št. 2/2017, let. XXIII Ekonomsko ogledalo ISSN 1318-3818 (tisk) ISSN 1580-6170 (pdf ) št. 2, letnik XXIII, 2017 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavna urednica: mag. Barbara Bratuž Ferk Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu): Urška Brodar; mag. Aleš Delakorda; Janez Dodič; Lejla Fajić, mag. Marjan Hafner; Slavica Jurančič; Mojca Koprivnikar Šušteršič; mag. Janez Kušar; dr. Jože Markič; mag. Tina Nenadič; Mitja Perko, mag.; Jure Povšnar; mag. Ana Tršelič Selan; Dragica Šuc, MSc; mag. Ana Vidrih Izbrane teme so pripravile: Branka Tavčar (Plačilna (ne)sposobnost v letu 2016) dr. Valerija Korošec (Globalni indeks razlik med spoloma) mag. Barbara Bratuž Ferk (Nove projekcije prebivalstva (2015) za Slovenijo) Uredniški odbor sestavljajo: mag. Marijana Bednaš, mag. Aleš Delakorda, Lejla Fajić, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, mag. Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar Tisk: Eurograf d.o.o. Naklada: 120 izvodov © Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno...........................................................................................................................................................3 Tekoča gospodarska gibanja..........................................................................................................................5 Mednarodno okolje ........................................................................................................................................................... 7 Gospodarska gibanja v Sloveniji ........................................................................................................................................................9 Trg dela ....................................................................................................................................................................................................... 13 Cene ............................................................................................................................................................................................................. 15 Plačilna bilanca ....................................................................................................................................................................................... 17 Finančni trgi.............................................................................................................................................................................................. 18 Javne finance ........................................................................................................................................................................................... 19 Okvir 1: Temeljni agregati sektorja država 2016 (ESA-2010)................................................................................... 20 Izbrane teme ..................................................................................................................................................21 Plačilna (ne)sposobnost v letu 2016............................................................................................................................. 23 Globalni indeks razlik med spoloma.............................................................................................................................................. 24 Nove projekcije prebivalstva (2015) za Slovenijo .................................................................................................................... 26 Statistična priloga .........................................................................................................................................29 Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 7. aprila 2017. S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp. Vse tekoče primerjave (mesečno, četrtletno) v publikaciji Ekonomsko ogledalo so narejene na podlagi desezoniranih podatkov, vse medletne primerjave pa na podlagi originalnih podatkov. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Aktualno Na prehodu v leto 2017 so se v Sloveniji nadaljevala ugodna gibanja gospodarske aktivnosti, spodbujena s tujim in domačim povpraševanjem; spodbudni ostajajo tudi izgledi. Rast izvoza in proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je ob krepitvi tujega povpraševanja in ohranjanju ugodnega konkurenčnega položaja nadaljevala. Ugodna gibanja na trgu dela so okrepila zasebno potrošnjo in pomembno prispevala k rasti prihodka v trgovini in v storitvah, povezanih s preživljanjem prostega časa. Nadaljevala se je tudi rast prihodka v drugih tržnih storitvah. Le aktivnost v gradbeništvu je ostala skromna zaradi nizkih državnih investicij. Kratkoročni obeti za gospodarsko aktivnost in zaposlovanje ostajajo ugodni, saj so se kazalniki razpoloženja nadalje izboljšali. Ugodne obete nakazujejo tudi povišane napovedi mednarodnih institucij za gospodarsko rast v naših najpomembnejših trgovinskih partnericah. Pod vplivom rasti gospodarske aktivnosti se nadaljujeta rast števila delovno aktivnih in zmerna rast plač. Rast števila delovno aktivnih je bila medletno višja v večini dejavnosti zasebnega sektorja, zaradi sprostitve omejitev pri novem zaposlovanju je bilo več delovno aktivnih tudi v javnih storitvah. Okrepljeno zaposlovanje in manjši priliv v brezposelnost sta prispevala k nadaljnjemu zmanjšanju števila brezposelnih. Konec marca je bilo brezposelnih dobrih 95 tisoč oseb oz. 13,6 % manj kot pred letom. Rast plač je zmerna; na prehodu leta je bilo njihovo gibanje kot običajno zaznamovano z dinamiko izrednih izplačil. Rast cen življenjskih potrebščin se je v prvih mesecih leta okrepila in je odraz ponudbenih dejavnikov in nadaljnje krepitve potrošnje. Višje cene surovin so vplivale na medletno višje cene energentov, višje pa so bile tudi cene (nepredelane) hrane. Iz podobnih razlogov se je okrepila tudi inflacija v evrskem območju. Ob nadaljnji krepitvi zasebne potrošnje pa se pri nas krepi tudi rast cen storitev. Obseg kreditov je bil februarja po petih letih in pol medletno večji; ročnostna struktura virov financiranja pa ostaja neugodna. K povečanju obsega kreditov je ob okrepljeni potrošnji prispevalo zadolževanje gospodinjstev; zmanjševanje obsega kreditov podjetjem pa je vse počasnejše. Kakovost bančne aktive se nadalje izboljšuje. Ročnostna struktura bančnih virov financiranja pa se nadalje spreminja v prid vlog čez noč nebančnih sektorjev. Januarja je bil javnofinančni saldo skoraj izravnan. Rast prihodkov je ob krepitvi gospodarske aktivnosti izhajala iz rasti davčnih prihodkov, prihodkov iz socialnih transferjev in enkratnih nedavčnih prilivov, medletno nižja pa ostajajo prejeta sredstva iz proračuna EU. Rast odhodkov je izhajala iz večine kategorij, najbolj so nanjo vplivala izplačila subvencij v kmetijstvu, katerih dinamika izplačil se med leti lahko razlikuje, ter povečanje sredstev za zaposlene zaradi rasti zaposlenosti in plač v javnem sektorju. Medletne spremembe, v mio EUR 12-mesečna kumulativa, v tisoč -500 -1000 10 50 100 8 40 Vir: Eurostat, Markit Economics. Opomba: PMI -vrednost več kot 50 nakazuje gospodarsko rast, manj kot 50 pa krčenje. 2012 2013 2014 2015 2016 2017 0 500 0 0 0 60 -2 -10 50 -4 -20 jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 V mio EUR -1.000 -500 Medletna rast, v % Desezoniran realni indeks 2008=100, 3-mes. drseča sredina 2 10 6 30 4 20 30 -35 70 -15 60 -20 50 -25 40 -30 80 100 0 90 -5 jan. 11 120 10 110 5 jan.08 jan.09 jan.10 jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jul. 11 jan. 12 jul. 12jan. 13jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15 jul. 15jan. 16jul. 16 jan. 17 Desezonirana vrednost kazalnika, 3-mes.drseča Desezonirana vrednost kazalnika sredina -1500 -1.500 -2000 -2500 -2.000 Vir: BS, preračuni UMAR. Opomba: Vpliv prenosa terjatev na DUTB je izločen. Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR. feb.11 feb.12 feb.13 feb.14 feb.15 feb.16 feb.17 2011 2012 2013 2014 2015 2016 I 2016 I 2017 Obeti za gospodarsko rast za evrsko območje se izboljšujejo. Gospodarska aktivnost v Sloveniji se povečuje; obeti prav tako BDP evrsko območje (desna os) ostajajo ugodni. Sestavljeni PMI evrsko območje (leva os) Izvoz blaga Ind. proiz. predel. dej. Vred. oprav. del v gradb. Prih. v trgovini na drobno Tržne storitve brez trg., nom. Poslovne tendence, d.os 130 Vir: SURS, preračuni UMAR. Na zmanjševanje števila registriranih brezposelnih še naprej Rast cen življenjskih potrebščin se je v prvih mesecih leta vplivata močno zaposlovanje in manjši priliv med brezposelne. okrepila in je odraz ponudbenih dejavnikov in nadaljnje krepitve Celotni priliv v evidenco breposelnih potrošnje. Celotni odliv iz evidence brezposelnih Uvozne cene 120 Odliv iz evidence brezposelnih v zaposlitev Inflacija Inflacija - brez hrane in energentov Inflacijska pričakovanja - potrošniki* (desna os) 12 60 110 Vir: ZRSZ. Vir: SURS, preračuni UMAR. *Opomba: Gibanje cen v prihodnjih 12 mesecih. Ob višji zasebni potrošnji se krepi tudi zadolževanje Javnofinančni saldo je bil v začetku leta izravnan; ob krepitvi gospodinjstev; krčenje obsega kreditov podjetjem in NFI pa je aktivnosti naraščajo davčni prihodki in prihodki iz socialnih manjše. prispevkov. Gospodinjstva Podjetja in NFI Država Skupaj Javnofinančni saldo Primarni javnofinančni saldo 1500 500 1000 tekoča gospodarska gibanja Desezoniran indeks 2008=100, 4-čet. drseča sredina Realna rast BDP, v % Mednarodno okolje Slika 1: Napovedi gospodarske rasti za leto 2017 za naše najpomembnejše trgovinske partnerice OECD nov 16 IMF okt 16 EK nov 16 CONS nov 16 OECD mar 17 IMF jan 17 EK feb 17 CONS mar 17 2,0 1,8 1,6 Mednarodne institucije nadalje zvišujejo napovedi Slika 2: Nedonosna posojila v izbranih državah evrskega območja Q3 16 najvišja vrednost po 2008 2008 50 40 Posojilni pogoji za podjetja in gospodinjstva v evrskem Vir: IMF. Opomba: Podatki so dostopni le za 16 držav.*Podatki za Q2 16. Slika 3: Investicije v naših najpomembnejših trgovinskih partnericah EA DE FR IT AT 110 % vseh posojil 105 100 95 90 85 80 75 70 30 20 10 0 CY EL* IT* IE PTMT*SlES LT SK LV FR* BE AT NL 1,4 1,2 1,0 0,8 0,6 0,4 0,2 0,0 evrsko Nemčija Francija Italija Avstrija območje Vir: Consensus, EK, IMF, OECD. EE Na vse trdnejše okrevanje gospodarstva evrskega območja kaže tudi postopno povečevanje investicij, čeprav njihova raven še znatno zaostaja za predkrizno. Naraščanje investicij spodbujajo ugodni pogoji financiranja, večji dobički podjetij in potreba po zamenjavi opreme, hkrati pa investiranje zavirata nadaljnja potreba po razdolževanju v nekaterih članicah in negotovost glede dolgoročne gospodarske rasti. Prispevek investicij k realni gospodarski rasti evrskega območja ostaja razmeroma nizek, prav tako se šibko investiranje odraža v potencialni rasti, ki je še vedno precej nižja kot pred krizo2. območju se ob spodbujevalni denarni politiki ECB izboljšujejo1, kar prispeva h krepitvi pozitivnih kreditnih tokov. Odpornost bančnega sektorja evrskega območja se krepi, a se banke nadalje soočajo s šibko dobičkonosnostjo in nedonosnimi posojili. Ta sicer upadajo, vendar raven ostaja visoka v vrsti držav članic. gospodarske rasti za naše najpomembnejše trgovinske partnerice za letos in prihodnje leto. V primerjavi z jesenskimi so zadnje napovedi realne rasti BDP večinoma nekoliko višje, kar je posledica pričakovanega močnejšega okrevanja svetovne gospodarske rasti in trgovine ter ugodnejše gospodarske klime. Ugodne obete nadalje spremljajo tveganja, povezana predvsem s politično negotovostjo in globalnimi izzivi. 1 Euro area bank lending survey (januar 2017). Vir: Eurostat, preračuni UMAR. 2 Zimska napoved EK (februar 2017). Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Tabela 1: Cene nafte brent, menjalni tečaj USD/EUR in EURIBOR povprečje sprememba, v %* 2016 II 17 III 17 III 17/II 17 III 17/III 16 I-III 17/I-III 16 Brent USD, na sod 44,80 54,87 51,59 -5,9 35,0 59,3 Brent EUR, na sod 40,40 51,56 48,30 -6,3 40,5 65,0 USD/EUR 1,107 1,064 1,068 0,4 -3,7 -3,4 3-mesečni EURIBOR, v % -0,265 -0,329 -0,329 0,1 -10,1 -14,2 Vir: EIA, ECB, EMMI Euribor, preračuni UMAR Opomba: *pri Euribor sprememba v b. t. Gospodarska gibanja v Sloveniji Slika 4: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji Izvoz blaga Ind. proiz. predel. dej. Na prehodu v leto 2017 so se nadaljevala ugodna gibanja Vred. oprav. del v gradb. Prih. v trgovini na drobno 130 gospodarske aktivnosti. Rast izvoza in proizvodnje Vir: SURS, preračuni UMAR. Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v % 2016 I 17/XII 16 I 17/I 16 Izvoz blaga, realno1 5,6 0,43 11,2 Uvoz blaga, realno1 4,7 3,23 12,9 Izvoz storitev, nominalno2 8,1 0,53 13,8 Uvoz storitev, nominalno2 5,5 -2,53 8,0 Industrijska proizvodnja, realno 6,7 -0,13 3,34 v predelovalnih dejavnostih 8,0 -1,03 2,94 Gradbeništvo-vrednost opravljenih gradbenih del, realno -17,7 -12,33 -5,6 Trgovina na drobno – realni prihodek 4,5 1,73 12,44 Tržne storitve (brez trgovine) – nominalni prihodek 3,8 0,33 4,94 Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR. Opombe: 1zunanjetrgovinska statistika, deflacioniranje UMAR, 2plačilnobilančna statistika, 3desezonirani podatki, 4delovnim dnem prilagojeni podatki. Slika 5: Blagovna menjava – realno Izvoz Uvoz Desezoniran realni indeks 2008=100, 3-mes. drsečaDesezoniran realni indeks 2008=100, 3-mes. drsečasredina sredina 125 120 115 110 105 100 95 90 85 80 jan. 11 jul. 11 jan. 12jan.08 jan.09 jan.10 jul. 12jan. 13jul. 13 120 110 100 90 80 70 60 50 40 30 jan.11 jan.12jan. 14 jul. 14jan. 15jul. 15jan.13 jan.14 jan.15jan. 16 jul. 16jan.16jan. 17 jan.17 Rast realnega izvoza in uvoza blaga se je na prehodu v leto 2017 okrepila.3 Rast izvoza še naprej spodbuja višje tuje povpraševanje in ohranjanje ugodnega konkurenčnega položaja predelovalnih dejavnosti. V slednjih ostajajo pozitivna tudi pričakovanja glede izvoza in naročil. Ob koncu 20164 se je povečeval izvoz vseh ključnih proizvodov predelovalnih dejavnosti, najbolj strojev in kemičnih izdelkov. Ob ugodnih izvoznih gibanjih ter rasti domače zasebne in investicijske potrošnje se povečuje tudi rast uvoza. gibanj. predelovalnih dejavnosti se je ob krepitvi tujega povpraševanja in ohranjanju ugodnega konkurenčnega položaja nadaljevala. Ugodna gibanja na trgu dela so okrepila zasebno potrošnjo in pomembno prispevala k rasti prihodka v trgovini in v storitvah, povezanih predvsem s preživljanjem prostega časa, k čemur je prispeval tudi večji obisk tujih turistov. Krepitev domačega povpraševanja in izvoza je vplivala tudi na nadaljnjo rast prihodka v preostalih tržnih storitvah. Le aktivnost v gradbeništvu je ostala skromna zaradi nizkih državnih investicij. Razpoloženje v gospodarstvu se še naprej izboljšuje in nakazuje nadaljevanje pozitivnih Vir: SURS, preračuni UMAR. 3 Ocena realnega izvoza blaga je narejena na podlagi nominalnega izvoza po zunanjetrgovinski statistiki in cen industrijskih proizvodov proizvajalcev na tujem trgu, ocena realnega uvoza blaga pa na podlagi nominalnega uvoza po zunanjetrgovinski statistiki in indeksa uvoznih cen. 4 Podrobni podatki o strukturi blagovne menjave so razpoložljivi do vključno decembra. Slika 6: Storitvena menjava – nominalno Izvoz storitev Uvoz storitev Desezoniran indeks 2008=100, 3-mes. drsečaDesezoniran indeks 2010=100, 3-mes. drseča sredina V mio EUR, desezonirano, 3-mes. drseča sredina sredina jan. 11 170 160 150 140 130 120 110 100 90 80 Vir: BS, preračuni UMAR. Slika 7: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih Predelovalne dejavnosti, skupaj Visoko teh. zaht. panoge Sr. visoko teh. zaht. panoge Sr. nizko teh. zaht. panoge Nizko teh. zaht. panoge Vir: SURS. Slika 8: Vrednost opravljenih gradbenih del Skupaj Stanovanjske stavbe 550 500 450 400 350 300 250 jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15 jul. 15 jan. 16 jul. 16 jan. 17 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan.15 jul.15 jan.16 jul.16 jan.17 gibanja v gradnji stavb nadaljevala. Vrednost opravljenih gradbenih del je od drugega četrtletja lani približno nespremenjena, a ob znatnih mesečnih nihanjih. Aktivnost je bila lani in na začetku letošnjega leta precej nižja kot leta 2015, kar je povezano predvsem z nizkimi državnimi investicijami ter januarja tudi z neugodnimi vremenskimi razmerami. Ob splošnem izboljševanju gospodarskih razmer in postopnem okrevanju nepremičninskega trga pa se je konec leta 2015 pričela krepiti gradnja stanovanj, sredi lanskega leta pa tudi gradnja nestanovanjskih stavb. Podatki o izdanih gradbenih dovoljenjih nakazujejo, da se bodo ugodna Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih je na začetku leta ostal visok. Proizvodnja v vseh skupinah panog po tehnološki zahtevnosti je bila podobna kot konec lanskega leta. V preteklem letu se je najmočneje povečala v najbolj izvozno usmerjenih visoko tehnološko zahtevnih panogah, predvsem v proizvodnji IKT opreme. Obeti za prvo polovico leta so ugodni, saj večina podjetij iz predelovalnih dejavnosti pričakuje krepitev povpraševanja, proizvodnje in zaposlovanja. Nominalni izvoz in uvoz storitev sta se ohranila na visoki ravni.5 Izvoz je bil medletno višji za 13,8 %, uvoz pa za 8,0 %. K medletni rasti obeh so največ prispevale transportne in ostale poslovne storitve. Vir: SURS, preračuni UMAR. 5 Po plačilnobilančni statistiki. jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15 jul. 15 jan. 16 jul. 16 jan. 17 Nestanovanjske stavbe Gradbeni inženirski objekti 80 60 40 20 0 Desezoniran indeks 2008=100, 3-mes.drseča sredina 125 120 115 110 105 100 95 90 85 80 75 Vir: SURS, preračuni UMAR. Ob začetku leta se je rast nominalnega prihodka tržnih Skupaj* Promet in skladiščenje (H) Informac. in komunik. (J) Strokovno-tehnične (M) storitev nadaljevala. Rast prihodka v zaposlovalnih Druge poslovne (N) storitvah (del N) je ostala visoka, hkrati pa podjetja Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Q1 15 Q1 16 Q1 11 Q1 12 Q1 13 Q1 14 Vir: SURS, preračuni UMAR. Cene rabljenih stanovanj Cene novih stanovanj Cene rabljenih hiš Cene novih hiš Slika 9: Transakcije novih in rabljenih stanovanjskih nepremičnin Transakcije rabljenih stanovanj Transakcije novih stanovanj Transakcije rabljenih hiš Transakcije novih hiš 130 Prodaja stanovanjskih nepremičnin se je lani nadalje krepila. Za 16 % je bila višja prodaja rabljenih stanovanjskih nepremičnin6, ki je že leta 2015 presegla vrh iz leta 2007. Podobno nizka kot leto prej je ostala prodaja novih stanovanjskih nepremičnin. Na oživljanje nepremičninskega trga so po naši oceni vplivali izboljšana gospodarska situacija in z njo povezano okrevanje na trgu dela, razmeroma nizka efektivna obrestna mera za stanovanjske kredite ter še vedno razmeroma nizke cene. Cene večine vrst stanovanjskih nepremičnin so se lani krepile. V povprečju so bile medletno višje za 3,3 %. Povišanje cen rabljenih stanovanj je bilo najbolj opazno v Ljubljani (za 6,0 %). Medletno višje so bile tudi cene novih stanovanj, na kar so vplivale prodaje dražjih stanovanj (na iskanih lokacijah ter nadstandardno grajenih in opremljenih stanovanj)7. Cene novih stanovanj iz stečajnih postopkov pa so bile večinoma nižje. Po sedmih letih zniževanja so bile lani prvič višje tudi cene rabljenih hiš. Q1 15 Q1 16 nepremičninami, od tega so 73 % predstavljala rabljena stanovanja. 7 SURS (24. 3. 2017). Indeksi cen stanovanjskih nepremičnin, Slovenija, 4. četrtletje 2016. Dostopno na http://www.stat.si/StatWebArhiv/prikazi-no ob izboljševanju razmer na trgu dela že pogosteje neposredno zaposlujejo delovno silo. Tudi v prometu so se pod vplivom rasti izvoza storitev cestnih prevozov nadaljevala pozitivna gibanja. Rast prihodka v informacijsko-komunikacijskih storitvah pa se je po daljšem obdobju rasti, spodbujeni z računalniškimi storitvami, upočasnila. V strokovno-tehničnih dejavnostih se prihodek v arhitekturno-projektantskih storitvah ne zmanjšuje več, a se aktivnost ohranja na nizki ravni. 6 Okoli 90 % vseh prodaj se je opravilo z rabljenimi stanovanjskimi Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: * z gostinstvom. vico?id=6567&idp=2&headerbar=1. jan. 11 jul. 11jan. 12 jul. 12jan. 13 jul. 13jan. 14 jul. 14jan. 15 jul. 15jan. 16 jul. 16jan. 17 Slika 12: Izbrani kazalniki potrošnje gospodinjstev Real. prihodek v trg. z neživili Prodaja osebnih avtov fizičnim osebam Real. masa izplačanih neto plač Nom. gostinski prihodek Vir: MZI, SURS, preračuni UMAR. Slika 13: Poslovne tendence Gospodarska klima Predelovalne dej. Trg. na drobno Storitvene dej. Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: *Zaradi spremembe metodologije podatki od 2016 niso primerljivi s predhodnimi. Desezonirana vrednost kazalnika, 3-mes. drsečaDesezoniran indeks 2008=100, 3-mes. drsečasredina jan.17 Gradbeništvo Potrošniki* 30 20 10 0 -10 -20 dejavnostih in med potrošniki zaupanje dosega najvišje -40 ravni po letu 2008. -50 -60 -30 sredina 110 100 90 80 70 60 50 40 jan. 11jan. 11jul. 11jul. 11jan. 12 jan. 12jul. 12jul. 12jan. 13jan. 13jul. 13jul. 13jan. 14jan. 14jul. 14jul. 14jan. 15jan. 15jul. 15jul. 15jan. 16 jan. 16jul. 16jan. 17 jul.16 pa od konca lanskega leta ostaja na doseženi ravni. V vseh Zaupanje se povečuje v vseh dejavnostih, med potrošniki Razpoloženje v gospodarstvu se še naprej izboljšuje. Na začetku leta se je trošenje gospodinjstev ob izboljševanju razmer na trgu dela in visokem zaupanju potrošnikov nadalje povečalo. Še povečali so se nakupi trajnih dobrin, predvsem osebnih avtov8, ki se krepijo že dlje časa. Nadaljevala se je tudi lani začeta rast nakupov poltrajnih dobrin in storitev, večinoma povezanih s preživljanjem prostega časa doma in v tujini9. 8 Prodaja osebnih avtov fizičnim osebam se je po skoraj 10-odstotni rasti v lanskem letu januarja in februarja skupaj medletno povečala za 14,2 %. 9 Gostinski prihodek, na katerega je poleg večjih izdatkov domačega prebivalstva vplival tudi visok obisk tujih turistov, se je po 10-odstotni rasti v lanskem letu januarja še nekoliko okrepil. Za 4,9 % so bili medletno višji tudi izdatki prebivalcev na zasebnih potovanjih v tujino. Trg dela Gradbeništvo Trgovina Storitve Industrija Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR. Slika 16: Povprečna bruto plača na zaposlenega Bruto plača na zaposlenega Zasebni sektor Javni sektor – v tem sektor država Desezoniran indeks, 2008=100, 3-mes.drseča sredina Vir: Eurostat. Delovno aktivni po SRDAP (leva os) Registrirani brezposelni (desna os) 190 – v tem javne družbe 120 115 110 105 100 Desezonirana vrednost kazalnika, 3-mes. drseča sredina desezonirano jan. 17 jan. 11 jul. 11 25 20 15 10 5 0 -5 -10 -15 -20 -25 -30 -35 -40 jan. 12jan.11 jan.12 jan.13 jan.14 jan.15 jan.16 jan.17 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14jan. 15jul. 15 jan. 16 jul. 16 90 100 110 120 130 140 150 160 170 180 Število registriranih brezposelnih, v 1.000, Zmerna rast povprečne bruto plače na zaposlenega se nadaljuje. Po precejšnji rasti ob koncu lanskega leta, spodbujeni z izrednimi izplačili, se je plača v zasebnem sektorju in javnih družbah januarja pričakovano znižala. V sektorju država je ostala na visoki ravni, doseženi ob koncu leta z napredovanji javnih uslužbencev. 10 Po statističnem registru delovno aktivnega prebivalstva; to so zaposlene z leti stabilnih gospodarskih razmer pred krizo. (13,6 % manj kot marca lani), kar je blizu ravni, primerljive koncu marca je bilo v evidenci prijavljenih 95.189 oseb ki končujejo šolanje, in boljših gospodarskih razmer. Ob prve zaposlitve, po naši oceni zaradi manjših generacij, poteka pogodb za določen čas. Manj je bilo tudi iskalcev lani ostal podoben. Manjši pa je bil priliv, predvsem zaradi odliv v zaposlitev, ki je v primerjavi z enakim obdobjem četrtletju letos. Na zmanjševanje še naprej vpliva zlasti registriranih brezposelnih nadaljevalo tudi v prvem Po lanskem opaznem padcu se je zmanjševanje števila Po rasti v lanskem letu, ki je bila najvišja od začetka krize, se je naraščanje števila delovno aktivnih10 nadaljevalo tudi januarja. Rast je bila medletno večja v večini dejavnosti zasebnega sektorja11. Kratkoročna pričakovanja podjetij o zaposlovanju ostajajo najvišja od začetka krize. V javnih storitvah je bila ob sprostitvi omejitev leta 2016 pri novem zaposlovanju rast višja kot pred letom v zdravstvu, javni upravi, v izobraževanju pa zlasti v osnovnem šolstvu. Vir: SURS, preračuni UMAR. povpraševanje, še posebej v trgovini in gostinstvu. jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15 jul. 15 jan. 16jul. 16 in samozaposlene osebe brez samozaposlenih kmetov. 11 Ob ugodnem izvoznem povpraševanju se rast še naprej krepi v predelovalnih dejavnostih. Krepi se tudi v dejavnostih, vezanih na domače Tabela 3: Kazalniki gibanj na trgu dela v % 2016 I 17/XII 16 I 17/I 16 Delovno aktivni2 1,6 0,51 3,1 Registrirani brezposelni -8,5 -1,01 -12,2 Povprečna nominalna bruto plača 1,8 -0,41 2,1 zasebni sektor 1,7 -2,41 2,9 javni sektor 2,3 -0,51 1,5 v tem sektor država 3,6 -0,11 1,3 v tem javne družbe -0,5 -6,71 2,0 2016 I 16 I 17 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 11,2 12,0 9,6 Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Opombi: 1 desezonirani podatki, 2 zaposleni, samozaposleni in kmetje. Cene Indeks 2010=100 Medletna rast, v % jan. 11 jul. 11 106 104 102 100 konca lanskega leta medletno višje. To povezujemo predvsem z nadaljevanjem zviševanja cen surovin na svetovnih trgih, ki se ob krepitvi povpraševanja postopno prelivajo v uvozne cene in cene industrijskih proizvodov domačih proizvajalcev. jan. 11 jul. 11jan. 12jan. 12 jul. 12jul. 12 jan. 13jan. 13 Vir: Eurostat. Slika 18: Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih in uvozne cene PPI (domači trg) PPI (tuji trgi) Uvozne cene 110 108 Cene industrijskih proizvodov in uvozne cene so od Vir: SURS. Tabela 4: Rast cen življenjskih potrebščin, v % 2016 III17/II17 III17/III16 I-III17/I-III16 Skupaj 0,5 0,4 1,9 1,8 Hrana 1,6 -1,1 2,3 3,0 Goriva in energija -0,2 0,2 7,4 6,8 Storitve 1,6 -0,7 1,5 1,7 Ostalo1 -0,6 1,9 0,4 -0,1 Osnovna inflacija - brez hrane in energije 0,4 0,7 0,8 0,7 Osnovna inflacija - odrezano povprečje2 0,4 0,7 1,2 0,9 Davčni vpliv - prispevek v o.t. 0,0 0,0 0,0 0,0 -2 letom. Rast cen življenjskih potrebščin se je v letošnjem letu okrepila. Medletno višje cene energentov nadalje ostajajo pod vplivom višjih cen surovin. H krepitvi inflacije pa so ob skromnejši pridelavi v Španiji in posledično višjih uvoznih cenah hrane prispevale tudi cene (nepredelane) hrane. Iz podobnih razlogov se je okrepila tudi inflacija v evrskem območju. Pri nas pa se krepi tudi rast cen storitev: ob krepitvi zasebne potrošnje se zvišujejo predvsem cene storitev, povezanih s preživljanjem prostega časa; višje pa so bile tudi cene telekomunikacijskih in komunalnih storitev. Cene trajnega blaga ostajajo medletno nižje, cene poltrajnega blaga pa so bile podobne kot pred 3 2 1 0 -1 Slika 17: Dejanska in osnovna inflacija v Sloveniji in evrskem območju Evrsko območje HICP Evrsko območje HICP -OI Slovenija HICP Slovenija HICP - OI jul. 13jul. 13jan. 14jan. 14jul. 14jul. 14jan.15jan. 15jul.15jul. 15jan.16jan. 16jul.16jul. 16jan.17 jan.17 Vir: SURS, MGRT, preračuni UMAR. Opombe: 1 Obleka, obutev, pohištvo, osebni avtomobili, alkoholne pijače, tobak, itd. 2 Pristop z izključitvijo deleža ekstremnih sprememb cen v vsakem mesecu. Optimalni delež je določen v obdobju zadnjih petih let kot razlika med vrednostjo drsečega sredinskega povprečja in izračunanim odrezanim povprečjem. SI do 56 partneric EA in zunaj EA SI do 18 partneric EA SI do 38 partneric zunaj EA 0 -3 -6 -9 -12 -15 EA do 38 partneric zunaj EA 9 6 Šibek evro in znižanje relativnih12 cen izboljšujeta cenovno konkurenčnost izvoza na začetku leta. Vrednost evra je 3 Medletna rast, v % bila v prvih dveh mesecih nominalno nižja predvsem v primerjavi s pomembnejšimi valutami zunaj EU13. Rast cen življenjskih potrebščin se je v tem času medletno okrepila, vendar za manj kot v trgovinskih partnericah. Izboljšanje cenovne konkurenčnosti je zabeležila večina članic evrskega območja, Slovenija je bila med članicami z relativno ugodnejšim gibanjem. jan. 11jul. 11jan. 12jul. 12jan. 13jul. 13jan. 14jul. 14jan. 15jul. 15jan. 16jul. 16jan. 17 Vir: ECB; preračuni UMAR. 12 Slovenskih v primerjavi s trgovinskimi partnericami. 13 Še posebej v primerjavi z ruskim rubljem (-26 %, medletno, po 86-odstotni okrepitvi v obdobju 2013–2016), pa tudi ameriškim dolarjem, korejskim vonom, japonskim jenom in švicarskim frankom. Med valutami pomembnejših trgovinskih partneric iz EU je evro nominalno padel v primerjavi s hrvaško kuno, poljskim zlotom in madžarskim forintom. 12-mesečne drseče kumulative, v mio EUR jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13 jul. 13 jan. 14 jul. 14 4.000 3.000 2.000 1.000 0 -1.000 -2.000 jan. 15 jul. 15 jan. 16 Plačilna bilanca Slika 20: Komponente salda tekočega računa plačilne bilance Blagovna menjava Storitvena menjava Primarni dohodki Sekundarni dohodki 5.000 Tekoči račun Vir : BS, preračuni UMAR. Tabela 5: Plačilna bilanca I 2017, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo Saldo, I 16 Tekoči račun 2.845,6 2.569,7 276,0 227,1 Blago 2.105,4 1.981,9 123,5 158,5 Storitve 481,2 291,0 190,2 153,6 Primarni dohodki 198,3 193,8 4,4 -64,1 Sekundarni dohodki 60,8 103,0 -42,1 -20,8 Kapitalski račun 42,1 41,4 0,7 -7,1 Finančni račun -169,6 349,8 519,4 203,0 Neposredne naložbe -1,1 66,8 68,0 -236,3 Naložbe v vrednostne papirje 891,7 233,5 -658,2 373,1 Ostale naložbe -1.034,6 19,4 1.054,0 44,9 Statistična napaka 0,0 242,7 242,7 -17,1 Vir: BS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal IMF. Na tekočem in kapitalskem računu prilivi pomenijo prejemke, odlivi pa izdatke; saldo je razlika med prilivi in odlivi. Na finančnem računu odlivi pomenijo imetja, prilivi pa obveznosti do tujine; saldo je razlika med odlivi in prilivi. Za vse plačilnobilančne prilive in odlive se povečanje izkazuje s pozitivnim predznakom, zmanjšanje pa z negativnim predznakom. Neposredne naložbe Naložbe v vredn. papirje Finančni derivativi Ostale naložbe Finančne transakcije Neto financiranje tujine se nadaljuje. Finančne transakcije s tujino so bile neto odlivne v višini 1,3 mrd EUR. K temu so večinoma prispevale finančne investicije zasebnega sektorja in BS v tuje vrednostne papirje. Država je ob manjši donosnosti dvigovala vloge z računov v tujini in odplačevala obveznosti do tujine. jul. 16 jan. 17 Presežek tekočega računa plačilne bilance se je nadalje povečal in je v dvanajstih mesecih14 znašal 2,7 mrd EUR (6,6 % ocenjenega BDP). V primerjavi s prejšnjim 12-mesečnim obdobjem15 je k višjemu presežku tekočih transakcij največ prispeval manjši primanjkljaj primarnih dohodkov. Višji je bil tudi storitveni presežek, predvsem zaradi večjih prihodkov od gradbenih del v tujini in višjega presežka v menjavi transportnih storitev. Ob nadaljnji rasti izvoza blaga in domačega trošenja se krepi tudi uvoz blaga, kar znižuje blagovni presežek. Vir : BS, preračuni UMAR. 15 Februar 2015–januar 2016. jan. 11 jul. 11 jan. 12jul. 12 jan. 13jul. 13 jan. 14 jul. 14 jan. 15 jul. 15 jan. 16 jul. 16 jan. 17 14 Februar 2016–januar2017. Finančni trgi Slika 22: Spremembe obsega kreditov domačim nebančnim sektorjem Februarja se je obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem prvič po avgustu 2011 medletno povečal. Gospodinjstva Podjetja in NFI Država Skupaj 1500 Poleg okrepljene rasti kreditov gospodinjstvom k temu pomembno prispeva tudi izrazitejše upočasnjevanje 1000 zmanjševanja kreditov podjetjem. Slednje je po naši 500 0 -500 -1000 -1500 -2000 -2500 Vir: BS, preračuni UMAR. Opomba: Vpliv prenosa terjatev na DUTB je izločen. Medletne spremembe, v mio EUR oceni predvsem posledica manjšega razdolževanja podjetij in NFI, saj se novo kreditiranje bank še ni opazneje spremenilo. Pogoji zadolževanja so v Sloveniji v primerjavi s povprečjem evrskega območja še vedno neugodni in tako vplivajo tudi na odliv najboljših komitentov iz slovenskega bančnega sistema k bankam v tujino. Podjetja so se tako v zadnjih dvanajstih mesecih v tujini neto zadolžila za približno 150 mio EUR, kar je izključno posledica zadolževanja v obliki dolgoročnih posojil. Kakovost bančne aktive se nadalje izboljšuje. V preteklih letih je k temu največ prispevalo zmanjševanje nedonosnih terjatev do velikih podjetij, v prihodnje pa bi lahko k nadaljnjemu zniževanju v večji meri prispevalo tudi učinkovitejše upravljanje terjatev do MSP.16 Tabela 6: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in vloge prebivalstva ter države Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v % 29. II 16 31. XII 16 28. II 17 28. II 17/31. I 17 28. II 17/29. II 16 Krediti skupaj 21.156,6 21.358,5 21.380,9 -0,3 1,1 Krediti podjetjem in NFI 10.466,2 10.123,1 10.261,1 0,8 -2,0 Krediti državi 1.901,8 2.081,8 1.911,7 -8,8 0,5 Krediti gospodinjstvom 8.788,6 9.153,6 9.208,2 0,4 4,8 Potrošniški 2.015,7 2.144,0 2.182,6 1,1 8,3 Stanovanjski 5.520,6 5.716,5 5.764,9 0,4 4,4 Ostalo 1.252,4 1.293,1 1.260,6 -0,7 0,7 Bančne vloge gospodinjstev skupaj 16.108,4 16.935,1 17.227,1 0,7 6,9 Čez noč 9.328,9 10.956,4 11.476,9 1,9 23,0 Vezane 6.779,5 5.978,6 5.750,2 -1,7 -15,2 Bančne vloge centralne države skupaj 1.596,8 1.073,5 954,1 -14,0 -40,2 Vloge nefinančnih družb skupaj 5.207,1 5.804,6 5.665,2 0,2 8,8 Slika 23: Spremembe obsega vlog domačih nebančnih sektorjev Vir: Bilten BS, preračuni UMAR. Opomba: NFI – nedenarne finančne institucije. NFI Nefinančne družbe Centralna država Ostala država Gospodinjstva Skupaj 2000 Struktura bančnih virov financiranja se nadalje spreminja 1500 v prid vlog nebančnih sektorjev. Te so tako konec februarja Medletne spremembe, v mio EUR 1000 500 0 -500 -1000 -1500 -2000 Vir podatkov: BS. dosegale že več kot dve tretjini bilančne vsote bančnega sistema, kar je približno za polovico več kot v obdobju pred krizo. Njihova ročnostna struktura pa je precej neugodna (približno 60 % vseh vlog nebančnega sektorja predstavljajo vloge čez noč), kar povečuje likvidnostno tveganje in omejuje kreditiranje. Obseg dolga do tujih bank je konec februarja znašal 2,7 mrd EUR in se še vedno zmanjšuje. 16 S tem namenom je bil sredi marca letos objavljen priročnik za upravljanje in reševanje nedonosnih terjatev do MSME, ki ga je na zahtevo Banke Slovenije ob posvetovanju s slovenskim bančnim sektorjem pripravila Svetovna banka. Javne finance Slika 24: Saldo javnih financ po denarnem toku Javnofinančni saldo Primarni javnofinančni saldo 500 0 Javnofinančni saldo po denarnem toku17 je bil januarja 2017 skoraj izravnan. Ob krepitvi gospodarske aktivnosti se je nadaljevala rast davčnih prihodkov18 in prihodkov -500 iz socialnih prispevkov, nižja pa se ohranjajo prejeta sredstva iz proračuna EU. Rast nedavčnih prihodkov je bila pod vplivom enkratnih dejavnikov.19 Rast izdatkov -1.000 je izhajala iz večine kategorij, nanjo pa so najbolj vplivala izplačila subvencij v kmetijstvu, katerih dinamika izplačil -1.500 se med leti lahko razlikuje, ter povečanje sredstev za zaposlene pod vplivom rasti zaposlenosti in plač v javnem sektorju20. -2.000 Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR. Tabela 7: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki po denarnem toku V mio EUR Kategorija I 2016 I 2017 Kategorija I 2016 I 2017 Mio EUR Medl. rast, % Mio EUR Medl. rast, % Mio EUR Medl. rast, % Mio EUR Medl. rast, % SKUPAJ PRIHODKI 1.329,1 1,3 1.444,6 8,7 SKUPAJ ODHODKI 1.302,6 -8,4 1.451,8 11,5 Davčni prihodki* 711,4 -7,2 833,7 17,2 Plače in drugi stroški dela** 305,6 -3,3 317,8 4,0 Dohodnina 175,1 0,8 181,8 3,8 Izdatki za blago in storitve 157,9 2,2 176,4 11,7 Davek od dohod. pravnih oseb 39,8 17,0 35,2 -11,5 Plačila obresti 143,6 0,6 149,4 4,1 Davki na nepremičnine 8,8 31,1 7,0 -20,5 Rezerve 10,5 -57,4 5,3 -49,8 Davek na dodano vrednost 330,9 1,5 339,6 2,6 Tekoči transferi posam. in gospodinj. 529,0 2,6 541,5 2,4 Trošarine 82,1 -38,2 139,9 70,4 Ostali tekoči transferi 86,9 -45,8 183,0 110,7 Prispevki za soc. varnost 465,0 2,3 496,7 6,8 Izdatki za investicije 35,6 -52,0 45,6 28,3 Nedavčni prihodki 57,5 4,4 98,2 70,6 Plačila v proračun EU 33,6 -2,2 32,8 -2,3 Prejeta sredstva iz EU 90,2 181,3 10,5 -88,4 JAVNOFINANČNI SALDO 26,5 -7,2 Ostalo 5,0 31,8 5,5 11,5 PRIMARNI SALDO 169,5 137,7 Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR. Opombi: *Med davčne prihodke niso všteti socialni prispevki, kot to velja v konsolidirani bilanci javnega financiranja. ** Stroški dela vključujejo soc. prispevke delodajalca. 17 Po podatkih konsolidirane bilance javnega financiranja (po metodologiji denarnega toka). 18 Na rast davčnih prihodkov je vplivala tudi visoka rast prihodkov iz trošarin, na katero poleg količinskih in cenovnih dejavnikov vplivajo tudi zamiki in zamude pri vplačilih. Letos so bila realizirana visoka vplačila trošarin za razliko od januarja lani, ko je prišlo do zamika vplačil trošarin v februar (30. januar je bila sobota). S spremembo Zakona o trošarinah od 1. 8. 2016 velja, da vplačilo trošarin zapade na zadnji delovni dan v mesecu in ne več 30. v mesecu. 19 Visoka rast nedavčnih prihodkov je izhajala iz natečenih obresti ob ponovnem odprtju obveznice RS76. 20 Zvišanje plačne lestvice septembra 2016 in napredovanja zaposlenih decembra 2016. Okvir 1: Temeljni agregati sektorja država 2016 (ESA-2010) Primanjkljaj sektorja država se v zadnjih letih znižuje in je v letu 2016 dosegel 1,5 % BDP. Zniževanje primanjkljaja poteka pod vplivom izboljševanja makroekonomskih razmer, ki se po letu 2014 kaže v krepitvi davčnih prihodkov in prihodkov iz socialnih prispevkov, dodatno pa so na rast teh prihodkov vplivali tudi sprejeti ukrepi trajne narave1. Na strani izdatkov so konsolidacijo v letih 2014 in 2015 znatno podprli večinoma začasni ukrepi, ki so vplivali na politiko plač, zaposlovanje javnih uslužbencev, socialna nadomestila in transferje, s sproščanjem teh ukrepov v letu 20162 pa je na znižanje primanjkljaja v večji meri kot predhodna leta vplivalo zniževanje fleksibilnega dela izdatkov. V povezavi z znižanjem prilivov iz skladov EU so se ob prehodu na finančno perspektivo 2014–2020 namreč zmanjšale predvsem investicije oz. njihovo sofinanciranje z EU sredstvi. Upočasnjena je bila tudi rast vmesne porabe, ki je izhajala predvsem iz povečanja teh izdatkov v javnih zavodih v zdravstvu. V 2016 so bili med izdatki bistveno manjši tudi kapitalski transferji, povezani z delovanjem DUTB. Primerjava ravni izdatkov v letu 2016 glede na leto 2008 kaže, da so se v tem obdobju najbolj povečali izdatki za socialna nadomestila (pokojnine), obresti in sredstva za zaposlene, najbolj pa znižale investicije in subvencije sektorja država. Vpliv enkratnih dejavnikov je bil podobno kot v letu 2015 tudi v 2016 zanemarljiv. Dolg sektorja država se je v letu 2016 zmanjšal, ob aktivni politiki upravljanja pa se nadalje daljša njegova ročnost. S padcem dolga se je prekinil trend naraščanja, ki je trajal od sredine leta 2008. Delež dolga glede na BDP se je v letu 2016 zmanjšal za 3,5 o. t. (na 79,7 % BDP konec leta 2016), kar Slovenijo uvršča v sredino držav EU. Še vedno pa je Slovenija med državami, v katerih se je dolg najbolj povečal glede na predkrizno obdobje. Država je v letu 2016 povečala že obstoječe izdaje in izdala nove dolgoročne obveznice v skupni vrednosti blizu 4,8 mrd EUR. Večina novo izdanega dolga v letu 2016 je bila namenjena odplačilom zapadlih glavnic (okoli 3,6 mrd EUR) ter ob ugodnih pogojih zadolževanja na mednarodnih finančnih trgih tudi zamenjavi obveznic, izdanih v letih 2012–2014 z zahtevano donosnostjo nad 5 % z dolgoročnimi obveznicami z ugodnejšimi pogoji financiranja. Implicitna obrestna mera celotnega dolga se je v letu 2016 znižala na 3,7 %, kar je najnižje doslej. % BDP -6 -8 -10 Vir podatkov: SURS. Vir podatkov: SURS. 1 V letu 2016 so bile okrepljene aktivnosti za učinkovitejšo izterjavo davčnih obveznosti (davčne blagajne), med glavnimi ukrepi z učinki na povišanje davčnih prihodkov v letu 2015 pa so dvigi stopenj pri davku na finančne storitve in zavarovalne posle ter CO2 takse. V letu 2015 so se ohranile tudi leta 2013 povišane stopnje pri DDV in četrti dohodninski razred, prišlo pa je tudi do širitve osnov za vplačilo socialnih prispevkov (študentsko delo). 2 Leta 2016 je prišlo do večje delne sprostitve varčevalnih ukrepov, ki so zadrževali izdatke od leta 2012: povišanje otroškega dodatka v 5. in 6. dohodkovnem razredu, povišanje zneska denarne socialne pomoči, povišanje cenzusov za prejem državne štipendije in varstvenega dodatka ter subvencij za šolske malice. Opravljeni sta bili dve izredni uskladitvi pokojnin. Ukinjene so bile nekatere omejitve pri zaposlovanju v javnem sektorju (doseganje znižanja zaposlenosti za 1 % in pridobivanje soglasij za zaposlovanje) ter povišane vrednosti plačnih razredov. Tabela 8: Prihodki, izdatki in saldo sektorja država (ESR–2010), Slovenija, v % od BDP 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Prihodki 42,5 42,3 43,6 43,3 44,5 45,2 44,7 45,2 43,5 Izdatki 43,9 48,2 49,3 50,0 48,6 60,3 50,0 47,8 45,0 Primanjkljaj sektorja država -1,4 -5,9 -5,6 -6,7 -4,1 -15,1 -5,3 -2,6 -1,5 Primarni saldo -0,3 -4,6 -4,1 -4,8 -2,1 -12,5 -2,1 0,3 1,4 Vir: SI – Stat podatkovni portal – Nacionalni računi – Računi države – Temeljni agregati sektorja država, marec 2017. izbrane teme Plačilna (ne)sposobnost v letu 2016 Izboljševanje plačilne sposobnosti se je nadaljevalo tudi v letu 2016. Plačilna sposobnost pravnih oseb in samostojnih podjetnikov1 se je izboljšala po številu neplačnikov in višini neplačanih zneskov. Skrajšali so se roki neplačil, vendar dolgoročne neplačane obveznosti2 ostajajo visoke in predstavljajo 73 % vseh neporavnanih obveznosti. S poboti se je zmanjšala medsebojna zadolženost poslovnih subjektov, manj je bilo začetih postopkov prisilne poravnave, več pa stečajnih postopkov. Slika 27: Pravne osebe z dospelimi neporavnanimi obveznostmi nad 5 dni neprekinjeno v mesecu in povprečni dnevni zneski dospelih neporavnanih obveznosti Povpr. št. pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi (leva os) Povpr. dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti, mio EUR (desna os) 8.000 800 7.000 700 6.000 600 200 100 0 Vir: AJPES. Vključno z decembrskim krogom obveznega in prostovoljnega pobota se je od aprila 2011 medsebojna zadolženost poslovnih subjektov zmanjšala za 2,9 mrd EUR.4 V tem krogu so dolžniki prijavili obveznosti v skupnem znesku 377,1 mio EUR, pobotanih pa je bilo 5,8 % 2.000 200 1.000 100 0 2008 200 9 2010 2011 2012 2013 2014 2 0 015 2016 Vir: AJPES. Leta 2016 se je število pravnih oseb z neporavnanimi obveznostmi3 nadalje zmanjšalo v vseh dejavnostih, najbolj v gradbeništvu. Kljub zmanjšanju v zadnjih petih letih pa neporavnane obveznosti v gradbeništvu še vedno predstavljajo petino vseh dnevnih neplačanih obveznosti. V večini dejavnosti so se zmanjševali tudi povprečni dnevni neporavnani zneski. Plačilna sposobnost se je lani izboljšala tudi pri samostojnih podjetnikih. Število vseh samostojnih podjetnikov je bilo medletno manjše za petino, povprečni dnevni zneski neplačil (113 mio EUR) pa samo za 5 %. Problem ostaja dolgotrajnost neplačil, saj polovica neplačnikov svojih obveznosti ni poravnala več kot leto dni, v strukturi pa to predstavlja 80,8 % vseh neplačil. Skoraj polovica neplačnikov se uvršča v dejavnosti gradbeništva, trgovine in gostinstva. 1 Samostojni podjetniki in druge fizične osebe, ki opravljajo registrirane dejavnosti, vpisani v Poslovni register Slovenije. 2 Neplačane obveznosti nad eno leto. 3 Gre za dospele neporavnane obveznosti neprekinjeno več kot pet dni v mesecu. AJPES vodi evidence dospelih neporavnanih obveznosti iz naslova sodnih sklepov o izvršbi in iz naslova davčnega dolga. Te evidence ne vključujejo ostalih neporavnanih obveznosti iz naslova neplačanih računov med upniki in dolžniki. Slika 28: Povprečni zneski neporavnanih obveznosti pravnih oseb po ročnosti neplačil Do 3 mesece Od 3 mesecev do 1 leta Nad 1 leto 600 500 400 V mio EUR 300 5.000 500 prijavljenih obveznosti, kar je podobno kot v prejšnjih krogih. Več kot polovica vseh dolžnikov in upnikov je bilo iz predelovalnih dejavnosti in trgovine. V mio EUR Število 4.000 400 300 Število začetih stečajnih postopkov5, ki se je po zakonskih spremembah6 v obdobju 2013–2015 občutno povečalo, je tudi v letu 2016 ostalo visoko. Pri gospodarskih družbah je bilo lani največ začetih stečajnih postopkov v dejavnosti trgovine in gradbeništva. Zaradi insolventnosti7 in posledično stečaja je bilo iz poslovnega registra izbrisanih za desetino več pravnih oseb kot pred letom. Lani se število začetih stečajev nad samostojnimi podjetniki od preteklega leta, ko je bilo najštevilčnejše, ni zmanjšalo. Več kot polovica jih je bilo iz dejavnosti gradbeništva, gostinstva in predelovalnih dejavnosti. Število začetih osebnih stečajev8 se je od vrha v predhodnem letu (4.130) zmanjšalo za 15 %, za skoraj polovico pa se je povečalo število končanih osebnih stečajev (2.487). Zneski prijavljenih terjatev osebnih stečajev, ki so v letu 2015 znašali 1,1 mrd EUR, so se v letu 2016 znižali na 840 mio EUR. 4 Skladno z zakonom o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1 (Uradni list RS, št. 57/2012, z dne 27. 7. 2012), ki je začel veljati dne 28. 7. 2012) 5 Stečajni postopek je oblika prenehanja prezadolženega dolžnika na način, da se v okviru postopka, ki ga operativno vodi stečajni upravitelj ob nadzoru s strani sodišča, unovči celotno premoženje stečajnega dolžnika ter iz nje izoblikuje stečajna masa za plačilo terjatev upnikov. Po koncu stečajnega postopka se pravna oseba izbriše iz sodnega registra. 6 Novela Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), Uradni list RS št. 47/2013 z dne 31. 5. 2013, po katerem nobenemu dolžniku ni več treba založiti stroškov predujma za začetek stečajnega postopka. 7 Insolventnost je položaj, ki nastane, če dolžnik v daljšem časovnem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (trajnejša nelikvidnost), ali postane dolgoročno plačilno nesposoben. 8 Po podatkih Vrhovnega sodišča RS. Z uvedbo postopka osebnega stečaja se prepreči rubež oz. se ustavijo sodne dražbe dolžnikovega premoženja. Tabela 9: Pravne osebe z dospelimi neporavnanimi obveznostmi nad 5 dni neprekinjeno v mesecu, december 2016 Področja dejavnosti Število pravnih oseb z do­spelimi nepo­ravnanimi obveznostmi, december 2016 Rast v % Povprečni dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti, december 2016, v 000 EUR Rast v % Povprečni dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti na pravno osebo, december 2016, v 000 EUR XII 16/ XII 15 I-XII 16/ I-XII 15 XII 16/ XII 15 I-XII 16/ I-XII 15 C Predelovalne dejavnosti 471 -9,1 -17,4 41.380 -22,5 -23,0 88 F Gradbeništvo 830 -9,1 -16,7 54.960 -40,1 -32,8 66 G Trgovina; vzdrževanje in popravila motor. vozil 910 -10,2 -15,9 56.979 16,8 -10,3 63 H Promet in skladiščenje 219 -8,0 -17,8 16.320 17,1 -4,1 75 I Gostinstvo 456 2,7 -4,7 11.959 -58,1 -58,0 26 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 65 -15,6 -22,8 3.279 17,1 -86,0 50 L Poslovanje z nepremičninami 110 -17,9 -15,7 10.342 -72,1 -62,7 94 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 574 -14,7 -17,6 34.582 -17,5 -30,6 60 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 147 -15,0 -14,3 6.048 -31,6 -15,3 41 Ostale dejavnosti (A,B,D,E,J,O-S) 686 -5,1 -10,6 69.756 22,3 -7,3 102 SKUPAJ 4.468 -8,9 -14,8 305.605 -20,4 -29,8 68 Vir: AJPES. Tabela 10: Število poslovnih subjektov z začetimi postopki in izbrisi iz registra zaradi insolventnosti 2009 2014 2015 2016 Skupaj od tega GD Skupaj od tega GD Skupaj od tega GD Skupaj od tega GD Začeti stečajni postopki 332 276 1.302 1.107 1.154 939 1.228 1.025 Izbrisi iz registra zaradi stečaja 269 208 850 681 1.113 921 1.217 1.003 Začeti postopki prisilne poravnave 14 14 43 40 17 17 12 12 Začeti postopki poenostavljene prisilne poravnave1 - - 101 99 116 112 99 92 Začeti postopki prisilne likvidacije - - 10 5 11 1 37 25 Izbrisi iz registra zaradi prisilne likvidacije - - 3 0 2 0 5 0 Začeti postopki prostovoljne likvidacije2 82 63 102 46 118 46 147 63 Izbrisi iz registra zaradi prostovoljne likvidacije 66 49 81 31 117 45 97 38 Vir: AJPES. Opomba: 1 Postopek poenostavljene prisilne poravnave uveden z novelo ZFPPIPP-E od 15.8.2013 dalje, 2 V letu 2009 podatki za prisilne in prostovoljne likvidacije skupaj. Slika 29: Število začetih stečajnih postopkov Gospodarske družbe Samostojni podjetniki posamezniki Osebni stečaji 4.500 4.000 3.500 3.000 2.500 2.000 1.500 1.000 500 0 Vir: AJPES, Vrhovno sodišče. Število Globalni indeks razlik med spoloma9 Po Globalnem indeksu razlik med spoloma ki so ga v okviru Svetovnega ekonomskega foruma (WEF) leta 2006 izračunali prvič, je Slovenija v desetih letih napredovala za 16 %. Med 144 državami je Slovenija že drugič zapored uvrščena med najboljših deset držav, na 8. mesto, med državami EU pa na četrto. Med najboljšimi so večinoma države s severa Evrope (Islandija, Finska, Norveška, Švedska, Irska) in Ruanda, Filipini, Nova Zelandija ter Nikaragva. Bistvena lastnost indeksa je, da meri razliko med spoloma in da je v ospredju izenačenost ženskega spola. Indeks temelji na 14 količnikih, ki so razporejeni v štiri dimenzije: ekonomska vključenost in priložnosti, vključenost v izobraževanje, zdravje in preživetje ter politična opolnomočenost. Indeks ima dve bistveni značilnosti. 1) Osredotoča se na merjenje 9 Global Gender Gap Indeks (GGGI). Povzeto po Global Gender Gap Report 2016, WEF. Finska Švedska Irska Slovenija Nemčija Nizozemska Latvija Francija Danska UK Estonija Belgija Litva Španija Portugalska EU-28 Luksemburg Poljska Bolgarija Italija Avstrija Hrvaška Madžarska Romunija Češka Ciper Grčija Slovaška Malta 0,500 0,550 0,600 0,650 0,700 0,750 0,800 0,850 0,900 Vir: The Global Gender Gap Report 2016, World Economic Forum. razlik med spoloma, ne pa na vrednosti kazalnikov. Na primer: ni pomembno, kolikšne dohodke imajo moški, pač pa, za koliko se razlikujejo od dohodkov žensk. Izračun indeksa temelji na izračunu količnika med vrednostmi za ženske in moške za različne kazalnike. 2) V ospredju je izenačenost ženskega spola, kar pomeni, da je z izjemo dveh kazalnikov idealna vrednost 1. 10 Slovenija zaostaja predvsem v politični opolnomočenosti žensk, kar pa je problem večine držav EU. Prednjači pa pri ostalih treh kazalnikih. Izmed kazalnikov, ki niso vključeni v izračun indeksa, izstopamo po kazalniku razlik med neplačanim delom žensk in moških, ki so zelo majhne. Po dohodku je Slovenija razvrščena v skupino 49-ih držav z visokim dohodkom, med katerimi se po GGGI uvršča na šesto mesto. Pri tem pa v poročilu navajajo, da višji bruto nacionalni dohodek ni nujno povezan z višjim GGGI, tj. manjšimi razlikami po spolu. V poročilu navajajo tudi dognanja različnih sodobnih študij, ki jih je priporočljivo upoštevati pri snovanju ukrepov za zmanjšanje neenakosti po spolu. Navajajo, da je bil razlog visoke evropske rasti v preteklosti v primerjavi z drugimi regijami prav zmanjševanje zaposlitvene vrzeli med spoloma; da ima lahko vključevanje žensk ključen vpliv na rast, konkurenčnost in prihodnost ekonomije; da je z večjo ekonomsko vključenostjo žensk pozitivno povezana 10 Količnik 1 označuje enakost za vse kazalnike, razen za rojene po spolu (ženske/moški=0,944, ker se rodi več dečkov) ter pričakovani življenjski dobi po spolu (1,06, ker ženske živijo dlje). Ocenjujemo, da se tu skriva največja pomanjkljivost metodologije indeksa – prikriva namreč razlike v škodo moških. Morda se lahko zaradi tega pojavijo določene nedoslednosti pri izračunih količnikov in uvrstitvi držav. Tabela 11: GGGI 2016, za Slovenijo Ženske Moški Ženske / Moški GGGI 0,786 Ekonomska vključenost in priložnosti 0,784 Aktivnost na trgu dela, 15-64 let (v %) 67 74 0,905 Enako plačilo za enako delo (anketa) 0,698 Ocena zaslužkov (v US$ PPP) 27.109 33.754 0,803 Višji odločevalski in upravljalski kader (v %) 37 63 0,587 Strokovni in tehnični kader (v %) 56 44 1,273 Izobrazbena vključenost 1,000 Pismenost (v %) 100 100 1,000 Vkljčenost v osnovno izobraževanje (v %) 98 97 1,010 Vključenost v sekundarno izobraževanje (v %) Vključenost v terciarno izobraževanje (v %) 95 98 95 68 1,000 1,441 Zdravje in preživetje 0,973 Razmerje spolov ob rojstvu (v %) 0,940 Pričakovana leta zdravega življenja (leta) 72 66 1,091 Politična opolnomočenost 0,385 Sedeži v parlamentu (v %) 37 63 0,587 Ministrski položaji (v %) 44 56 0,786 Voditeljstvo države (leta) 2 49 0,041 Slika 31: Štiri dimenzije GGGI, Finska, Slovenija, Malta in Vir: The Global Gender Gap Report 2016, World Economic Forum. povprečje EU-28 Slovenija Finska EU28 Malta Politična opolnomočenost Ekonomska Zdravje in vključenost in preživetje priložnosti Izobrazbena vključenost Vir: The Global Gender Gap Report 2016, World Economic Forum; preračuni UMAR. tudi večja vključenost žensk med odločevalce (večje vključevanje žensk v politiko pa ima pozitiven učinek zato, ker ženske v politiki večjo pozornost namenjajo zdravstvu, izobraževanju in družini); da ima največje multiplikativne učinke na gospodarsko rast vlaganje v izobrazbo in zdravje žensk, pri čemer je bistvenega pomena vsesplošni dostop do izobraževanja, saj lahko sicer revne družine dajo prednost izobrazbi dečkov. Opozarjajo tudi, da 65 % globalne potrošnje gospodinjstev nadzorujejo ženske. Enakopravna vključenost po spolu podjetjem omogoča, da lažje naslovijo različne potrebe svojih potrošnikov. Pričakovano trajanje življenja se bo še podaljševalo, pri moških nekoliko hitreje kot pri ženskah. Pričakovano trajanje življenja žensk bo še naprej daljše, vendar pa se razlika med pričakovanim trajanjem življenja za moške in ženske zmanjšuje, tako pa bo tudi v bodoče, saj naj bi nadalje se zmanjševali nekateri zdravstveni dejavniki tveganja in izboljševal življenjski slog moških. Leta 1991 je razlika znašala 8 let, leta 2014 5,9 let, do leta 2080 pa naj bi se zmanjšala na 4 leta, tako bi naj moški tega leta ob rojstvu pričakovali 87,0, ženske pa 91,1 let življenja. 11 Začetna vrednost projekcij je število prebivalcev po stanju 1. 1. 2015. Projekcije so dostopne na: http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/ show.do?dataset=proj_15npms&lang=en. Kot delovno ime uporabljamo poimenovanje ESSPOP2015. 12 Število rojstev tako, kljub konstantnemu zmanjševanju žensk v rodni dobi (-17 % leta 2080 v primerjavi z letom 2015), ne bo drastično upadlo. Leta 2015 se je rodilo 20.641 otrok, povprečje v obdobju projekcije pa znaša 19 tisoč. 13 Med te štejemo rojene do začetka 80-ih let 20. stoletja, ko se je v povprečju na leto rodilo okoli oz. nekaj manj kot 30 tisoč otrok (povprečje 1985–2015 nekaj več kot 20 tisoč letno). 14 Če izvzamemo obdobje 2007–2009, ko je selitveni prirast znašal skoraj 15 tisoč, znaša povprečje 1995–2015 2.200. predstavljajo napovedi. Aktualne so predvsem z vidika 600 analiziranja izzivov in uvajanja potrebnih prilagoditev in odzivov, ki jih prinaša spreminjanje strukture prebivalstva. 400 200 Število prebivalcev Slovenije bo po projekciji do leta 2025 še malenkost naraščalo, do leta 2080 pa naj bi se zmanjšalo na 1,938 milijona. Tako bi naj bilo leta 2080 v Sloveniji 125 tisoč 0 prebivalcev manj kot v začetku leta 2016, kljub predvidenim pozitivnim neto selitvam in postopnemu povečevanju Vir: Eurostat. stopnje rodnosti do 1,85 otroka na žensko v rodni dobi12. Zaradi podaljševanja trajanja življenja in staranja večjih generacij13 se bo starostna struktura prebivalcev precej Slovenija spremenila, na kar so ob podobnih predpostavkah za Slovenijo kazale že predhodne projekcije. Slovenija EU-28 Projekcija predvideva, da se bo v Slovenijo vsako leto v povprečju priselilo okoli 3.400 ljudi več, kot se jih bo odselilo, kar je precej več kot zadnja leta. Povprečje obdobja 1995– 2015 znaša sicer nekoliko več, kot predvideva projekcija, vendar pa neto selitve precej nihajo glede na stanje gospodarskega cikla in povpraševanja po (specifični) delovni sili. Tako je v obdobju 2005–2009 v času visoke gradbene aktivnosti in gospodarske konjunkture selitveni prirast v povprečju na leto presegel 11 tisoč ljudi, v obdobju 2010–2015 pa se je v Slovenijo neto priselilo v povprečju na leto le 450 ljudi, saj se zadnja leta srečujemo z visokimi izselitvami državljanov.14 Tako selitve ostajajo najtežje opredeljiva predpostavka projekcij prebivalstva. razvoj prebivalstva ob določenih predpostavkah in ne Nove projekcije prebivalstva (2015) za Slovenijo11 Eurostat vsake tri leta objavi projekcije prebivalstva; konec februarja je v sodelovanju z nacionalnimi statističnimi uradi objavil projekcije do leta 2080. Projekcije zajemajo število prebivalcev po starosti in spolu, ki jih ključno determinirajo predpostavke o rodnosti, umrljivosti in mednarodnih selitvah. Pomenijo predviden prihodnji Vir: Eurostat, lastni preračuni. Spreminjanje razmerja med starejšimi in delovno sposobnimi bo izrazitejše. Leta 2080 bo na 100 delovno sposobnih v starosti med 20 in 64 let 56,5 starejših od 65 let. Spreminjanje razmerja med starejšimi in delovno sposobnimi, ki je postalo izrazitejše leta 2012, se bo nadaljevalo še nekaj desetletij. Leta 2012 se je iz skupine delovno sposobnih med starejše uvrstila večja povojna generacija, hkrati pa so med delovno sposobne začele vstopati manjše generacije, rojene v začetku 90-ih let prejšnjega stoletja, kar je vplivalo na to, da se je skupina prebivalcev v starosti 20–64 let začela krčiti. Že čez 30 let bo starejših na 100 delovno sposobnih dvakrat več (2016: 29,6); nato pa naj bi se povečevanje razmerja ustavilo, saj bodo prej omenjene manjše generacije, rojene v začetku 90-ih let, začele vstopati med starejše. Število najstarejših prebivalcev (nad 85 let) se bo povečalo na 8 % vsega prebivalstva (2000: 2 %). Projekcija tudi kaže, da bo v Sloveniji v primerjavi z EU-28 sprememba v 0-19 let 20-64 let 65+ let 1.400 1.200 1.000 V tisoč 800 201520182021 1982 198720241992202719972030200220332007 2036 203920122042201720452022204820272051203220542037205720422060204720632052 206620692072 2057 2062 20672075207220782077 2081 Tabela 12: Projekcije prebivalstva in izbrani kazalniki 2015 2020 2030 2040 2050 2060 2070 2080 Število prebivalcev, razlike z 2015 2.062.874 12.904 17.271 3.212 -17.784 -62.420 -106.352 -124.425 Moški 1.022.229 8.820 13.024 4.934 -5.609 -27.229 -49.546 -57.769 Ženske 1.040.645 4.084 4.247 -1.722 -12.175 -35.191 -56.806 -66.656 Otroci in mladi, 0-19 let 399.301 10.274 3.974 -20.684 -2.289 3.029 -7.217 4.162 Delovno sposobni, 20-64 let 1.294.187 -52.406 -136.030 -187.706 -269.965 -302.444 -287.937 -313.362 Ženske v rodni dobi 453.900 -25.848 -50.622 -72.317 -74.457 -72.934 -82.857 -83.090 Starejši 65+ let 369.386 55.036 149.327 211.602 254.470 236.995 188.802 184.775 Starejši 85+ let 43.382 11.144 26.861 59.034 86.350 100.464 120.541 109.179 Delež 0-19 let 19,4 19,7 19,4 18,3 19,4 20,1 20,0 20,8 Delež 20-64 let 62,7 59,8 55,7 53,6 50,1 49,6 51,4 50,6 Delež 65+ let 17,9 20,4 24,9 28,1 30,5 30,3 28,5 28,6 Delež 85+ let 2,1 2,6 3,4 5,0 6,3 7,2 8,4 7,9 Celotna stopnja rodnosti 1,57 1,62 1,66 1,7 1,74 1,78 1,81 1,85 Živorojeni, število * 20.641 19.832 17.868 18.467 19.811 18.810 19.036 20.104 Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu - moški 77,8 78,9 80,4 81,9 83,3 84,6 85,8 87,0 Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu - ženske 83,9 84,4 85,7 86,9 88,0 89,1 90,1 91,1 Selitveni prirast * 502 3.090 3.943 4.094 4.158 3.171 2.655 2.656 Koeficient odvisnosti starejših, 65+/20-64 *100 28,5 34,2 44,8 52,5 60,9 61,1 55,5 56,5 Koeficient odvisnosti, 0-14+65+/20-64 *100 52,1 59,7 69,8 77,8 90,4 91,1 84,3 87,6 Indeks staranja, 65+/0-14 *100 121,4 134,1 179,0 207,9 206,6 204,3 192,2 181,9 Koeficient vzdrževanosti staršev, 85+/50-64 *100 9,7 12,2 15,9 23,8 37,1 44,2 46,1 46,6 Opomba: * število v letu 2015, za 2020 - povprečje 2016-2020, za 2030 - povprečje 2021-2030 itd. Vir podatkov: Eurostat, lastni preračuni. Tabela 13: Primerjava zadnjih treh projekcij prebivalstva leta 20601 zadnji podatek EUROPOP2010 EUROPOP2013 ESSPOP2015 Število prebivalcev2 2.064.188 2.057.964 2.041.350 2.000.454 % starih 65+ 18,4 31,6 29,5 30,3 % delovno sposobnih 20-64 62,2 49,8 50,5 49,6 % mladih, 0-19 19,4 18,7 20,0 20,1 Pričakovano trajanje življenja,moški3 78,2 84,0 84,3 84,6 Pričakovano trajanje življenja,ženske3 84,1 88,8 88,9 89,1 zadnji podatek povprečje od začetka napovedi do leta 2060 stopnja rodnosti3 1,57 1,59 1,68 1,69 selitveni prirast3 507 5.854 4.675 3.685 Vir: Eurostat, SURS. Opombe: 1 V tabeli prikazujemo podatke za leto 2060 in ne 2080, saj je to končno leto projekcije EUROPOP2010. 2 Zadnji podatek 1.1.2016. 3 Zadnji podatek 2015. starostni strukturi prebivalcev že zelo kmalu izrazitejša, največje razlike glede na EU pa bodo po letu 2040, kar bo predvsem posledica predvidoma manj rojenih v obdobju 2021–2037 (18 tisoč letno). Ker so projekcije narejene za vse države EU, sledijo enotni metodologiji, hkrati pa upoštevajo predpostavko konvergence, kar lahko zabriše specifične značilnosti posameznih držav. Upoštevanje konvergence pomeni, da se razlike med državami zmanjšujejo, vrednosti njihovih demografskih komponent pa bodo v končnem letu konvergence, ki je 2150, enake, kar delno vpliva tudi na rezultate projekcij, predvsem proti koncu obdobja. Tako na ta način zasnovane projekcije stopnje rodnosti za Slovenijo predpostavljajo bistveno izboljšanje dolgoletnih trendov, saj se stopnja s povprečne vrednosti zadnjih osmih let 1,56 v projekcijah povečuje in leta 2040 doseže 1,70 (nazadnje smo jo dosegli pred 30-imi leti), ob koncu projekcije pa 1,85. Tudi predpostavka konstantnega selitvenega prirasta 3,4 tisoč oseb letno se z vidika današnjih razmer zdi visoka, predvsem na kratek rok (projekcija predvideva že visok prirast za 2017). V projekcijah predpostavljen selitveni prirast bi bil možen ob ustrezni migracijski politiki. Vse to pa kaže na to, da so lahko izzivi, ki jih prinaša staranje prebivalstva še večji, kot jih kaže osrednji scenarij projekcij in zato zahtevajo 28 ustrezno pozornost predvsem na področjih trga dela, sistemov socialne zaščite, izobraževanja in prostorskih rešitev.15 15 Gl. analizo Demografske spremembe ter njihove ekonomske in socialne posledice, 2016, dostopno na http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_ upload/publikacije/kratke_analize/Demografske_spremembe_UMAR. pdf. statistična priloga Pomembnejši kazalci 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Pomladanska napoved 2017 Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) 0,6 -2,7 -1,1 3,1 2,3 2,5 3,6 3,2 2,6 BDP v mio EUR (tekoče cene) 36.896 36.003 35.917 37.332 38.570 39.769 41.625 43.675 45.577 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene) 17.973 17.504 17.439 18.107 18.693 19.262 20.158 21.152 22.081 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 21.700 21.800 21.700 22.800 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 28 = 100)1 83 82 81 83 Stopnja brezposelnosti, registrirana 11,8 12,0 13,1 13,1 12,3 11,2 9,7 9,1 8,5 Stopnja brezposelnosti, anketna 8,2 8,9 10,1 9,7 9,0 8,0 7,0 6,4 6,0 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 2,4 -1,8 0,0 2,6 1,2 0,5 1,4 1,7 1,6 Inflacija2, povprečje leta 1,8 2,6 1,8 0,2 -0,5 -0,1 1,8 1,6 2,0 Inflacija2, konec leta 2,0 2,7 0,7 0,2 -0,5 0,5 2,1 1,9 2,1 MENJAVA S TUJINO Izvoz proizvodov in storitev (realne stopnje rasti, v %) 6,9 0,6 3,1 5,7 5,6 5,9 6,0 5,1 4,8 Izvoz proizvodov 8,0 0,4 3,3 6,3 5,3 5,7 6,1 5,1 4,9 Izvoz storitev 2,5 1,5 1,9 3,4 6,5 6,8 5,4 4,8 4,5 Uvoz proizvod in storitev (realne stopnje rasti, v %) 5,0 -3,7 2,1 4,2 4,6 6,2 6,5 5,6 5,1 Uvoz proizvodov 6,0 -4,3 2,9 3,8 5,0 6,6 6,8 5,7 5,2 Uvoz storitev -0,4 0,2 -3,1 6,3 2,2 4,1 5,0 4,8 4,4 Saldo tekočega računa plačilne bilance3, v mio EUR 68 930 1.732 2.325 1.998 2.719 1.911 1.906 2.024 - delež v primerjavi z BDP, v % 0,2 2,6 4,8 6,2 5,2 6,8 4,6 4,4 4,4 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 41.669 42.872 41.866 46.514 44.954 43.334 42.942* - delež v primerjavi z BDP, v % 112,9 119,1 116,6 124,6 116,6 109,0 Razmerje USD za 1 EUR 1,392 1,286 1,328 1,329 1,110 1,107 1,067 1,068 1,068 DOMAČE POVPRAŠEVANJE Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 0,0 -2,5 -4,0 2,0 0,5 2,8 3,5 2,7 2,0 - delež v BDP, v % 56,0 56,8 55,0 54,0 52,1 51,7 52,0 51,7 51,3 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) -0,7 -2,2 -2,1 -1,2 2,5 2,6 1,0 0,9 0,6 - delež v BDP, v % 20,4 20,3 19,7 18,7 18,7 18,9 18,9 18,7 18,3 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) -4,9 -8,8 3,2 1,4 1,0 -3,1 7,0 7,0 6,0 - delež v BDP, v % 20,2 19,3 20,0 19,6 19,5 18,4 19,1 19,9 20,7 Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat; preračuni in napovedi UMAR (Pomladanska napoved, marec 2017). Opombe: 1Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; 3 plačilno bilančna statistika; * konec januarja 2017. Proizvodnja 2014 2015 2016 2014 2015 2016 2015 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 2 3 4 5 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D 2,2 5,6 6,7 2,6 6,7 5,2 5,5 5,2 5,6 8,6 6,5 6,1 7,5 8,4 0,9 6,1 B Rudarstvo -3,8 0,4 1,8 -28,1 0,4 -14,4 -1,9 23,3 8,9 -8,0 10,1 -1,6 -5,2 29,3 -36,6 -0,8 C Predelovalne dejavnosti 4,3 6,0 8,0 5,6 6,8 5,8 6,3 5,3 6,8 10,2 7,7 7,2 7,4 8,7 1,6 6,8 D Oskrba z elektriko, plinom, paro -14,2 2,5 -5,6 -16,1 5,8 2,4 -0,5 2,2 -6,6 -5,8 -6,5 -3,4 9,2 4,1 2,1 0,6 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj 19,5 -8,1 -17,7 -3,3 0,3 -8,9 -12,5 -8,3 -31,3 -21,4 -12,7 -9,2 6,0 -1,5 -6,9 -8,9 Stavbe 3,8 -4,0 2,4 -4,5 -5,3 -1,1 -5,6 -4,2 -6,6 -11,6 5,7 19,1 -6,5 -8,2 -5,4 1,0 Gradbeni inženirski objekti 26,5 -9,8 -24,7 -1,9 2,5 -11,5 -15,2 -10,0 -39,9 -24,9 -19,3 -19,0 11,8 0,8 -7,5 -12,2 TRŽNE STORITVE, medletna rast v % Storitve skupaj 3,7 5,4 3,8 2,2 3,7 4,2 5,0 8,4 5,0 4,3 3,1 3,1 6,0 4,4 2,0 4,1 Promet in skladiščenje 6,2 3,2 3,4 4,5 2,3 3,1 2,2 5,2 3,7 4,5 2,8 2,7 5,7 3,1 0,8 2,1 Informacijske in komunikacijske dejavnosti 1,1 4,6 2,8 -0,5 1,4 1,7 4,5 10,2 4,0 4,5 3,2 -0,1 3,2 2,0 2,9 0,3 Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti -1,8 3,5 -0,7 -5,7 3,5 -0,4 2,6 7,7 0,8 0,9 -4,5 0,2 5,8 2,1 -4,5 2,5 Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 2,5 11,6 10,1 10,1 14,2 15,5 9,7 8,0 12,2 6,5 8,8 13,6 12,8 16,2 12,4 13,5 TRGOVINA, medletna rast v % Skupni realni prihodek* 2,4 5,7 10,2 2,6 4,9 6,8 4,5 6,6 9,0 9,1 8,8 13,5 6,4 6,4 2,7 8,1 Realni prihodek v trgovini na drobno 0,0 1,0 4,5 -0,7 0,7 1,4 0,4 1,6 2,1 2,2 3,1 10,0 2,9 0,7 -0,9 2,5 Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravila motornih vozil 6,9 14,0 21,7 8,9 12,0 15,9 12,6 15,2 23,0 24,1 18,9 20,8 12,3 15,4 8,9 17,6 Nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji 3,7 1,4 2,0 0,1 0,4 1,5 0,6 2,9 0,2 1,2 0,1 6,3 3,4 4,4 -2,2 1,8 TURIZEM, medletna rast v % Skupaj, prenočitve -0,5 7,2 7,6 3,9 6,8 7,0 9,1 3,3 9,6 0,9 9,0 11,3 12,4 2,2 6,1 8,1 Domači gostje, prenočitve -3,5 6,3 2,8 1,6 6,8 4,9 8,7 3,4 1,3 1,0 4,6 3,4 9,9 1,0 10,5 -2,9 Tuji gostje, prenočitve 1,4 7,7 10,3 5,6 6,9 8,2 9,3 3,2 17,4 0,8 10,9 17,1 15,7 3,2 3,7 14,2 Nominalni prihodek v gostinstvu 0,2 7,4 11,0 -1,1 5,0 6,6 8,5 9,3 9,9 8,3 13,5 12,0 5,8 3,4 2,2 9,0 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 506,9 472,9 465,7 138,0 102,5 111,3 123,6 135,5 104,6 110,1 118,2 132,9 32,1 36,3 37,1 37,0 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**) Kazalnik gospodarske klime -2,3 5,2 5,5 1,3 4,5 5,0 5,4 5,9 3,7 4,5 5,9 7,9 4,3 5,4 4,6 5,1 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih 2 6 6 3 7 5 6 6 4 6 5 7 6 8 4 6 v gradbeništvu -11 -14 -10 -12 -10 -14 -17 -15 -17 -15 -7 -1 -11 -8 -14 -14 v storitvenih dejavnostih 5 16 19 11 15 16 16 18 17 19 19 21 16 16 17 16 v trgovini na drobno 9 15 20 17 17 16 14 14 24 13 24 16 19 9 24 19 potrošnikov -22 -11 -14 -17 -15 -10 -8 -12 -18 -17 -12 -10 -16 -14 -12 -11 Vir podatkov: SURS. Opombe: 1Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; 2V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; *Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi; **desezonirani podatki SURS. 2015 2016 2017 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 8,4 2,6 8,4 6,2 3,5 8,4 3,6 4,0 8,6 4,1 8,8 10,0 7,3 2,8 10,0 7,4 2,6 7,7 8,4 9,6 - - 6,8 11,4 9,3 -21,1 -10,8 27,4 77,5 10,0 7,1 9,6 -8,5 -6,1 -9,4 -24,6 9,7 50,3 33,2 -15,1 -18,4 5,9 - - 9,0 3,1 9,0 7,3 4,0 8,6 3,1 5,1 10,3 5,2 10,6 11,6 8,5 4,3 11,9 7,8 3,0 9,0 9,9 9,6 - - 4,7 -3,0 1,8 -0,1 2,6 3,6 0,7 -5,8 -6,0 -8,1 -7,3 -5,0 -5,2 -8,1 -6,0 -5,3 -8,0 -3,2 0,9 9,0 - - -10,5 -12,8 -13,8 -10,7 -11,6 7,0 -22,2 -25,9 -29,7 -36,0 -27,4 -19,5 -17,9 -15,8 -14,9 -7,4 -15,2 -15,1 9,3 -5,7 - - 0,9 -2,9 -11,3 -1,7 -7,0 2,6 -8,1 -9,4 -2,8 -7,5 -12,3 -13,4 -9,4 6,6 1,3 9,4 8,6 14,3 37,5 31,3 - - -14,3 -16,5 -15,1 -14,1 -13,2 8,5 -28,3 -32,2 -39,3 -45,1 -32,5 -21,7 -21,0 -23,7 -20,9 -13,5 -23,1 -24,5 -2,0 -18,5 - - 6,3 4,6 5,7 4,7 6,4 12,3 7,0 4,7 6,5 3,8 4,0 4,7 4,2 -0,6 5,3 4,9 0,9 2,8 5,4 7,3 - - 6,2 2,4 3,9 0,6 3,9 8,6 3,3 3,6 5,5 2,2 4,1 4,6 4,6 -3,5 6,3 5,9 1,0 3,4 3,7 9,8 1,8 2,2 4,8 6,6 4,6 15,0 10,9 3,5 3,7 4,6 4,1 4,0 5,4 0,4 2,9 6,2 0,9 -0,7 -0,5 3,4 1,0 2,6 2,2 2,9 7,2 13,6 3,1 -0,7 2,1 0,9 0,0 2,9 -0,3 -7,4 0,2 -5,7 -7,5 -0,5 7,8 6,4 20,2 8,7 9,9 10,5 9,7 10,8 3,6 11,4 13,7 11,7 8,2 8,3 3,5 8,2 9,7 8,4 6,9 13,5 21,3 7,9 - - 9,8 3,5 4,9 5,1 3,8 7,8 8,3 6,0 13,3 7,9 8,6 10,9 8,0 5,2 13,8 8,0 10,7 15,4 14,6 15,9 - - 2,6 0,2 0,2 0,8 0,4 1,8 2,8 0,8 3,7 2,0 0,5 1,6 4,3 1,3 5,6 2,4 7,7 11,4 11,1 14,1 - - 21,4 9,7 15,9 13,1 9,4 19,9 16,8 15,7 33,0 21,1 25,4 30,6 17,1 12,2 27,7 18,6 16,8 22,9 22,6 19,6 - - 5,0 0,8 0,3 0,8 -2,1 5,6 5,9 -0,2 2,2 -1,1 -1,9 3,0 2,4 -5,6 5,6 0,8 3,0 6,8 9,2 16,0 - - 6,7 10,9 8,7 7,0 1,1 0,6 8,8 9,3 7,0 12,8 -0,4 2,5 0,4 8,1 6,9 14,6 13,7 12,6 7,2 5,0 - - 7,4 8,3 10,2 6,4 0,9 5,0 5,1 6,8 2,7 -5,0 8,5 -0,5 -3,1 2,3 1,5 15,3 -5,9 11,4 7,0 -2,8 - - 6,3 12,1 8,1 7,3 1,2 -3,0 11,7 11,0 12,5 28,8 -5,7 3,9 2,3 10,9 9,2 14,3 26,9 13,6 7,4 10,0 - - 8,2 10,3 8,0 7,0 6,2 8,7 13,0 7,8 12,8 9,2 9,0 6,6 9,2 13,3 10,7 16,9 14,2 10,3 11,4 8,7 - - 37,2 43,3 36,2 44,2 49,0 40,3 46,2 33,7 34,2 36,7 36,0 37,3 36,8 39,1 36,3 42,9 46,3 42,9 43,6 35,0 - - 4,9 3,5 6,9 5,8 5,7 5,3 6,7 4 3,5 3,5 5,8 3,5 4,3 5,2 6,5 6,1 7,1 8,1 8,6 10,2 10,6 12,5 5 6 8 5 7 7 7 4 5 4 8,0 5 5 4 7 4 6 7 7 9 11 12 -13 -15 -15 -20 -15 -14 -15 -15 -17 -19 -16,0 -16 -13 -12 -8 -2 -2 -1 1 -1 7 5 15 16 16 17 18 18 20 16 17 19 22,0 17 18 19 18 19 21 22 21 22 23 26 5 5 15 23 14 14 12 28 23 21 10,0 13 17 19 24 30 11 19 19 13 18 28 -6 -14 -5 -6 -11 -14 -10 -16 -19 -19 -17,0 -18 -16 -13 -12 -11 -11 -10 -9 -3 -9 -9 Trg dela 2014 2015 2016 2014 2015 2016 2015 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 1 2 3 4 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 917,9 917,4 920,4 921,3 919,7 917,5 914,5 917,8 917,8 919,7 917,7 926,2 918,5 919,9 920,6 917,9 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)1 797,8 804,6 817,2 804,4 798,0 805,0 807,1 808,5 803,0 817,2 820,3 828,3 794,3 797,4 802,5 803,0 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 35,4 29,9 23,1 35,1 32,8 30,5 29,4 26,9 23,9 23,8 22,1 22,8 32,6 32,7 33,0 30,5 V industriji in gradbeništvu 252,4 255,2 260,3 253,8 250,4 255,2 257,3 257,9 254,7 260,7 262,5 263,3 249,1 249,9 252,2 254,2 - v predelovalnih dejavnostih 178,3 181,0 186,7 179,2 178,8 179,9 181,6 183,6 184,1 186,2 187,3 189,0 178,5 178,8 179,1 179,3 - v gradbeništvu 54,0 54,3 53,9 54,5 51,8 55,3 55,7 54,5 50,9 54,6 55,4 54,7 50,9 51,3 53,2 55,0 V storitvah 510,0 519,6 533,8 515,5 514,9 519,3 520,4 523,7 524,4 532,7 535,7 542,3 512,6 514,7 517,3 518,2 - v javni upravi 48,8 48,1 48,4 48,5 48,1 48,2 48,3 48,0 48,1 48,4 48,6 48,6 48,0 48,1 48,2 48,2 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 122,2 124,0 127,7 123,1 123,3 124,1 123,3 125,5 125,9 127,6 127,3 130,0 122,6 123,4 123,9 124,0 ZAPOSLENI (C)1 703,0 713,1 730,5 708,8 704,2 712,9 715,9 719,3 716,2 730,2 734,6 741,1 701,0 703,6 708,2 710,9 V podjetjih in organizacijah 652,6 662,3 680,2 657,2 654,6 661,5 664,6 668,6 667,5 679,6 683,6 690,2 651,8 654,3 657,6 659,6 Pri fizičnih osebah 50,5 50,8 50,3 51,6 49,7 51,4 51,4 50,6 48,7 50,7 51,0 50,9 49,1 49,3 50,6 51,4 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 94,8 91,6 86,7 95,6 93,8 92,1 91,1 89,2 86,9 87,0 85,8 87,2 93,3 93,8 94,3 92,0 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 120,1 112,7 103,2 116,9 121,6 112,5 107,4 109,3 114,8 102,5 97,4 97,9 124,3 122,6 118,1 114,9 Ženske 59,6 57,5 52,4 59,6 60,0 57,7 55,9 56,2 56,6 52,3 50,6 50,2 60,9 59,9 59,2 58,5 Mladi (15 do 29 let) 30,4 26,7 22,5 30,2 30,0 26,5 23,9 26,4 26,1 21,7 20,5 21,6 30,8 30,2 29,0 27,7 Starejši od 50 let 37,3 36,7 36,5 36,0 37,8 36,8 36,2 36,1 38,6 36,8 35,4 35,0 38,1 37,9 37,3 37,0 Osnovnošolska izobrazba ali manj 33,8 32,3 30,2 32,8 35,3 32,0 30,5 31,2 33,8 30,0 28,2 28,8 36,1 35,9 33,9 32,7 Brezposelni več kot 1 leto 59,9 59,7 55,1 59,7 61,1 60,1 59,1 58,4 58,5 56,0 53,5 52,3 61,5 61,0 60,8 60,3 Prejemniki nadomestil in pomoči 26,6 23,7 23,1 23,7 28,7 22,4 21,4 22,2 28,9 21,3 20,5 21,5 29,4 29,4 27,3 23,1 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 13,1 12,3 11,2 12,7 13,2 12,3 11,7 11,9 12,5 11,1 10,6 10,6 13,5 13,3 12,8 12,5 Moški 12,0 11,1 10,2 11,4 12,3 11,0 10,3 10,7 11,8 10,1 9,4 9,5 12,6 12,5 11,7 11,3 Ženske 14,3 13,7 12,4 14,2 14,4 13,8 13,4 13,4 13,4 12,4 12,0 11,8 14,6 14,4 14,2 14,0 TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI -4,6 -6,4 -13,5 6,9 -1,4 -7,9 -5,5 8,3 -2,9 -10,4 -4,7 4,5 4,8 -1,7 -4,5 -3,2 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 18,5 15,8 14,2 8,4 3,5 2,2 2,8 7,4 3,0 2,0 2,7 6,5 1,3 1,1 1,1 0,8 Izgubili delo 83,9 81,3 75,7 23,1 24,4 16,3 17,3 23,3 23,8 15,4 16,3 20,3 12,5 5,9 6,0 5,8 Brezposelni dobili delo 74,0 71,0 74,9 15,3 21,8 19,0 16,9 13,3 23,6 20,6 16,1 14,5 6,2 6,5 9,0 7,3 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 33,2 32,6 28,6 9,3 7,5 7,5 8,6 9,1 6,0 7,2 7,5 7,9 2,8 2,2 2,5 2,4 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE za določen čas 25,1 23,2 19,2 23,6 22,6 23,3 23,7 23,3 21,6 20,0 18,2 17,1 22,6 22,3 22,8 23,1 Od vseh formalno aktivnih, v % 2,7 2,5 2,1 2,6 2,5 2,5 2,6 2,5 2,4 2,2 2,0 1,8 2,5 2,4 2,5 2,5 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 1Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. Po novi metodologiji so preračunani tudi podatki za pretekla leta do januarja 2000. 2015 2016 2017 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 917,3 917,3 915,0 913,6 914,8 917,9 918,8 916,7 916,2 918,0 919,4 919,3 919,9 919,8 916,9 916,6 919,6 926,6 927,9 924,1 926,4 804,9 807,1 805,5 805,6 810,1 810,4 811,4 803,6 798,0 801,9 809,2 813,9 817,6 820,0 817,8 818,7 824,4 829,3 831,1 824,5 822,7 30,5 30,5 29,5 29,3 29,3 27,0 26,8 26,9 23,9 23,9 24,0 23,8 23,8 23,7 22,2 22,1 22,2 22,9 22,8 22,6 22,2 255,1 256,2 256,5 256,9 258,4 259,6 259,8 254,3 252,7 254,1 257,4 259,7 260,7 261,7 262,1 262,0 263,5 264,6 265,1 260,1 258,7 179,9 180,6 180,9 181,3 182,5 183,6 184,1 183,0 183,2 184,1 184,9 185,6 186,2 186,8 186,8 187,1 188,1 188,9 189,6 188,6 188,6 55,3 55,6 55,5 55,6 56,0 56,1 55,7 51,6 49,8 50,2 52,7 54,2 54,6 55,0 55,3 55,2 55,7 56,0 55,9 52,2 50,8 519,2 520,4 519,5 519,4 522,3 523,8 524,8 522,5 521,4 524,0 527,8 530,4 533,2 534,6 533,5 534,6 538,8 541,8 543,2 541,8 541,7 48,0 48,3 48,2 48,3 48,2 47,9 48,3 48,0 47,9 48,1 48,3 48,3 48,4 48,5 48,5 48,6 48,7 48,7 48,7 48,4 48,4 124,1 124,1 122,8 122,6 124,5 125,2 125,7 125,5 125,0 125,8 126,8 127,4 127,7 127,8 126,5 126,5 128,8 129,7 130,3 130,1 130,3 712,7 714,9 714,3 714,6 718,8 721,2 722,1 714,5 711,3 715,0 722,2 727,0 730,6 733,0 732,2 733,1 738,4 742,2 743,8 737,4 735,8 661,3 663,5 663,0 663,3 667,4 669,7 670,9 665,3 663,2 666,7 672,6 676,6 679,9 682,2 681,4 682,2 687,3 690,7 692,4 687,6 687,1 51,4 51,4 51,3 51,3 51,4 51,4 51,2 49,2 48,2 48,3 49,6 50,4 50,7 50,8 50,8 50,9 51,2 51,5 51,5 49,8 48,7 92,2 92,1 91,2 91,0 91,3 89,3 89,2 89,1 86,7 86,9 87,0 86,9 87,0 87,0 85,6 85,7 86,0 87,1 87,2 87,1 86,8 112,4 110,2 109,6 107,9 104,8 107,5 107,4 113,1 118,2 116,0 110,2 105,5 102,3 99,8 99,1 97,9 95,1 97,3 96,8 99,6 103,7 57,6 56,8 56,9 56,4 54,6 56,2 55,8 56,6 57,9 56,9 54,9 53,5 52,3 51,3 51,4 51,0 49,4 50,6 50,1 49,7 50,5 26,4 25,4 24,8 23,9 22,9 26,2 26,9 26,9 27,3 26,4 24,7 22,9 21,5 20,5 20,1 19,6 21,8 21,8 21,5 21,5 21,6 36,8 36,7 36,6 36,3 35,7 35,6 35,6 37,2 39,1 38,9 37,9 37,2 36,8 36,3 36,0 35,6 34,7 34,7 34,7 35,7 37,6 31,9 31,4 31,0 30,5 30,1 30,3 30,4 33,0 34,6 34,3 32,4 30,8 30,0 29,2 28,6 28,2 27,9 28,0 28,1 30,1 32,0 59,9 60,0 59,5 59,0 58,9 58,8 58,2 58,2 59,2 58,5 57,8 56,6 56,1 55,4 54,3 53,6 52,7 52,8 52,2 51,9 52,1 22,4 21,8 21,8 21,5 20,8 20,6 20,7 25,3 30,2 29,5 26,9 22,1 21,3 20,7 21,2 20,1 20,2 20,1 20,5 23,8 28,4 12,3 12,0 12,0 11,8 11,5 11,7 11,7 12,3 12,9 12,6 12,0 11,5 11,1 10,8 10,8 10,7 10,3 10,5 10,4 10,8 11,2 11,0 10,7 10,6 10,4 10,1 10,3 10,4 11,4 12,2 11,9 11,1 10,5 10,1 9,8 9,6 9,4 9,2 9,3 9,3 10,0 10,6 13,8 13,6 13,6 13,5 13,1 13,4 13,3 13,5 13,7 13,5 13,0 12,7 12,4 12,1 12,2 12,1 11,7 11,9 11,8 11,7 11,9 -2,5 -2,1 -0,7 -1,6 -3,2 2,7 -0,1 5,7 5,1 -2,1 -5,8 -4,8 -3,2 -2,5 -0,7 -1,2 -2,8 2,1 -0,4 2,8 4,1 0,7 0,8 0,7 0,7 1,4 5,0 1,3 1,1 1,2 0,9 0,9 0,7 0,7 0,7 0,6 0,6 1,4 4,5 1,3 0,7 1,0 5,2 5,3 6,5 5,1 5,8 6,5 6,5 10,3 12,9 5,7 5,2 5,3 5,1 5,0 6,1 4,8 5,4 5,9 6,1 8,3 12,0 6,0 5,7 5,2 4,7 7,0 5,4 4,8 3,1 6,7 6,9 10,0 8,4 6,5 5,7 5,0 4,3 6,8 5,3 5,1 4,0 6,3 2,6 2,5 2,6 2,7 3,4 3,3 3,1 2,6 2,2 1,8 1,9 2,4 2,4 2,5 2,4 2,3 2,8 3,0 2,7 2,3 2,6 23,6 23,2 23,3 23,6 24,1 23,8 23,3 22,8 22,1 21,8 21,0 20,3 20,3 19,5 19,0 18,2 17,6 17,1 17,1 17,0 16,9 2,6 2,5 2,5 2,6 2,6 2,6 2,5 2,5 2,4 2,4 2,3 2,2 2,2 2,1 2,1 2,0 1,9 1,8 1,8 1,8 1,8 Plače v EUR 2014 2015 2016 2014 2015 2016 2016 Q4 16 jan. 17 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA, nominalno v € medletna rast v % SKUPAJ 1.584 1.636 1.592 1,1 0,7 1,9 1,2 0,5 0,6 0,4 1,3 2,3 1,5 1,7 1,9 Dej. zaseb. sektorja (A-N; R-S) 1.526 1.588 1.529 1,5 0,8 1,4 1,3 0,4 0,8 0,6 1,2 1,8 1,1 1,0 1,6 Dej. javnih storitev (OPQ) 1.765 1.787 1.786 0,3 0,6 3,3 0,8 0,8 0,2 -0,1 1,7 3,9 2,8 3,7 2,9 Industrija (B-E) 1.585 1.672 1.584 3,1 1,7 1,9 2,9 1,4 1,9 1,2 2,1 2,2 1,6 1,3 2,6 Trad. tržne stor. (GHI) 1.394 1.448 1.399 1,0 0,9 1,0 1,3 0,2 1,4 1,0 1,0 1,6 0,8 0,5 0,9 Ost. tržne stor. (J-N; R-S) 1.691 1.737 1.698 -0,3 -0,4 0,7 -0,8 -0,5 -0,9 -0,5 0,1 1,2 0,3 0,5 0,9 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 1.310 1.358 1.288 0,7 0,2 -0,2 0,5 -0,7 0,0 -0,2 1,6 2,3 -0,8 0,8 -3,1 B Rudarstvo 2.057 2.126 2.082 5,9 -5,9 2,8 2,0 -8,9 -4,8 -4,8 -4,9 1,1 1,6 2,8 5,6 C Predelovalne dejavnosti 1.546 1.632 1.546 3,3 2,1 2,1 3,2 2,1 2,3 1,8 2,3 2,4 1,7 1,5 2,9 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 2.347 2.486 2.304 2,6 -1,0 1,5 -0,1 -4,4 1,7 -3,0 1,9 2,3 2,0 0,2 1,4 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 1.524 1.608 1.563 1,4 1,5 2,0 2,2 1,3 0,3 1,8 2,2 2,3 2,6 1,7 1,2 F Gradbeništvo 1.205 1.228 1.191 0,3 -0,2 1,4 0,9 -0,7 -0,8 -0,5 1,0 1,5 1,5 2,0 0,4 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 1.437 1.497 1.438 1,2 1,4 1,6 1,3 0,4 1,8 1,6 1,8 2,4 1,6 1,0 1,4 H Promet in skladiščenje 1.467 1.528 1.478 1,1 0,5 -0,4 3,0 0,7 1,4 0,6 -0,5 -0,1 -0,6 -0,6 -0,1 I Gostinstvo 1.085 1.101 1.097 -0,2 -1,0 1,4 -2,0 -2,2 -1,0 -1,0 -0,1 2,0 0,3 1,0 2,2 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 2.107 2.164 2.129 0,1 1,0 0,5 0,8 2,6 -0,2 1,0 0,7 1,1 0,6 -0,2 0,6 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 2.293 2.371 2.344 1,2 2,1 1,5 2,3 3,9 1,9 1,8 1,0 2,1 -0,1 1,9 2,4 L Poslovanje z nepremičninami 1.489 1.566 1.474 -1,2 -0,7 0,6 -2,4 -1,1 -1,6 -0,5 0,5 0,4 0,5 0,5 1,3 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 1.739 1.796 1.744 1,1 0,8 0,8 2,2 0,8 1,7 0,5 -0,1 1,3 0,7 0,2 1,1 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 1.054 1.083 1.056 2,4 0,4 3,4 1,2 0,3 -0,6 0,0 1,9 3,7 3,8 3,1 3,0 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 1.873 1.898 1.914 1,0 2,1 4,7 1,5 1,8 0,7 0,4 5,2 6,8 4,3 5,4 2,4 P Izobraževanje 1.688 1.706 1.701 0,0 -0,2 2,5 0,7 0,5 -0,1 -0,6 -0,3 1,8 2,2 2,9 3,0 Q Zdravstvo in socialno varstvo 1.760 1.788 1.778 -0,1 0,3 3,1 0,4 0,2 0,1 0,1 0,8 3,6 2,2 3,0 3,4 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 1.650 1.705 1.659 -0,5 -0,5 2,3 -1,1 -0,5 -0,2 -1,6 0,3 1,6 2,4 1,7 3,3 S Druge dejavnosti 1.335 1.349 1.339 -1,1 -2,2 -0,9 -2,2 -1,9 -2,8 -2,5 -1,5 -0,1 -1,0 -1,0 -1,4 Viri podatkov: SURS, preračuni UMAR. Opomba: Zaradi spremembe vira podatkov pri proračunskih uporabnikih, so se s podatki za november 2015 spremenile vrednosti povprečne plače v treh dejavnostih javnih storitvah (OPQ) in posledično tudi povprečne plače v državi. 2015 2016 2017 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 -0,2 1,2 0,4 0,5 0,2 -0,2 2,5 1,5 1,1 3,5 2,4 1,4 1,8 1,3 0,2 2,8 2,1 1,5 0,5 3,7 2,1 -0,3 1,7 0,6 0,7 0,4 -0,3 3,1 0,6 0,0 3,3 2,0 0,9 1,6 0,8 -1,0 2,7 1,2 0,3 -0,4 4,8 2,5 0,3 0,1 0,0 -0,1 -0,2 0,1 0,9 4,1 4,0 4,0 3,6 3,0 2,7 2,8 3,6 3,1 4,4 4,8 3,0 0,9 1,0 0,4 2,6 1,6 1,2 1,0 0,6 4,8 0,5 -0,2 4,4 2,5 0,2 2,7 1,9 -1,8 4,0 1,7 0,3 0,4 7,1 4,1 0,8 1,8 1,2 1,1 0,7 0,2 1,9 0,6 0,6 2,8 1,4 1,7 0,7 0,0 -0,7 1,3 0,9 0,2 -2,9 5,4 2,3 -2,0 0,6 -0,9 0,1 -0,6 -1,6 1,4 0,6 -0,6 2,5 1,7 0,8 0,6 -0,4 -0,5 1,5 0,5 0,1 1,2 1,5 0,9 -1,5 3,6 -0,4 0,0 -0,2 -4,0 8,5 0,2 1,4 2,9 2,5 -0,9 1,3 -2,7 -0,2 2,7 -0,3 0,2 -7,1 -2,5 -0,6 -5,5 -7,7 1,8 -9,6 -6,6 -4,2 -5,4 -5,1 -1,5 1,4 3,4 -3,9 -0,4 9,2 -6,6 10,1 4,9 4,9 7,3 4,7 6,5 0,6 3,2 1,2 2,2 1,8 1,0 4,6 1,1 0,0 4,7 2,4 0,5 2,9 1,6 -1,1 3,8 1,8 0,2 0,8 7,5 4,1 0,9 0,6 5,7 -8,2 -6,0 -2,6 12,1 -4,5 -0,7 3,4 4,3 -2,4 1,7 6,5 -7,1 5,9 1,8 3,5 -5,4 6,0 3,9 -0,6 0,6 3,1 1,2 1,0 2,1 4,3 0,1 0,3 2,6 4,1 1,3 3,7 2,6 -2,7 5,6 2,3 -0,9 -0,1 4,7 6,3 -1,8 0,3 -0,6 -0,6 -0,4 -1,2 3,3 1,0 0,5 1,8 2,3 1,5 2,0 1,1 -0,4 4,4 1,8 0,3 -1,2 2,2 1,2 1,1 2,5 1,9 1,7 1,1 1,2 2,9 1,3 1,2 4,2 1,9 3,3 1,1 0,6 -0,1 1,8 1,4 0,4 -0,3 4,1 2,8 0,8 1,4 1,0 0,4 0,5 -1,6 0,3 -0,4 -0,8 -0,3 0,7 -0,9 0,2 -0,9 -2,2 0,7 -0,4 -0,3 -10,7 10,7 1,5 -0,4 -1,3 -1,7 -0,1 -1,1 -0,8 0,9 -0,2 1,5 3,3 1,2 0,0 0,7 0,3 0,2 1,2 1,8 1,7 3,7 1,1 2,4 -0,7 1,5 1,6 0,5 1,0 -0,3 1,2 1,2 0,1 1,4 1,8 0,7 1,5 -0,6 -1,9 1,8 -0,5 0,2 -0,5 1,9 2,5 -1,6 4,8 1,1 2,9 1,3 -2,9 3,0 3,0 -2,4 5,8 2,9 1,1 -0,4 -1,1 0,6 3,6 1,4 -1,2 7,1 1,2 1,8 -1,6 -2,2 -0,9 0,0 -0,5 -0,3 1,0 0,7 0,2 1,0 -0,1 -0,7 0,0 2,3 -0,7 0,8 1,2 0,5 -3,9 7,2 1,3 2,0 0,9 0,2 2,5 -1,1 -1,4 1,5 -0,3 -0,9 2,7 2,0 0,4 1,6 0,0 -0,5 0,5 0,8 1,1 -0,4 2,4 2,1 -2,0 0,8 -0,7 0,2 0,5 0,7 3,5 1,4 2,1 4,2 4,6 4,0 4,2 3,2 2,6 3,9 2,9 2,4 1,2 5,4 1,9 1,0 0,8 0,5 0,7 0,1 1,8 4,1 9,7 7,3 7,0 6,2 5,3 3,6 4,0 4,9 4,8 6,6 5,5 3,0 -1,4 1,1 -0,1 0,2 -0,5 -0,6 -0,6 -1,0 -0,8 1,1 1,7 1,6 2,0 2,1 2,2 2,4 2,6 2,6 3,5 4,1 2,9 1,8 1,1 0,2 -0,7 0,2 0,0 0,0 -0,2 -0,1 2,6 3,7 4,0 3,1 2,0 2,4 2,3 3,4 2,1 3,6 4,9 3,3 2,0 0,9 -0,3 -0,5 -1,5 -1,4 -1,8 0,4 1,0 -0,4 1,5 2,1 1,3 4,9 1,1 1,3 2,4 0,2 2,6 4,1 3,5 2,2 1,1 -3,4 -3,0 -2,6 -2,1 -2,7 -2,2 -0,4 -1,8 0,3 -0,6 0,2 -1,4 -1,2 -0,3 -1,9 0,0 -1,1 -1,5 -2,0 -0,6 -0,8 Cene in indikatorji konkurenčnosti 2014 2015 2016 2014 2015 2016 2015 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 2 3 4 5 CPI, medletna rast v % 0,2 -0,5 0,5 -0,1 -0,4 -0,6 -0,5 -0,6 -0,7 -0,2 0,1 0,6 -0,4 -0,3 -0,7 -0,5 Hrana in brezalkoholne pijače -0,3 0,9 1,7 -0,7 -0,3 1,1 1,5 1,2 0,4 0,2 1,3 1,7 -0,3 0,7 0,8 1,3 Alkoholne pijače in tobak 3,6 1,9 0,4 3,7 4,2 2,1 1,0 0,6 0,1 0,3 0,3 0,3 4,2 4,2 4,1 1,8 Obleka in obutev -0,9 -0,9 -2,9 -1,6 -0,9 -1,8 -0,4 -0,4 0,5 0,6 -1,7 -0,5 -0,6 -3,1 -2,4 -1,7 Stanovanje 0,1 -1,3 -0,1 -0,8 -1,6 -1,3 -1,2 -1,0 -1,1 -1,3 -1,0 -0,5 -1,9 -1,3 -1,0 -1,3 Stanovanjska oprema -1,2 -1,2 0,9 -1,6 -1,8 -1,9 -0,4 -0,8 0,0 0,2 0,2 0,5 -1,9 -2,1 -2,3 -2,1 Zdravje -0,1 0,5 0,8 -0,4 0,0 -0,1 1,2 0,8 0,2 0,5 0,5 0,7 -0,3 0,1 -0,2 -0,3 Prevoz 0,2 -5,1 -0,1 -0,9 -4,5 -4,4 -5,3 -6,3 -5,4 -4,8 -3,1 -0,3 -4,6 -4,0 -5,1 -4,0 Komunikacije -1,9 1,1 2,9 -2,8 -0,5 -1,3 1,7 4,3 4,0 5,2 2,6 2,2 1,2 0,1 -0,8 -0,5 Rekreacija in kultura 0,8 1,0 0,2 3,0 4,2 1,5 0,3 -1,6 -2,0 0,8 1,7 0,5 4,1 4,3 1,3 2,2 Izobraževanje 0,1 0,6 0,3 0,8 0,7 0,8 0,8 0,0 0,1 0,0 0,0 0,3 0,7 0,8 0,8 0,8 Gostinske in nastanitvene storitve 1,1 0,5 1,0 0,7 1,0 0,2 -0,1 1,0 1,7 2,1 2,8 1,4 1,0 0,8 0,8 -0,3 Raznovrstno blago in storitve 1,6 1,4 1,6 1,2 0,8 0,9 1,1 2,9 0,5 1,0 1,5 1,5 1,0 0,6 0,8 0,7 HICP 0,4 -0,8 0,6 0,0 -0,5 -0,8 -0,8 -0,9 -0,9 -0,4 0,0 0,7 -0,5 -0,4 -0,7 -0,8 Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 1,0 0,7 0,4 0,7 1,0 0,4 0,7 0,9 0,3 1,2 0,9 0,6 1,0 0,8 0,5 0,3 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj -0,6 -0,2 0,5 -0,1 0,1 0,6 -0,4 -1,2 -1,8 -2,2 -1,3 -0,1 0,1 0,4 0,9 0,6 Domači trg -1,1 -0,5 -0,2 -0,8 -0,3 0,0 -0,5 -1,2 -1,6 -1,9 -1,5 -0,4 -0,4 0,0 0,0 0,1 Tuji trg -0,1 0,1 1,2 0,7 0,5 1,3 -0,3 -1,2 -2,0 -2,6 -1,2 0,5 0,5 0,8 1,8 1,1 Na evrskem območju -0,7 0,1 0,6 0,8 0,7 1,0 0,1 -1,3 -2,3 -2,5 -1,9 0,1 0,9 0,6 1,2 0,8 Izven evrskega območja 1,1 -0,1 2,3 0,6 0,1 1,8 -1,1 -1,1 -1,4 -2,6 0,1 1,3 -0,2 1,1 3,0 1,6 Indeks uvoznih cen -1,4 -0,7 2,7 -1,2 -0,7 0,2 -0,5 -1,6 -2,2 -2,3 -1,7 0,9 -0,9 0,3 0,5 0,1 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI1 , medletna rast v % Efektivni tečaj2 nominalno 0,3 -2,8 0,8 -1,0 -3,1 -3,7 -2,4 -1,9 0,5 1,4 0,6 0,7 -2,9 -4,2 -4,5 -3,6 Realni (deflator HICP) -0,1 -3,8 0,2 -1,4 -3,6 -4,8 -3,4 -3,1 -0,7 0,8 0,2 0,5 -3,5 -4,7 -5,4 -4,8 Realni (deflator ULC) -1,8 -2,9 -1,5 -4,3 -3,5 -2,4 -2,1 1,0 2,3 0,2 USD za EUR 1,3288 1,1096 1,1066 1,2492 1,1270 1,1047 1,1119 1,0949 1,1018 1,1293 1,1164 1,0789 1,1350 1,0838 1,0779 1,1150 Vir podatkov: SURS, ECB, izračuni, ocene UMAR. Opomba: 1 Vir odatkov za serije efektivnih tečajev ECB. 2 Harmonizirani efektivni tečaj, skupina 19 držav partneric in 18 držav evrskega območja; rast vrednosti pomeni apreciacijo nacionalne valute in obratno. 2015 2016 2017 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 -0,7 -0,4 -0,3 -0,6 -0,8 -0,5 -0,5 -0,5 -0,7 -0,9 -0,6 -0,4 0,3 0,2 0 0,2 0,6 0,6 0,5 1,3 2,2 1,2 1,4 1,8 1,2 1,1 1,0 1,5 0,4 0,5 0,4 -0,2 -0,2 1,1 1,3 1,4 1,1 2,1 1,3 1,7 2,8 3,6 0,6 1,1 1,0 0,9 0,7 0,9 0,1 0,2 0,2 0,0 0,3 0,2 0,5 0,4 0,2 0,4 0,3 0,1 0,4 0,0 1,8 -1,2 0,0 -0,7 -0,4 -2,0 0,1 0,8 0,3 0,8 0,5 0,8 0,7 0,4 -1,4 -0,9 -2,8 1,8 -0,3 -2,9 -1,8 -0,5 -1,5 -1,9 -0,8 -0,9 -0,9 -1,1 -1,0 -0,7 -1,1 -1,4 -1,5 -1,3 -1,2 -0,4 -1,4 -1,1 -1,2 -0,3 -0,1 1,4 2,9 -1,4 -0,4 -0,4 -0,2 0,0 -1,4 -1,1 -0,7 0,4 0,2 0,2 0 0,5 0,1 0,5 0,1 -0,3 0,8 0,9 0,3 0,1 0,2 1,2 1,3 0,9 0,8 0,7 0,7 -0,1 0,4 0,2 0,1 0,3 1,1 0,6 0,5 0,4 0,6 0,7 0,8 0,7 0,9 -4,2 -4,5 -4,8 -6,5 -6,7 -7,0 -5,2 -4,5 -5,5 -6,2 -5,2 -5,3 -4 -3,8 -4,5 -0,9 -1 0,1 -0,1 3,3 4,3 -2,6 1,7 1,7 1,7 3,3 4,3 5,3 5,3 2,9 3,9 4,5 5,2 6 2,3 2,2 3,4 2 1,8 2,9 3,0 3,4 1,0 0,0 0,3 0,6 -0,8 -1,8 -2,3 -1,8 -2,4 -1,9 0,1 0,5 1,7 2,7 2,3 0,2 0,5 0,9 0,2 -0,9 1,5 0,9 0,8 0,8 0,6 0,1 0,0 0,0 0,2 0,0 0,0 0,0 0 0 0 0 -0,1 0,3 0,2 0,3 0,3 0,6 0,1 0,0 -0,4 0,0 0,2 1,4 1,4 1,2 2,1 1,9 1,8 2,2 2,3 2,7 3,1 2,5 2,4 0,9 1,0 0,8 0,8 1,1 1,3 1,2 1,0 1,2 6,5 1,1 0,6 0,4 0,4 0,6 1,2 1,2 1,3 1,7 1,6 1,6 1,4 1,6 1,6 1,9 -0,9 -0,7 -0,6 -1,0 -1,2 -0,9 -0,6 -0,8 -0,9 -0,9 -0,7 -0,5 0,1 -0,1 -0,2 0,2 0,7 0,7 0,6 1,5 2,5 0,3 0,6 0,8 0,8 0,8 1,2 0,7 0,1 0,3 0,4 0,8 1,2 1,6 1,2 1,1 0,5 0,8 0,6 0,4 0,2 1,0 0,4 0,2 -0,4 -1,0 -1,1 -1,2 -1,4 -1,6 -1,7 -2,2 -2,5 -2,2 -2,0 -1,8 -1,4 -0,9 -0,6 -0,2 0,5 1,3 1,9 -0,2 -0,2 -0,4 -0,9 -0,9 -1,3 -1,4 -1,5 -1,4 -1,9 -2 -1,9 -1,8 -1,7 -1,6 -1,1 -0,2 -0,7 -0,2 0,3 0,7 1,0 0,5 -0,4 -1,1 -1,2 -1,2 -1,3 -1,7 -1,9 -2,4 -2,9 -2,5 -2,2 -1,8 -1,3 -0,6 0,0 0,4 1,2 2,3 3,0 1,0 0,8 0,0 -0,6 -1,0 -1,3 -1,6 -2,0 -2,3 -2,6 -2,7 -2,6 -2,3 -2,3 -2 -1,3 -0,4 0,1 0,6 1,5 2,1 1,0 -0,2 -1,0 -2,2 -1,6 -0,9 -0,7 -1,1 -1,1 -2 -3,4 -2,4 -1,8 -0,7 0,3 0,8 0,8 0,8 2,3 3,9 5,1 0,0 0,0 -0,5 -0,8 -1,8 -1,7 -1,4 -1,9 -2,4 -2,4 -3,1 -2,2 -1,7 -1,8 -1,9 -1,4 0,1 0,1 2,7 4,5 5,3 -3,0 -3,2 -2,5 -1,7 -1,6 -2,3 -1,8 -0,3 0,6 1,3 1,9 1,4 0,9 1,1 0,5 0,3 0,4 1,2 0,5 0,0 -0,6 -4,3 -4,2 -3,4 -2,8 -3,0 -3,6 -2,8 -1,6 -0,5 0,1 1,0 0,7 0,7 0,7 0,0 0,0 0,4 1,0 -0,2 -0,4 -0,9 1,1213 1,0996 1,1139 1,1221 1,1235 1,0736 1,0877 1,0860 1,1093 1,1100 1,1339 1,1311 1,1229 1,1069 1,1212 1,1212 1,1026 1,0799 1,0543 1,0614 1,0643 Plačilna bilanca 2014 2015 2016 2014 2015 2016 2015 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 1 2 3 4 PLAČILNA BILANCA, metodologija BPM, mio EUR Tekoči račun 2.325 1.998 2.698 582 435 462 641 460 709 737 722 531 164 41 230 85 Blago 1.181 1.498 1.536 312 348 382 424 344 468 446 375 246 94 35 219 7 Izvoz 22.961 24.039 24.951 5.984 5.881 6.063 5.934 6.160 6.055 6.391 6.116 6.389 1.817 1.867 2.196 1.942 Uvoz 21.780 22.541 23.416 5.672 5.533 5.681 5.510 5.817 5.587 5.945 5.742 6.142 1.723 1.832 1.977 1.935 Storitve 1.697 2.019 2.286 386 394 524 609 492 475 552 717 542 140 102 152 216 Izvoz 5.558 6.025 6.513 1.402 1.260 1.511 1.730 1.524 1.378 1.556 1.874 1.705 399 395 466 523 Uvoz 3.862 4.006 4.227 1.015 866 987 1.121 1.032 903 1.004 1.157 1.163 258 293 314 307 Primarni dohodki -125 -982 -630 -45 -114 -331 -285 -252 -77 -166 -232 -156 -25 6 -95 -97 Prejemki 1.396 1.632 1.602 350 437 417 371 407 485 378 347 392 148 184 105 120 Izdatki 1.521 2.614 2.233 395 551 748 656 659 562 544 579 548 173 178 200 217 Sekundarni dohodki -428 -537 -493 -71 -193 -113 -107 -124 -158 -95 -138 -101 -45 -102 -45 -41 Prejemki 709 725 712 188 153 184 173 215 155 171 172 214 46 53 54 61 Izdatki 1.137 1.262 1.205 258 346 296 280 339 312 267 311 315 91 156 100 102 Kapitalski račun 157 371 -312 -90 46 62 127 136 -38 -112 -63 -99 28 6 12 25 Finančni račun 2.377 1.772 936 476 569 557 478 168 354 125 385 73 539 -19 49 41 Neposredne naložbe -584 -1.238 -742 186 -348 -45 -218 -628 -322 -262 -243 84 1 -73 -276 -187 Imetja 155 278 226 20 93 301 23 -140 143 15 1 67 63 59 -29 43 Obveznosti 739 1.516 968 -166 441 346 241 488 465 276 244 -18 62 132 247 231 Naložbe v vrednost. papirje -3.968 2.929 4.210 264 689 1.684 -993 1.549 584 791 552 2.282 193 296 200 1.070 Finančni derivativi -3 28 50 7 22 5 -9 10 -7 -4 31 30 -6 20 7 2 Ostale naložbe 6.843 166 -2.486 22 226 -1.110 1.746 -697 87 -361 95 -2.307 326 -186 85 -800 Imetja 4.815 -672 -2.071 671 434 -1.478 1.225 -853 92 -642 -1.087 -433 541 -213 107 -1.053 Ostali lastniški kapital 84 10 -3 -1 10 1 0 -2 1 -1 0 -4 2 3 6 3 Gotovina in vloge 5.037 -545 -1.974 1.089 90 -1.272 1.273 -636 -294 -581 -1.027 -71 462 -343 -29 -863 Posojila -299 -408 -207 -75 -80 -224 -27 -78 10 -68 -36 -112 -8 -49 -22 -45 Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme 8 -8 10 -2 12 -3 -15 -2 7 2 0 0 4 4 4 -1 Komercialni krediti in predujmi -16 -4 176 -252 341 27 -15 -357 314 118 -72 -184 17 126 198 -84 Ostale terjatve 1 283 -73 -87 60 -7 8 222 54 -112 48 -63 63 46 -50 -63 Obveznosti -2.028 -837 415 649 208 -369 -521 -156 4 -281 -1.182 1.874 214 -28 22 -253 Ostali lastniški kapital 7 1 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 Gotovina in vloge -831 -400 1.175 278 -178 -301 -37 116 548 -320 -406 1.353 -89 -65 -24 -112 Posojila -1.246 -315 -854 107 378 -82 -376 -235 -491 -114 -562 313 664 -225 -61 3 Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme -54 3 23 -10 -7 4 2 4 11 12 0 0 -2 -2 -2 1 Komercialni krediti in predujmi -144 -101 138 36 9 3 -122 9 -78 152 -169 233 -365 228 146 -168 Ostale obveznosti 240 -25 -68 238 5 7 12 -49 15 -12 -46 -25 7 36 -38 23 Posebne pravice črpanja (SDR) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Rezervna imetja 89 -113 -97 -3 -20 23 -49 -67 10 -40 -50 -17 24 -76 32 -43 Neto napake in izpustitve -105 -596 -1.449 -16 88 33 -290 -428 -317 -500 -273 -359 346 -65 -193 -69 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 2.343 2.596 2.781 629 581 632 630 753 644 691 674 772 169 192 220 204 Blaga za vmesno porabo 12.924 13.355 13.698 3.202 3.280 3.406 3.348 3.322 3.360 3.536 3.358 3.444 1.030 1.061 1.189 1.142 Blaga za široko porabo 7.668 7.989 8.462 2.134 2.003 2.040 1.904 2.042 2.058 2.178 2.059 2.167 607 625 771 615 Uvoz investicijskega blaga 2.774 2.968 3.255 796 658 713 720 877 722 825 789 919 193 210 255 240 Blaga za vmesno porabo 13.417 13.803 13.843 3.403 3.453 3.541 3.376 3.432 3.347 3.551 3.378 3.567 1.092 1.136 1.224 1.231 Blaga za široko porabo 6.389 6.534 7.009 1.657 1.604 1.637 1.592 1.701 1.693 1.756 1.730 1.830 494 533 577 537 Vira podatkov: BS, SURS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal Mednarodni denarni sklad (Balance of Payments and International Investment Position). 2015 2016 2017 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 174 203 236 123 282 220 212 27 227 161 321 229 213 294 208 148 366 288 120 123 276 122 253 198 -5 231 183 172 -11 158 141 169 141 118 187 144 6 225 139 47 60 123 1.950 2.172 2.146 1.595 2.193 2.177 2.116 1.867 1.838 2.022 2.196 2.088 2.100 2.202 2.071 1.743 2.302 2.163 2.218 2.008 2.105 1.828 1.919 1.947 1.600 1.962 1.995 1.944 1.878 1.680 1.881 2.026 1.948 1.982 2.015 1.927 1.737 2.077 2.024 2.170 1.948 1.982 163 145 186 236 187 183 150 159 154 117 204 186 183 184 198 265 254 229 161 151 190 486 502 586 603 541 508 471 545 423 442 512 506 503 546 607 655 613 577 537 591 481 323 357 400 367 354 325 321 386 269 325 308 321 321 363 408 390 359 347 376 440 291 -60 -174 -103 -75 -106 -119 -67 -66 -64 -13 0 -64 -50 -52 -83 -83 -66 -49 -51 -56 4 135 162 128 108 135 122 118 167 113 171 201 125 127 126 109 118 120 121 127 145 198 196 335 231 183 241 241 185 234 177 183 201 189 177 178 192 201 186 170 178 200 194 -50 -22 -45 -33 -29 -27 -43 -54 -21 -84 -53 -33 -38 -25 -51 -40 -47 -31 -37 -33 -42 53 70 61 53 59 76 60 78 55 52 47 60 54 57 59 55 58 72 66 76 61 103 92 106 85 89 103 103 132 76 136 100 93 91 83 110 95 106 103 103 109 103 7 29 55 38 33 79 62 -5 -7 -16 -15 -35 -39 -37 -8 -17 -38 10 -36 -73 1 163 353 141 15 323 145 471 -448 203 122 29 -71 140 56 347 -127 165 -1.252 1.598 -273 519 -26 169 -50 -76 -91 -387 -9 -232 -236 72 -158 -358 52 45 -28 -186 -29 57 -62 89 68 83 175 73 -56 7 67 -8 -199 27 72 44 16 18 -20 124 -119 -3 122 -77 22 67 110 6 123 20 98 454 1 33 263 0 202 375 -34 -64 152 67 25 64 -15 -68 -1 339 275 -1.044 -151 202 491 526 532 373 1.040 -829 477 197 116 321 331 -99 574 1.179 530 -658 0 3 -3 -6 0 0 -3 14 -6 0 -1 8 2 -13 30 1 1 1 13 16 29 -162 -148 1.229 271 246 19 1 -718 45 -1.019 1.062 -169 -113 -79 42 -254 307 -1.884 502 -925 1.054 -153 -273 1.091 -141 275 170 187 -1.210 -118 -245 455 -977 39 296 -42 -938 -107 -522 318 -230 19 -2 0 0 1 0 0 0 -2 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 -4 0 -230 -179 1.093 32 148 111 176 -923 -117 -393 216 -890 131 178 -3 -736 -289 -705 411 223 -247 -18 -160 -4 -27 4 -20 -13 -45 -11 -22 43 -31 -38 2 -21 -15 -1 -22 -25 -66 -22 -1 -1 -5 -5 -5 -1 -1 -1 2 2 2 1 1 1 0 0 0 0 0 0 0 65 45 14 -143 114 15 42 -414 71 117 125 -4 4 117 -33 -203 164 144 3 -331 176 33 22 -8 1 14 65 -18 175 -64 51 67 -52 -59 -1 15 15 19 61 -71 -53 113 9 -125 -138 -412 29 151 185 -492 -163 775 -607 -808 152 375 -84 -685 -414 1.362 -184 695 -1.035 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 -170 -18 63 13 -114 112 66 -62 39 797 -288 -734 187 228 101 -333 -174 691 -12 673 -903 175 -259 -58 -361 43 -37 167 -365 15 -256 -250 -87 -100 73 -109 -320 -133 385 -125 52 -84 1 1 1 1 1 1 1 1 4 4 4 4 4 4 0 0 0 0 0 0 0 23 148 -173 -31 81 45 -4 -32 -252 132 43 -2 76 78 -68 -140 38 155 79 -1 -43 -20 4 29 -34 18 30 -44 -35 32 98 -115 11 -14 -8 -8 107 -145 131 -126 -29 -4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 12 54 9 -23 -35 21 -43 -45 27 28 -45 -29 2 -13 -18 -18 -15 0 -33 17 27 -19 121 -151 -146 7 -155 197 -470 -17 -23 -277 -265 -34 -201 146 -258 -162 -1.551 1.514 -323 243 212 216 232 167 231 246 243 264 177 221 246 226 231 234 231 191 252 249 259 264 n.p. 1.095 1.169 1.207 935 1.206 1.219 1.160 944 1.060 1.122 1.179 1.176 1.168 1.191 1.113 1.004 1.240 1.202 1.218 1.024 n.p. 658 767 696 471 737 701 694 646 602 686 769 692 699 787 722 535 802 710 736 722 n.p. 232 241 248 210 262 271 283 322 207 237 278 277 262 286 299 223 267 293 312 314 n.p. 1.133 1.177 1.200 976 1.201 1.205 1.161 1.067 1.045 1.119 1.183 1.139 1.211 1.201 1.142 1.001 1.235 1.172 1.281 1.114 n.p. 527 573 568 459 565 590 565 546 483 582 627 594 575 586 546 551 634 616 645 569 n.p. Denarna gibanja in obrestne mere 2014 2015 2016 2014 2015 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR BS do centralne države 263 2.327 4.618 237 246 263 265 282 445 642 838 1.045 1.299 1.488 Centralna država (S.1311) 7.240 7.112 6.273 6.936 7.010 7.240 7.443 7.502 7.163 7.368 7.380 7.387 7.449 7.445 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 685 622 576 611 618 685 654 631 633 633 633 635 634 631 Gospodinjstva (S.14, 15) 8.762 8.856 9.154 8.807 8.791 8.762 8.842 8.802 8.834 8.826 8.847 8.836 8.821 8.812 Nefinančne družbe (s.11) 11.729 10.502 9.664 12.603 12.511 11.729 11.823 11.726 11.674 11.569 11.493 11.396 11.190 11.137 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 1.485 1.432 1.411 1.665 1.654 1.485 1.463 1.455 1.642 1.519 1.511 1.466 1.470 1.405 Denarni sektor (S.121, 122) 3.684 3.206 3.541 4.037 3.915 3.684 3.657 3.696 3.479 3.353 3.365 3.007 3.181 3.442 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 25.155 23.816 23.969 26.425 26.191 25.155 25.232 25.179 24.885 24.707 24.661 24.240 24.316 24.469 V tuji valuti 950 824 672 986 973 950 1.059 1.003 983 957 955 937 904 874 Vrednostni papirji skupaj 7.469 7.059 5.889 7.240 7.326 7.469 7.576 7.615 7.539 7.566 7.574 7.512 7.486 7.494 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 25.843 25.885 26.497 26.492 26.309 25.843 25.930 25.800 25.389 25.884 25.894 25.715 25.974 26.073 Čez noč 10.157 12.717 15.081 10.329 10.398 10.157 10.731 10.947 10.842 11.200 11.458 11.533 12.080 12.278 Vezane vloge – kratkoročne 5.955 4.481 3.955 6.477 6.250 5.955 5.708 5.610 5.350 5.302 5.217 5.032 4.896 4.743 Vezane vloge – dolgoročne 9.267 8.196 6.829 9.172 9.155 9.267 9.078 8.838 8.762 8.916 8.707 8.574 8.411 8.513 Kratkoročne vloge na odpoklic 464 491 632 514 506 464 413 405 435 466 512 576 587 539 Vloge v tuji valuti skupaj 510 655 687 528 535 510 566 604 601 585 612 620 616 616 Čez noč 354 508 564 348 353 354 401 447 442 433 464 469 468 475 Vezane vloge – kratkoročne 84 80 65 110 110 84 86 77 81 75 71 77 73 69 Vezane vloge – dolgoročne 72 67 58 70 72 72 79 80 78 77 77 74 75 72 Kratkoročne vloge na odpoklic 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,07 0,04 0,02 0,07 0,06 0,06 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,03 0,03 Vezane vloge do 1 leta 0,98 0,37 0,21 0,81 0,74 0,66 0,58 0,51 0,46 0,39 0,37 0,36 0,31 0,33 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 5,06 3,54 2,66 4,65 4,72 4,38 4,17 4,85 3,34 3,49 3,5 3,39 3,38 3,36 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 4,25 2,46 2,07 4,66 3,07 4,50 3,89 2,40 3,39 4,58 .. .. 1,90 .. OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 0,16 0,05 0,01 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EVRIBOR 3-mesečni 0,210 -0,019 -0,264 0,083 0,081 0,081 0,063 0,048 0,027 0,005 -0,010 -0,014 -0,019 -0,028 6-mesečni 0,309 0,054 -0,164 0,184 0,182 0,177 0,152 0,126 0,097 0,073 0,057 0,049 0,049 0,044 LIBOR za CHF 3-mesečni 0,012 -0,755 -0,747 0,008 0,006 -0,020 -0,466 -0,889 -0,802 -0,812 -0,791 -0,782 -0,762 -0,729 6-mesečni 0,066 -0,688 -0,671 0,057 0,053 0,023 -0,403 -0,773 -0,707 -0,727 -0,704 -0,711 -0,710 -0,681 Viri podatkov: BS, EUROSTAT. 2015 2016 2017 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 1699 1.942 2.175 2.327 2.539 2.759 2.987 3.144 3.378 3.631 3.861 4.012 4.219 4.390 4.432 4.618 4.621 4.770 7.301 7.380 7.387 7.112 7.212 6.957 7.022 6.739 6.853 6.813 6.861 6.850 6.872 6.769 6.391 6.273 6.350 6.246 624 623 618 622 630 614 601 602 594 591 589 587 571 564 561 576 591 587 8.825 8.873 8.857 8.856 8.815 8.789 8.830 8.863 8.891 8.920 8.892 8.930 8.974 9.041 9.075 9.154 9.174 9.208 10.941 10.819 10.688 10.502 10.527 10.046 9.904 9.953 9.870 9.771 9.706 9.520 9.455 9.485 9.473 9.664 9.759 9.814 1.435 1.417 1.411 1.432 1.422 1.328 1.397 1.326 1.332 1.298 1.298 1.283 1.310 1.352 1.376 1.411 1.386 1.397 3.312 3.904 3.713 3.206 3.574 4.030 3.318 3.727 3.572 3.240 3.578 3.625 3.610 3.642 4.100 3.541 3.555 3.573 24.078 24.532 24.226 23.789 24.152 24.088 23.407 23.796 23.552 23.026 23.272 23.149 23.172 23.314 23.796 23.969 24.066 24.020 845 839 839 823 794 802 778 758 751 759 743 717 714 711 714 672 683 670 7.478 7.606 7.568 7.079 7.178 6.795 6.812 6.580 6.735 6.777 6.836 6.848 6.823 6.743 6.379 5.889 5.972 6.038 25.652 26.330 26.442 25.885 26.315 26.067 25.869 25.689 25.697 25.364 25.725 25.643 25.612 25.811 25.976 26.497 26.421 26.508 12.130 12.991 13.244 12.717 13.255 13.553 13.405 13.504 13.668 13.819 14.274 14.475 14.365 14.505 14.839 15.081 15.253 15.487 4.664 4.341 4.325 4.481 4.393 4.251 4.174 3.984 3.942 3.777 3.697 3.507 3.571 3.584 3.442 3.955 3.706 3.707 8.349 8.410 8.322 8.196 8.148 7.702 7.595 7.572 7.390 7.110 7.077 7.040 7.047 7.084 7.041 6.829 6.730 6.667 509 588 551 491 519 561 695 629 697 658 677 621 629 638 654 632 732 647 623 618 651 655 0 687 686 658 684 708 683 686 705 680 705 687 711 695 484 478 498 508 529 544 550 529 553 561 540 550 565 549 567 564 586 567 71 71 82 80 79 78 75 69 70 86 82 75 81 72 78 65 69 72 68 69 71 67 66 65 61 60 61 61 61 61 59 59 60 58 56 56 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,03 0,03 0,03 0,03 0,03 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,02 0,31 0,28 0,28 0,28 0,25 0,25 0,24 0,20 0,20 0,19 0,20 0,21 0,19 0,20 0,19 0,23 0,19 0,18 3,34 3,39 3,14 3,16 3,06 2,91 2,75 2,71 2,57 2,54 2,62 2,45 2,53 2,68 2,57 2,49 2,55 2,63 0,81 1,71 .. 1,00 0,75 .. 1,85 2,58 3,84 2,16 .. .. .. 1,6 2,74 1,06 1,31 1,06 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,05 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 -0,037 -0,054 -0,088 -0,126 -0,146 -0,184 -0,229 -0,249 -0,257 -0,268 -0,295 -0,298 -0,302 -0,309 -0,313 -0,316 -0,326 -0,329 0,035 0,020 -0,015 -0,040 -0,061 -0,115 -0,134 -0,138 -0,145 -0,162 -0,188 -0,189 -0,199 -0,207 -0,215 -0,218 -0,236 -0,241 -0,729 -0,728 -0,784 -0,792 -0,752 -0,775 -0,760 -0,727 -0,734 -0,763 -0,766 -0,743 -0,741 -0,730 -0,738 -0,738 -0,728 -0,726 -0,672 -0,674 -0,754 -0,737 -0,685 -0,723 -0,698 -0,653 -0,646 -0,676 -0,688 -0,658 -0,647 -0,647 -0,663 -0,669 -0,662 -0,666 Javne finance 2014 2015 2016 2014 2015 2016 2015 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 2 3 4 5 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS – IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 15.492,0 15.714,1 15.838,7 4.268,4 3.635,8 3.972,6 3.864,3 4.241,4 3.685,5 4.108,3 3.883,8 4.161,0 121,7 1.569,3 1.312,5 1.075,2 Tekoči prihodki 14.377,0 14.702,6 15.201,3 3.770,7 3.413,6 3.756,8 3.596,3 3.935,9 3.511,5 3.948,3 3.802,1 3.939,4 -240,5 1.325,1 1.276,7 998,9 Davčni prihodki 13.191,6 13.746,4 14.240,1 3.491,3 3.252,4 3.524,1 3.277,4 3.692,4 3.344,3 3.659,7 3.516,4 3.719,7 1.117,5 1.216,2 1.221,6 945,9 Davki na dohodek in dobiček 2.385,9 2.584,6 2.680,8 637,7 601,7 786,4 504,0 692,5 634,2 811,4 542,4 692,8 204,1 236,6 207,6 202,6 Prispevki za socialno varnost 5.272,5 5.473,9 5.720,6 1.365,3 1.339,5 1.353,4 1.357,7 1.423,3 1.395,1 1.423,5 1.424,2 1.477,8 439,1 488,0 454,6 440,4 Davki na plačilno listo in delovno silo 20,2 19,7 19,8 5,4 4,5 4,9 4,6 5,6 4,8 5,1 4,8 5,2 1,6 2,1 1,6 1,4 Davki na premoženje 244,2 237,8 255,2 96,2 26,9 41,7 85,2 84,1 27,2 46,3 104,5 77,2 40,4 28,2 11,1 10,0 Domači davki na blago in storitve 5.191,2 5.347,1 5.432,9 1.369,7 1.246,0 1.322,2 1.305,9 1.473,1 1.233,7 1.365,4 1.430,5 1.403,4 421,5 462,8 504,8 361,2 Davki na medn. trgov. in transaksije 77,7 82,5 81,9 21,1 21,3 21,5 20,2 19,6 22,3 19,8 20,8 19,0 6,7 7,6 5,9 6,2 Drugi davki -0,2 0,6 48,7 -4,1 12,5 -6,0 -0,2 -5,8 27,0 -11,7 -10,8 44,2 4,1 -9,1 36,0 -76,0 Nedavčni prihodki 1.185,4 956,2 961,2 279,4 161,2 232,7 318,8 243,5 167,2 288,6 285,7 219,7 67,7 108,9 55,1 53,0 Kapitalski prihodki 51,4 96,3 95,6 17,8 10,8 16,2 26,2 43,2 14,7 17,5 21,0 42,4 4,0 9,8 3,3 3,7 Prejete donacije 18,9 12,2 10,3 2,3 2,3 1,7 4,7 3,4 1,3 1,8 5,7 1,5 1,1 0,4 0,4 0,8 Transferni prihodki 4,5 20,6 51,1 2,4 1,2 0,3 19,3 -0,2 0,7 0,0 50,0 0,3 0,4 0,7 0,1 0,0 Prejeta sredstva iz EU 1.040,3 882,4 480,4 475,2 207,9 197,5 217,9 259,1 157,3 140,8 4,9 177,4 126,3 233,3 32,0 71,6 JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ 16.751,2 16.956,4 16.492,9 4.498,5 4.290,6 3.980,9 3.974,9 4.710,0 4.223,2 3.882,3 3.985,9 4.401,5 1.402,6 1.465,5 1.335,7 1.296,4 Tekoči odhodki 7.042,1 7.168,4 7.406,0 1.845,9 1.969,7 1.678,3 1.608,5 1.912,0 1.977,9 1.774,4 1.733,2 1.920,6 619,2 712,6 573,6 546,3 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.610,4 3.610,2 3.782,1 898,9 923,7 903,4 875,0 908,2 924,5 969,8 927,5 960,3 303,1 304,6 287,1 290,1 Izdatki za blago in storitve 2.232,3 2.311,2 2.374,5 615,6 502,5 558,9 546,1 703,7 536,4 553,5 570,4 714,3 147,4 200,6 179,7 165,6 Plačila obresti 1.097,4 1.042,6 1.074,2 292,6 497,2 178,4 148,0 218,9 489,5 181,5 206,1 197,1 159,3 195,2 97,8 73,4 Sredstva, izločena v rezerve 102,1 204,4 175,3 38,9 46,2 37,6 39,5 81,1 27,5 69,6 29,2 48,9 9,4 12,1 9,0 17,2 Tekoči transferi 7.591,9 7.540,1 7.699,4 1.876,1 1.936,5 1.863,9 1.899,4 1.840,3 1.974,0 1.896,3 1.918,9 1.910,2 619,9 640,5 614,0 617,0 Subvencije 467,4 399,0 397,0 110,2 201,2 79,1 47,7 71,0 186,4 78,5 43,1 89,0 103,0 19,9 10,9 29,5 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.335,0 6.370,8 6.495,5 1.552,3 1.564,2 1.592,7 1.657,7 1.556,2 1.604,7 1.619,4 1.679,2 1.592,2 516,7 531,7 542,4 520,7 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 714,3 713,8 727,3 188,8 156,5 180,5 186,0 190,7 167,5 179,3 186,8 193,7 -3,8 84,7 56,0 62,1 Tekoči transferi v tujino 75,2 56,5 79,7 24,7 14,5 11,6 8,1 22,3 15,4 19,2 9,8 35,3 4,0 4,2 4,6 4,8 Investicijski odhodki 1.444,4 1.520,0 785,2 578,2 175,3 285,2 350,4 709,1 98,6 115,4 213,6 357,5 43,5 67,9 93,1 83,3 Investicijski transferi 270,0 295,0 174,8 116,2 37,9 58,7 60,8 137,5 32,9 26,9 23,7 91,4 17,0 10,6 20,3 14,4 Plačila sredstev v proračun EU 402,9 432,9 427,4 82,1 171,1 94,8 55,8 111,2 139,9 69,3 96,6 121,7 102,9 33,9 34,7 35,4 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ -1.259,2 -1.242,3 -654,4 -230,0 -654,8 -8,4 -110,6 -468,6 -537,7 226,1 -102,2 -240,5 -327,4 -217,4 104,4 -99,2 Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. 2015 2016 2017 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 1.335,3 1.310,4 1.325,9 1.227,9 1.429,6 1.388,0 1.423,9 1.329,1 1.178,8 1.177,5 1.352,7 1.391,5 1.364,1 1.161,0 1.390,6 1.332,2 1.354,0 1.306,7 1.500,3 1.444,6 1.278,2 1.199,6 1.260,8 1.135,8 1.367,4 1.245,3 1.323,2 1.234,0 1.132,1 1.145,4 1.299,8 1.297,5 1.351,0 1.152,4 1.382,0 1.267,7 1.311,9 1.287,7 1.339,8 1.428,6 1.215,5 1.087,8 1.153,6 1.036,0 1.287,9 1.178,2 1.226,3 1.176,4 1.080,9 1.086,9 1.244,9 1.217,0 1.197,8 1.096,1 1.233,4 1.186,9 1.246,3 1.213,6 1.259,8 1.330,4 275,7 81,3 210,2 212,5 206,9 228,6 257,0 214,8 212,6 206,8 219,0 289,0 303,4 63,8 270,6 208,1 210,2 222,5 260,1 217,0 449,4 456,2 451,3 450,3 453,5 457,4 512,4 465,0 460,6 469,4 473,5 478,6 471,4 482,7 461,3 480,3 464,8 475,0 538,0 496,7 1,7 1,8 1,3 1,5 2,0 1,6 2,0 1,7 1,7 1,5 1,5 1,8 1,8 1,7 1,6 1,5 1,4 1,9 2,0 1,9 20,9 25,5 29,4 30,3 32,8 30,3 21,0 11,6 9,0 6,6 6,2 12,0 28,1 29,7 35,1 39,7 27,4 34,1 15,8 11,0 464,8 517,4 443,3 345,1 582,2 454,4 436,5 462,9 393,8 376,9 469,4 502,9 393,0 507,2 472,8 450,4 482,9 471,7 448,8 534,2 6,8 7,0 6,6 6,5 7,3 5,8 6,5 6,7 7,7 7,9 7,2 6,2 6,4 5,5 7,8 7,5 6,7 6,1 6,3 6,1 -3,7 -1,4 11,4 -10,2 3,3 0,0 -9,1 13,7 -4,5 17,8 68,0 -73,4 -6,3 5,5 -15,9 -0,5 53,1 2,3 -11,1 63,5 62,7 111,8 107,3 99,7 79,5 67,1 96,9 57,5 51,2 58,5 54,9 80,5 153,2 56,3 148,6 80,8 65,6 74,2 79,9 98,2 7,5 11,1 6,7 8,3 9,6 19,9 13,6 4,8 6,0 3,9 6,5 4,7 6,3 7,1 5,6 8,4 5,6 9,8 27,0 5,4 0,4 0,3 0,5 3,9 0,1 0,7 2,6 0,2 0,3 0,8 0,6 0,9 0,2 0,3 1,3 4,1 0,4 0,7 0,4 0,2 0,1 19,1 0,1 0,1 0,1 -0,5 0,2 0,0 0,0 0,7 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 50,0 0,1 0,2 0,1 0,0 49,1 80,2 57,8 79,9 52,3 122,5 84,3 90,2 40,4 26,8 45,8 88,4 6,6 1,2 1,7 2,0 36,1 8,2 133,0 10,5 1.348,8 1.406,9 1.263,5 1.304,6 1.439,9 1.410,3 1.859,8 1.302,6 1.416,7 1.504,0 1.259,9 1.306,9 1.315,5 1.374,6 1.313,5 1.297,9 1.367,7 1.391,0 1.642,8 1.451,8 558,3 529,9 525,5 553,1 634,1 574,1 703,9 617,6 641,3 719,0 575,1 592,2 607,1 548,1 597,9 587,2 631,3 617,1 672,1 648,8 326,2 295,9 287,5 291,5 296,1 296,5 315,6 305,6 308,1 310,9 299,3 305,0 365,4 309,1 313,3 305,1 315,1 321,6 323,6 317,8 213,6 200,0 172,4 173,7 181,7 190,2 331,9 157,9 178,5 200,0 167,9 198,1 187,5 183,5 205,3 181,5 180,1 210,2 324,0 176,4 7,1 22,5 52,7 72,8 141,5 72,5 5,0 143,6 145,0 200,9 98,2 77,5 5,7 45,0 69,7 91,4 122,9 69,7 4,5 149,4 11,4 11,6 12,9 15,0 14,8 14,9 51,4 10,5 9,7 7,3 9,6 11,5 48,5 10,4 9,6 9,2 13,2 15,7 20,0 5,3 632,9 728,3 584,5 586,6 581,8 601,2 657,3 615,9 654,7 703,4 621,6 642,4 632,3 717,6 602,0 599,2 603,2 632,3 674,7 724,5 38,7 17,8 14,4 15,5 14,0 15,6 41,4 30,6 54,2 101,7 12,4 46,2 19,9 10,4 11,2 21,5 18,5 27,8 42,7 91,1 529,6 636,7 510,8 510,1 507,5 517,8 531,0 529,0 534,0 541,6 542,2 535,1 542,2 635,2 528,1 516,0 523,8 528,2 540,2 541,5 62,4 71,4 58,4 56,2 57,8 54,1 78,8 47,4 63,7 56,4 55,0 56,9 67,4 66,4 62,0 58,4 55,9 62,5 75,3 86,5 2,2 2,4 0,8 4,8 2,5 13,8 6,1 8,9 2,8 3,7 12,1 4,1 2,9 5,6 0,8 3,4 5,0 13,7 16,6 5,5 108,8 116,0 111,6 122,8 166,9 153,2 389,0 25,8 34,3 38,5 33,2 37,3 45,0 70,4 75,7 67,5 68,5 86,2 202,8 35,6 24,1 16,0 16,6 28,2 29,7 40,7 67,1 9,8 14,4 8,7 9,4 5,9 11,6 7,5 6,6 9,6 30,2 20,9 40,3 10,0 24,8 16,6 25,3 13,8 27,5 41,2 42,5 33,6 71,9 34,4 20,6 29,2 19,5 30,9 31,3 34,3 34,4 34,4 52,9 32,8 -13,6 -96,5 62,5 -76,6 -10,4 -22,3 -435,9 26,5 -237,9 -326,4 92,8 84,7 48,6 -213,6 77,0 34,4 -13,7 -84,3 -142,5 -7,2 Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu AJPES – Agencija RS za javnopravne evidence in storitve, ATVP – Agencija RS za trg vrednostnih papirjev, BS – Banka Slovenije, DDV – Davek na dodano vrednost, DUTB – Družba za upravljanje terjatev bank, DV – Dodana vrednost, EBA – European Banking Authority, EBITDA – Earnings Before Interest, Taxes, Depreciation and Amortization, ECB – European Central Bank, EIA – Energy Information Administration, EK – Evropska Komisija, ESI – Economic Sentiment Indicator, EU – Evropska unija, EUR – evro, EUROSTAT – Statistical Office of the European Union, EZR – enotni zakladniški račun, FED – Federal Reserve System, GD – gospodarske družbe, HICP – Harmonized Index of Consumer Prices, IC – Interest Coverage, ICŽP – indeks cen življenjskih potrebščin, IEA – International Energy Agency, IKT – informacijsko-komunikacijska tehnologija, IMF – International Monetary Fund, MF – Ministrstvo za finance, MGRT – Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, MSP – Mikro, mala in srednja podjetja, MZI – Ministrstvo za infrastrukturo, NFI – nedenarne finančne institucije, OPEC – Organization of Petroleum Exporting Countries, PMI – Purchasing Managers Index, PPI – Producer Price Index, RS – Republika Slovenija, SKD – Standardna klasifikacija dejavnosti, SMTK – Standardna mednarodna trgovinska klasifikacija, SRDAP – Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, SURS – Statistični urad RS, UL – Uradni list, ULC – Unit Labour Cost, UMAR – Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, USD – ameriški dolar, ZPIZ – Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ZRSZ – Zavod RS za zaposlovanje. Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A – Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B – Rudarstvo, C – Predelovalne dejavnosti, 10 – Prz. živil, 11 – Prz. pijač, 12 – Prz. tobačnih izdelkov, 13 – Prz. tekstilij, 14 – Prz. oblačil, 15 – Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 – Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 – Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 – Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 - Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 – Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 - Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 – Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 – Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 – Prz. kovin, 25 – Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 – Prz. rač., elektronskih, optičnih izd., 27 – Prz. električnih naprav, 28 – Prz. dr. strojev in naprav, 29 – Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 - Prz. dr. vozil in plovil, 31 – Prz. pohištva, 32 – Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 – Popravila in montaža strojev in naprav, D – Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E – Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F – Gradbeništvo, G -Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H – Promet in skladiščenje, I – Gostinstvo, J – Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K – Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L – Poslovanje z nepremičninami, M – Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N – Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O – Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P – Izobraževanje, Q – Zdravstvo in socialno varstvo, R – Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S – Druge storitvene dejavnosti, T – Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U – Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles. Kratice držav AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, IL-Izrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, US-Združene države Amerike. št. 2/2017, let. XXIII