrl, niti vode ni bilo, da bi oči-stil pljunke s posode. že ves dan imam riž v ooesu in nekdo md je podtaknil umazano, okuženo, počeno zobno protezo. Poleg tega sem skušal telefonirati sa-mu sebi, pa me ni bilo doma. In zdaj sean tu.« »Odi-sejček moj,« je dilinila Jurka. Začela se ga je doti-kati na raznih koncih, najprej, kot da to dela slučaj-no, potem iz nekakšne miline, potem jo je pograbila nežnost in nazadnje strast. Filip je bil najprej zainte-resiran samo za slučajne dotike, potem samo za mi-lino in potem samo za nežnost; potem pa samo za strast. čeprav je imel riž v očesu in čeprav se je soomnil, da si še ni umil roke, s katero je držal poče-no zobno protezo, je zlezel s prsti pod krilo in ga po-žiral z dlanjo, dokler mu ni izginilo v roki kot čarov-niku daset rjuh. »Daj vse to dol,« je slišal samega se-be. Začutil je značilno slabost, Jurka pa je trepetala pod njegovimi rokami. »Zdivjai se, krompirček moj,« je šer>etala, »zdivjaj se, gumbek moj:« »zdaj se bora zdivial, jn, muea, miša, maca, maša, gamaša ...« Zaje-la ju je utrujajoča tema, «r>1*ia di.h«.n,ia in tleskania, i hkrati z nekakšno neodgovorno mladino, noro od nonjenja modemizma v literaturi, lahko tako sa-moooljno kopičili besede, ki bi kazale v popoln ne-sm^feel, ne samo modernističen ali realističen, ampak že T.-ar v logičen, definitiven in splošen nesmisel. Tre-ba,^e vsaj pol stoletja živeti v slovstvu, zakademirati se .in se vseliti v zgodovino, postati žrtev stavčne igre in i oo vsem sodeč) dokaj površnega obračuna s seda-njo tio ter v imenu kdo ve kakšne preteklosti. Tako mo: >ter peresa, prvak slovenskega slovstva prestop-neg*t in prestopniškega leta 1968, piše v časopisu Ko-mun^t čez vso zadnjo stran. Kaj naj porečejo o tej zactriji strani bralci, ki je nikakor ne bodo spregle-dal — saj do sedaj nd nihče od njih (niti pisatelji niti člani organizacije, katere glasilo je) ni kritaziral ali našel vsaj malo čudnega v tem sumljivem in ne-dvomno neliterarnem sumničenju literature. Kakor da je popolnoma normalno, da navedeni časopis ob-javlja tako samovoljne, logično-jezdčne lupinge. Ka-kor da je brez pomena dejstvo, da akademik »zara-di hrupa in propagande o nekakšni nesvobodi« izra-ža javno zadovoljstvo, da smo z objavo Kataloga do-živeli »labodji spev te generacije«. Ta šestdesetletni klasik je hvaležen dejstvu, da je skupina dvajsetlet-ndh piscev — ki ne uporabljajo ločil in nerazumlji-vo golčijo ter svoje poljubne sheme zasipajo s kupi niti najmanj povezanih besed — da je torej ta skupi-na prav zaradi navedenega zapela labodji spev. Ti pi-sci so tako rekoč sami sebe pokopali in s tem prihra-nili glavobol agitpropovskim raziskovalcem; omenje-ni književnik-akademik si zadovoljen mane roke nad literamim in vsa-kim neuspehom te sodrge, ostali pa nič. Kot da ne bi bilo skoraj petnajst let od takrat, ko je v listu enakega imena, toda tedaj precej večjega formata, Pavao Broz 1. 1954 dokazoval meni in moji generaciji, da smo brez kakršnekoli elementarne lite-rarne vrednosti, da smo izvrženi iz kateregakoli zgo-dovinskega konteksta samo zato, ker smo v svojih pesmih, romanih, pripovedkah ipd. uporabljali ob-skurne, nadrealistične, magične besede, kot so »noč« »tema«, »mrak« ipd., ipd. Omenjeni je preštel vse te popolnoma nedojemljive samostalnike, naredil zanje resda popolnoma temno, večerno in zares mrečno analizo. Vse to so objavili kot neke vrste novoletno čestitko določeni generaciji na startu. Toda prešlo je teh petnajst let — petnajst let, v katerih je celo P. Palavestra dojel, da je Vasko Popa nekakšen pesiuk in da je tudi James Joyce nekakšno ime v literaturi dvajsetega stoletja; o tem nas sedaj informira z rela-tdvno prepričljivim navdušenjem. Prešla je mladost moje literarne generacije, in vendar — kot da se ni nič zgodilo, kot da kljub presenetljivemu razvoju P-Palavestre še vedno tipamo v letu štiriinpetdesetem, obskurnoanalizatorskem in trapastem, toda neka no-va skupinica renčečih peres v svoji totalni in nepo-pravljivi zablodi spet pozablja na pike in vejice. Misko Kranjec je še dandanašnji ostal neopore-čen. To je vsekakor pomagalo ostalim iz dvanajste-rice, ki so prav tako literatd, slikarji in akademiki — nadaljevati s cefranjem tistega časopisnega tru-pla, tistega priročnika »totalnega nihilizma«, ki mu teži dušo dejstvo, »da se ena od najpomembnejših pesmi v Katalogu — omejuje na opisovanje preser-va,tivov različnih znamk«. Resnici na ljubo je treba priznati, da omenjeni tekst ni nikakršna pesem ni-ti v najskrajnejšem smislu, ampak je preprosto do-kumentarni opis sedmih variant omenjenega arti-kla, in sicer: RIS v zlatem medaljonu, SILVERSI, GOLDRIS, RIS v črni škatlici, EMERGE, IRIS, EROS. V »vsem tem opisu ni prav ničesar »literarnega«, nič sar »okrasnega«. Samo določene padrobnosti, pose-bej poudarjene lastnosti, opis embalaže. Ni popol-noina jasno, zaradi česa naj bi bil Dmenjeni teikst napoti Ivanu Ribiču, Mateju Boru, Tonetu Svetini, Francetu Beviku, Stojanu Batiču, Vladimirju Lakovi-ču, Cirilu Kosmaču, Božidarju Jakcu, Josipu Vidinar-ju, Mitji Mejaku, Karlu Grabeljšku in Francetu šti-glicu. S čim bi jih mogla razdražifci ta zares nepesmi-ca? Omenjene preseneCa, da je bila nepesmica tdska-na v časopisu, ki ga subvencionira Sklad za pospeše-vanje založniške dejavnosti. Iz tega je razvidno, da posamezne institucije naše družbe moralno iin mate-rialno potlpirajo skupine, katerih edini caij je oma-lovaževanje prav tistega, kar idejni in politični pro-gram iste družbe uradno šteje za sam vrh dejavno-sti in življenja dostojnih vrednostd. Ali to pomeni, da so preservativi kot industrijski proizvod, blago, »po-možni predmeti«, nekaj ilegalnega, vtihofcapljenega in zato nedostojnega za objavo v glasilu, ki ga sub-venoionira oficialni družbeni sklad. Ali to pomeni, da v samem jedru mlade slovenske literature nastajajo skupine, ki bi rade ta Lzdelek do podrobnostd opisa-le, da bi tako razvrednotile ves idejni in polifcični program taiste družbe. Ali celo to, da uporaba tega artikla razvrednotd človeka v naši drnžbi na ta ali oni način? Mar omenjenih dvanajst stolov rni&li re-sno, ko ob tem preservativnem spoiru omenja kao-tičnost, idejno konfuzijo, pozerstvo teh dokumentari-stov? Mar menijo Vidmar, Bevk in ostali, da bi se tej kaotičnosti izognili, če bi to blago vzeli iz pro-dajalen ali ga prepovedali uporabljati? Mar mislijo štiglic in njegovi, da bi se izognili idejni konfuziji s teptanjem dejstev, čeprav ti spektakularni paketki obstajajo? Mar naj ukinemo samo nekatere znamke omenjenih izdelkoycali kar vse? Ali naj jih rajši do-volimo uporabljati,° toda prepovemo govorjenje o njih? Ali pa dovolimo govoritd o njih — razen pred mlajšimi od Šestnajst let? Ali pred mlajšimi od pet- najst let? Ali pa vsem dovolimo govoriti samo o ti-stih zvrsteh preservativov, ki so izdelani v sociali-stičnih državah? Glede tega bi morali bitd malo bolj določni, maJo preciznejši, zaboga vendar! Kako je papež preoizen! Ne davoila — pa pika! Seveda, Katalog katalogizira tudi druge, ničmanj dvomljive stvari. Tako nas Ivan Brajdič, neke vnste literarni kritik, obvešča v Telegramu, da je »katalog pretežno napolnjen s prispevki, ki se vidno razliku-jejo od vsega, kar je bilo do sedaj običajoo v sloven-skd književnosti.« Iz Brajdideva kritike lahko zaslu-timo nekakšen opis sodobne konkretne poezije ne glede na to, če so bile njegove predstave o tem po-javu reducirane na določene krivulje. Tako sedaj Kranjčevi mladinci opuščajo ne samo pike in vejice, temveč svoje pesništvo omejujejo na neikaj, kot je " val, narejen iz črk. Naj bo, kakor je; ne glede na vse Miškove pomi-sleke o mladini, ki se gre modernizem v literaturi, bi se s pomočjo dveh, treh, idejno ooiščevalnih udarcev to produciranje nedoločljiviii krivulj s po-močjo o-ja in drugih črk saniralo — pa konec. , Toda, prav sedaj ti opisovalci s pomočjo odtisov pisalnega stroja trdijo tudi druge stvari: da je na-prodaj sedem vrst preservativov, da je v republiki raztresena obilica »zakajenih krčem«, pa tudi, da sto-jijo tri prostitutke na uličnem vogalu in diskutirajo 0 sooialnih problemih in pomembnih političnih spre-membah. In kaj se v resnici skriva za tem ?Mar na ulici ne stojijo tri prostitutke? Ali na ulioi sploh ne stojijo nobene prostitutke? Ali stojita samo dve? Ali so prostitutke na ulici, vendar ne diskutirajo o so-cialnih problemih? Ali — če že stojijo in diskutirajo, morda to ni primerna snov za pesem? Ali pa je mor-da primerna, toda ne pri nas? Ali, ko že govorimo o tej javni komunalni instituciji, morda bi jo morali uporabiti v smislu predvojne »Ulicama kružim, ne bi li te sreo...«? Ali one druge: »Ide mladič ulicom 1 žvižduce«? če že hočemo živeti brez kakršnekoli duhovne zmešnjave, brez kakršnegakoli vsdljevanja, realiznia v literaturo, potem bi bilo dobro vedeti, kolikšno število prostitutk je dovoljeno omeniti in tudi kate-ra njihova razmišljanja. Pomembno je tudi določiti meje, do katerih ta razmišljanja lahko toleriramo kot poezijo. Leningrajsko sodišče, ki je leta 1964 ob-sodilo dvajsetletnega pesnika Josifa Brodskega, je us-pelo biti zelo eksplicitno: »Po poročlih komiteja za delo z mladimi pisci je jasno, da Brodski ni pesnik«. Toda ne glede na tako lepe zglede slovenska mla-dina, ki uvaja modernizem in kakor je razvidno po-malem tudi realizem podobnih primerov sploh ne upošteva. Nekritičnost in nekontroliranost mišljenja, ki se pojavlja na straneh našega študentskega glasi-la, presega vse okvire ekscesa neodgovornih posamez-nikov. Tako torej, mislijo, vendar mislijd nekontro-lirano, mislijo, toda neikritično. V tistem slavnem ci-tatu, ki se končuje z erotičnim prijemom, prav ti mla-di proizvajalci nekontroltranih misli trdijo, da je Slo-venec klerikalen. Vendar pa ni taksen, ne glede na to, da je bil slovenskd pesnik obsojen na 15 dni za-pora (pogojno) zaradi nedostojnega odnosa do Jezu-sa Krlstusa, zaradi žaljenja verskih čuistev ali, kot bi se v jeziku tistih, ki uvajajo modernizem v slovstvo, reklo: zaradi atedzma. Gonijo moderniizem, žalijo bo-ga, toda preštevajo znamke preservativov v izložbah. Končno, in to je najpomembnejše, kimajo Mao Ce Tungu. Če se kdo zavzema za revolucijo in obenem za kulturo, če mu je na poti tisto, kar v tej revoluci-ji nd revolucionarnega oziroma v kulturi nekulturne-ga, potem tistd vsekakor pripada sodobni kitajski ide-ologiji. Toda kaj bi rekel veliki ideolog, ko bi zve-del, da njegovi slovenski učenc sistematizirajo znam-ke preservativov in s črkami cečkajo po papirju pac-kice, iz katerih se da zaslutiti nekaj kakor val vode, za trenutek pa ravna linija? Veliki ideolog bi se od-povedal mladini, ki goni moderaizem in nadvse ne-varni erotizem — ne glede na to, da se njeni očetje, sedaj pisatelji, akademiki in starejši, fini ljudje, tru-dijo dokazati nasprotno. Naj bo, kakor je, toda kri-tična mladina je njihova lastna mladina, okuženi ti-pi, ki mislijo povrhu celo nekontrolirano, pa so nji-hovi sinovi, ki so bili vzgojeni v njihovem idejnem in kakršnemkoli že zavetju, v četrtini staletja sloven-skega in jugoslovanjskega socializma. Za tiste, kar so starejši sami v preteklih. letih (ko so vzgajali se-be in druge), mislili, in to kontrolirano, njihovi si-novi ne morejo biti odgovorni. In ti siinovi ne bi no-ben svoj tekst poantirali z nekakšno poznomalrojev-sko, degolsko, golistično parolo (Demokraoija — da, razkroj — ne!). Prev. Peter Kuhar 'Jvodna ugotovitev: KRST PRI SAVICI je najprej Prelirnova pesnitev, nato pa dramski tekst Dominika Smcleta. Tekst Domtnika Smoleta kot osnova gleda-liškf besede, kot literarna beseda za gledališko, je biJ portbljen v DRAMI SNG, kjer lahko gledamo njego-vo vledališko predstavo, gledamo potrditev njegove eksi tence, od tu dalje (v SNG) gledamo gledališče: KRLT PRI SAVICI. Takoj na začetku, ob teh uvodnih ugotovdtvah zaacflemo na nekatere odnose, ki jih je potrebno ne-koliio natančneje razložiti Najprej je tu France Prešeren s svojim tekstom v v. :zah. Vprašanje Prešernovega KRSTA PRI SAVI-Cr?n dramskega teksta Dominika Smoleta, njuna raz-ličn >st, enotnost in odvisnost nas ne more zanimati v tž^tem trenutku, ko zavržemo tekstovno, literarno glet anje dramskega teksta in se posvetimo gledali-šču ¦Co stopamo skozi oba teksta v njuno »sporočilo, se < 'ogaja to na (do določene mere) bistveno druga-čer način, kot je sprejemanje »sporočila« skozi gle-dai&iko igro. Sporočilo teksta se realizira v bralcu, je bra;ou neposredno dano preko črk in znakov. Sporo-čilc ^ledališča pa ima neki vmesni medij cxi teksta do vesnice teksta. Ta medij je oder, režiser in igralec. Reš lica teksta, ki zaživi svojo eksistenco na odru, svofo gledališko resnico, je gledalcu sporočena pre-too '*-©žiserjeve in igralčeve interpretaoije, preko ali sK^-.T ajuno razumevanje, skozi režiserjev in igralčev do sveta. Konkretno: režiserjev in igralčev od- SNG: KRST PRISAVICI nos do teksta Dominika Smaleta KRST PRI SAVICI je njun odnas do sveta, bivanja, bogodiskatelistva, skrat-ka, do tistih temeljnih razsežnosti umetnine, ki jih ta sporoča. To nam daje možnost zavreči primerjavo obeh KRSTOV, in se osredotočiti na režiserjev in, igral-čev pristop k Smoletovem KRSTU PRI SAVICI. Zavr-nemo torej ekspliciranje temeljnih razsežnosti spo-rooila Smoletovega teksta in se obrnemo k odnosu režiserja in igralca do gledališke strukture Smoleto-vega KRSTA PRI SAVICI. Ko beremo Smoletov tekst z namenom premisliti njegovo odrsko utelesitev, naletimo na nek dualizem, na neki dvojni pri&top h gledališki upodobitvi: tekst se nam kaže takšne narave, da oblikuje posamezne dramske »osebe« bolj psihološko, druge pa zopet bolj idejno tezno. Teh pa ni moč dokončno ločiti, saj se njihov idejni in psihološki obris prepleta. Zdi se, da je prav to pravilno soskladje, saj je tako in edino tako mogoč enovit in zaključen prikaz posamezndh resnic, ki jih prinašajo v dogajanje njihovi nosilci. V tem primeru so torej dramske osebe, kot nositelji svo-jth resnic, v saskladju z idejami, ki jih izpovedujejo 2 »abstraktnim« jezikom psihološko »poglobljene in skladno dopolnjene. Vendar pa so trenutki psiholo ških orisov zelo tezne in nič manj »abstraktne« nara-ve, kot so to trenutki čistih »idejno abstrakbnih« po-dajanj posameznih resnic. Ni naš namen spraševati se o orisu posameznih oseb, o njihovih psdholoskdh'. in idejnih »poglobljenostih«, vprašanje zastavljamo o možnostih igralčevega oblikovanja glede na takšen dvojen nivo osebe in resnice, kl naj jo ta prinaša. Prav tu se kažejo različni odnosi igralcev SNG do sparočila Smoletovega teksta, do njego^ve resnice in s tem do sveta, v katerem ta resnica je. Druga značilnost Smoletovega tekista je stroga razpolovljenost dramskega dogajanja:: I. del — v OGLEJU; II. del — NA SLOVENSKEM, ki ni samo prostorska, temveč tudi idejna, kar pričajo tudi dramske osebe, ki se tu prvič pojavijo. Stare osebe (osebe iz prvega dela) v drugem nosijo in kažejo svo-jo resnico naprej, jo »nadaljujejo« v povsem novem okolju, povsem novim osebam. Nove osebe svojo res-nico pred nami razkrivajo- Ko postavljamo dualizem tekst—pred&tava, po-stavljamo najprej vprašanje avtor in tekst, nato pa režiser in tekst. Poudaritd je treba, da je takšno gle-danje tekstovno gledanje, ne pa tudi že Iiterarno, saj nas zanimajo sarno tiste posebnosti, ki naj bi obliko-