Govor dr. Aleksandre Brezovec, dekanje UP FTŠ Turistice. Foto: Zdenka Grlica, Portorož, oktober 2010
Predstavitev razvoja turizma v Zasavju. Foto: Zdenka Grlica, Portorož, oktober 2010
MANAGEMENT, IZOBRAŽEVANJE IN TURIZEM: DRUŽBENA ODGOVORNOST ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ
Druga znanstvena konferenca z mednarodno udeležbo Portorož, 21.-22. oktober 2010
Turistica - Fakulteta za turistične študije in Fakulteta za management Koper sta že drugo leto zapored organizirali znanstveno konferenco z mednarodno udeležbo. Letošnja tematika je bila družbena odgovornost za trajnostni razvoj, referenti smo se v dveh dneh predstavili v kar 25 različnih sekcijah. Udeležil sem se naslednjih: Kmetijstvo in hortikultura za zeleni turizem; Trendi v turizmu; Management trajnostnega razvoja v turizmu in Strategije razvoja odgovornega turizma.
Na prvi sekciji Kmetijstvo in hortikultura za zeleni turizem so bili predstavljeni referati o podeželju, turizmu na podeželju, izobraževanju, kulinariki in drugem. Navdušili so prispevki o pomenu izobraževanja na podeželju, vsi smo se namreč strinjali, da so krajša izobraževanja v turizmu in tudi drugih panogah izjemnega pomena. Zanimivo je bilo slišati tudi mnenja in raziskave o ekološki prehrani, ki je v današnjem turizmu iz leta v leto pomembnejša, čeprav v Sloveniji še ni v zadostni meri vključena v turistično ponudbo. Spregovorili smo tudi o kadrih na podeželju, ki se, vsaj v turizmu, še vedno premalo zavedajo pomena vseži-vljenjskega učenja in tega, da turizem prinaša mnoge (tako pozitivne kot možne negativne) spremembe in da je nanje treba biti vedno pripravljen z ustreznimi rešitvami in novimi programi. Sekcija Trendi v turizmu je postregla z zelo raznolikimi prispevki. Osebno me je najbolj navdušil referat o industrijskem turizmu v Evropi. Ponudil je nove poglede na turistični razvoj, ki lahko temelji tudi na industriji, ne zgolj na naravi, morju in peščenih plažah. Seveda se nismo izognili obravnavi blagovnih znamk in pomenu varnosti v turizmu, mobilnosti turističnih agencij, trendov v wellnessu in turizmu zdravega počutja, kongresne dejavnosti, pa še kaj se je našlo. Sklepna ugotovitev sekcije je, da je treba v turizmu slediti najnovejšim trendom, ponudbo stalno
nadgrajevati s kreativnimi in z inovativnimi idejami, drugače nas hitro povozi čas.
Plenarnim predavanjem, na katerih so se predstavili Rado Bohinc, Lučka Kajfež Bogataj, Drago Lombar in Andraž Teršek, je sledila okrogla miza o univerzi za trajnostno prihodnost. Okroglo mizo je vodil Roberto Biloslavo, mnenja so soočili Igor Jurinčič (Turistica - Fakulteta za turistične študije), Branko Lobnikar (Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije), Tanja Mihalič (Ekomomska fakulteta v Ljubljani) in Lidija Živčič (Društvo Focus). Po zanimivi diskusiji smo prvi dan končali z gala večerjo in zabavo s plesom. Drugi dan sem na sekciji Management trajnostnega razvoja v turizmu predstavil svoj prispevek z naslovom »Vse teče v tri krasne: Razvoj turizma v Zasavju«. Kompleksen projekt s šestimi glavnimi projektnimi aktivnostmi prinaša mnoge novosti v slovenski turizem in predvsem v zasavsko regijo, ki je bila še do nedavnega turistično povsem nerazvita in nerazpoznavna. Na sekciji sta bila predstavljena tudi dva prispevka o wellnes-su in zdravstvenih storitvah, ki sta vsak na svoj način osvetlila problematiko in prednosti slovenskega zdravstvenega turizma v prihodnosti. Dotaknili smo se tudi interpretacije naravne in kulturne dediščine v turizmu in primera dediščine v turizmu na podlagi »kulturne vasi« v Afriki v Zambiji. V trajnostnem turizmu je treba, poleg zavedanja o pomenu trajnostnega razvoja, poskrbeti tudi za ekonomsko upravičenost posameznih ekoloških projektov, saj drugače na terenu ni kvalitetnih rezultatov. Kot zadnje sem se udeležil sekcije Strategije razvoja odgovornega turizma, na kateri smo se najprej seznanili s kombinacijo turizma, okolja in humanistike. Kot sem že omenil, je bil prvi prispevek namenjen prav kritični presoji ekologije in turizma ter
87
m Q UJ CO
poudarku, da eko-turizma brez ekonomske upravičenosti ne bo mogoče razvijati. Sledile so predstavitve razvojno-promocijske strategije smučarskega centra Rogla ter prispevka o potencialih turističnega razvoja območij Šmarne gore in Trbojskega jezera. Če strnem misli, lahko poudarim, da je turizem še vedno panoga prihodnosti, ki jo je sedanja gospodarska kriza sicer prizadela,
vendar turizem še vedno ponuja nove priložnosti. Trajnostni razvoj ima vsekakor velike perspektive, treba pa bo iskati in najti najustreznejše rešitve in kompromise med ekologijo in ekonomijo. Zgolj osveščanje in aktivistični pristopi namreč na terenu ne bodo omogočili dejanskih rezultatov!
Poročila
Andrej Šumer*
ZNANJE IN POSLOVNI IZZIVI GLOBALIZACIJE V LETU 2010
Druga mednarodna znanstvena konferenca Celje, Fakulteta za komercialne in poslovne vede, 18.-19. november 2010
88
Fakulteta za komercialne in poslovne vede je v Celju 18. in 19. novembra 2010 organizirala drugo mednarodno znanstveno konferenco z naslovom Znanje in poslovni izzivi globalizacije v letu 2010. Sekcije so bile razdeljene na naslednje sklope: Aktualni vidiki podjetništva in trženja; Izzivi na področju financ, računovodstva in bančnega sektorja; Sodobne rešitve v poslovni informatiki in e-poslovanju; Trendi kakovosti v izobraževanju in management znanja; Turizem in izzivi trajnostnega razvoja. Po pozdravnih nagovorih sta na plenarnem zasedanju sledili vabljeni predavanji prof. dr. Kirila Todorova z Univerze državne in svetovne ekonomije iz Bolgarije in prof. dr. Vladimirja Rajko-vica s Fakultete za organizacijske vede iz Kranja. Kiril Todorov je predstavil podjetništvo v Bolgariji, medtem ko je Vladimir Rajkovič predstavil pomen e-tehnologij v sodobnem manage-mentu.
Prvi dan sem se udeležil sekcije Trendi kakovosti v izobraževanju in management znanja s podnaslovom Izzivi izobraževanja v globalizaciji. Na sekciji sem se s prvim referatom o pomenu izobraževanj na regionalni ravni v turizmu na primeru regije Zasavje predstavil tudi sam. Predstavil sem nujnost specifičnih izobraževanj na regionalni ravni za področje turizma, saj je razvoj turizma v Zasavju povsem druga zgodba kot v Piranu, Ljubljani ali na Bledu. Da so v izobraženju zelo pomembne tudi informacijske tehnologije, je pokazal prispevek o e-izobraže-nju v Sloveniji, ki ima še veliko novih možnosti in priložnosti. Ker se današnja družba stara, je pomembno znanje o tem, kako vključevati starejše v poslovne sisteme in prenašanje znanja od starejših na mlajše - prispevek o tem je navdušil in odprl mnoge razmisleke in izzive zaposlovanja v prihodnosti. Dotaknili smo se tudi tematike zaposlovanja mladih, podjetništva v izobraževalnih institucijah in konferenc kot promocijskega orodja visokih in višjih šol.
Nato je sledila zanimiva ekskurzija v vas Olimje v občini Podčetrtek, kjer smo si ogledali nekatere njihove znamenitosti (samostanski kompleks, čokoladnico, Amon), na koncu pa večer končali s podelitvijo priznanj za najboljše prispevke na konferenci v restavraciji v sklopu Term Olimia.
Drugi dan sem se udeležil sekcije Turizem in izzivi trajnostnega razvoja: Dejavniki razvoja turističnih storitev. Na sekciji smo se
predstavili s štirimi prispevki, zato je bilo več časa za diskusijo. Prvi prispevek je obravnaval vključevanje naravne in kulturne dediščine v občino Dornava. Avtorica je opravila natančno analizo in raziskavo obstoječega stanja, identificirala ključne težave in podala rešitve vključevanja in revalorizacije kulturne dediščine za turistično ponudbo v občini Dornava. V svojem prispevku sem predstavil projekt »Vse teče v tri krasne« in sistem razvoja nove turistične destinacije Zasavje ter kako pristopati k razvoju turizma na turistično nerazvitih destinacijah, še zlasti pa sem izpostavil možnost individualnega svetovanja v turizmu. Preostala referata sta obravnavala hotelske storitve in pomen kakovosti v turizmu. Če potegnem črto čez oba referata, je v hotelih izjemnega pomena funkcionalna kakovost, na podlagi katere zadovoljijo gosta in njegova pričakovanja. Pogosta težava v Sloveniji je, da se preveč osredotočamo na promocijo in prepoznavnost, pozabljamo pa na kakovost posameznih storitev. »Turistična« sekcija je postregla tudi s številnimi komentarji in diskusijo, ob koncu pa smo se vsi strinjali, da brez kvalitetnega kadra in kvalitetnih turističnih storitev uspeha na dolgi rok ne bo. Sledila je okrogla miza, ki jo je vodil mag. Janez Sirše, na njej pa so sodelovali predstavniki iz gospodarstva in izobraževalnih institucij. Ob koncu konference smo se vsi udeleženci strinjali, da je bila konferenca kvalitetno izpeljana in da se zagotovo vidimo tudi prihodnje leto.