LJUBLJANSKI ZVON MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETO LETNIK XXXV. ŠTEV. 2. FEBRUAR 1915 Vsebina februarskega zvezka: 1. Oton Župančič: Zlata jutra................49 2. Fl. Golar: Vizija................i ... ......49 3. J. R. Glašer: Noč .... .............. V 50 4. Josip Kostanjevec: Na solnčnih tleh. (Dalje prihodnjič.)',. ..... 51 5. Fl. Golar: Blagoslov...................58 6. L. Pintar: O krajnih imenih. ...... . . . . . 66 7. Albin Ogris: K slovenskemu prevodu Flaubertove .Madame Bovary". (Konec prihodnjič.)......................73 8. Anton Gaspari: Zgodba o Tinčku ................81 9. FL Golar: Ti si bogat ..........................84 tO. J. Wester: Dr. Sketova pisma iz Bosne. (Konec prihodnjič.) . . . 85 11. Književna poročila........... ...........92 Dr. Vinko Zupan. Ii. Zolä, Rim. — Dr. Fr. llesič: Pavel Flere, ,Ba7 bica pripoveduje. //. —z- : Gruden dr. Josip, Zgodovina slovenskega naroda. 4. zvezek, —r Kaj. Ogrizek -. Savremenik. Mjesečnik Društva hrvatskih književnika u Zagrebu. — Dr. Fr. Ilešič: Mažuranič Vladimir, Prinosi za hrvatski pravno-povjestni rječnik. — Nik. Voznik: Jan hv. Chadt Ševčtinsky, Dčjiny lesu a lesnietvi v Čediadi, na Moravč a ve Slezsku. „Ljubljanski zvonu izhaja v zvezkih po enkrat na mesec ter stane na leto 9 K 20 h, pol leta 4 K 60 h, četrt leta 2 K 30 h, za vse neavstrijske dežele po 11 K 20 h na leto. / Posamezni zvezki se dobivajo po 80 h. . Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Upravništvo v „Narodni tiskarni" v Ljubljani, Knaflova ulica št 5. Lastnina in tisk „Narodne* tiskarne* v Ljubljani. Oton Župančič: Zlata jutra. Zlata jutra in zarij šumeči slapovi, rosa, razlita vsak dan v krasoti novi, ptica, v zelenih labirintih doma, ptica skrita v jasni lazur neba . . . Jezer blesk, odblesk nebeškega morja, tiho v brezbrežje valujoča obzorja — kamor v vesoljstvo si vrgel svetlo oko, biserni krogi vse dalje in dalje se pno, se srečujejo s krogi duš izbranih, k tebi poslani so od obal neznanih, s tvojimi krogi se bratsko poljubljajo, v tvoje kroge se tajno izgubljajo . . . Vse je v tebi, v tvojo dušo se lije večnost brez konca; njene harmonije — stoj in nagni pobožno nädnje uho — žarovite ti skozi prsi derö. Fl. Golar: Vizija, V mesečini peketajo jezdeci na divji raj, v vriskanju fanfar vihrajo v blisku sabelj skozi gaj. Na poljano, na prostrano boj visok izvojevat gre junak po smrtno rano, zadnjo svatbo svatovat. .ljubljanski zvon" XXXV. 1915. 2. 4 J. R. Glaser: Pesem meča in krvi do nebeških zvezd odmeva in iz sinjih ust ječi žalostna molitev dneva. Iz srca vre val žareč, glas mrtvaške melodije se po širni plani lije, blodi, vzdiha krik ihteč. In buči, vali se grom nad slemena in obzorja, in drhte krvava morja trkajo na božji dom: Noč. Spreletel je zarjo mraz in zapadla noč planine, truden jaz od bolečine skozi njo si delam gaz. Rad imel bi dom nocoj, da ogrejem se premražen, rad bi sanjal utolažen, poleg tebe in s teboj... Ah, vse drugo — prazen trud. Mrak je mojo pot zaplazil: zrem nazaj, in kjer sem gazil, s temo spet je sled zasut ... Alj_j)razna^$Q_ nebesa, (Jajiejndijo oči «rA70 Ui -7orri1 iA r»r*4rr»eo Josip Kostanjevec: Na solnčnih tleh. Povest. II. Dobre tri tedne potem se je Mirko Podlipnik poslavljal od Vipavcev. Od tabora sem je porabljal ves svoj prosti čas v svoje nadaljno izobraževanje, zlasti je čital razprave, tičoče se razvoja narodnega gibanja med Slovenci. Navduševali so ga ognjeviti govori idealnega dr. Tomana v Kranjskem deželnem zboru in pozneje v državnem zboru v šestdesetih letih, ko se je potezal za pravice slovenščine in za enakopravnost; žalostili so ga pojavi v deželnih zborih na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Istri. Izprevidel je že tačas, da je bil slovenski program, zahtevajoč poleg narodne enakopravnosti tudi deželno samoupravo, preveč kranjski, preveč kopiran po onem velikih slovanskih narodov. Tako si je hotel pridobiti lastno prepričanje, lastno sodbo ter se oborožiti za poznejše boje, da bi mogel tujca ugnati z dokazi, ki jih ne bo mogoče izpodnesti. Bil je pač velik idealist, ko je verjel, da se bodo dali naši nasprotniki, pa bodi na severu ali na jugu, prepričati po takšnih še tako jasnih dokazih, da nam priznajo naše pravice. Ni jih poznal še tistikrat. Vsekako mu je pa študij tistih dni razbistril položaj, da je gledal z lastnimi očmi, da je razširil svoje obzorje. Iz vsega tega je razvidno, da je bil Mirko Podlipnik inteligenten človek in da si je moral že * v svoji mladosti pridobiti potrebnega predznanja, da je sedaj lahko zidal na njem svojo zgradbo. In res, Mirko ni bil od začetka namenjen trgovini; šolal se je bil že nekoliko let na gimnaziji in le sovražna usoda ga je pregnala od tam, da je moral seči po kruhu, ki mu od začetka ni bil baš simpatičen. Mirko se je torej poslavljal od Vipave. Nikdar si ni mislil, da mu bo slovo tako težko. Kakor bi zapuščal svoj rojstni kraj in ne dežele, ki mu je bila zavetje samo mimogrede. Pa saj je bilo to zavetje tako toplo in se mu je dajalo od srca tako neprisiljeno, da je bilo težko otresti se neke tihe melanholije ob uri slovesa. In tistikrat je pravzaprav šele docela spoznal, koliko simpatij si je bil pridobil pri vseh slojih prebivalstva nevede in nehote. Na predvečer 4* njegovega odhoda se je zbrala v Čitalnici lepa družba, da se goslovi od njega. Prišel je celo stari dekan, ki ni navadno za-hSjal nikamor, in je ostal precej dolgo. In tudi nekaj okoličanov je sedelo za mizami ter pritrjevaje poslušalo poslovilne govore, slaveče predvsem Podlipnika kot pevca, ki ga bode težko nadomestiti. Nato so seveda odmevale pesmi, vse po vrsti, kolikor jih je znal dobro izvežbani tedanji pevski zbor. Da, lepi so bili tisti Časi, ko se je še vse družilo v_slog|jn^ratstvu^ ko je .bilojte^vse „enih misli, enega srca" in so bila ta srca polna medsebojne ljubezni in sleherni trenotek pripravljena odpuščati . . . Krasno jesensko vreme je bilo drugi dan. Mirko je že zgodaj sedel na voz k svoji skromni prtljagi, bič je zažvižgal po čistem vzduhu, konja sta potegnila. Velik šop jesenskih dehtečih rož, darilo pevcev, se je svetil, privezan na pokrov bele škatlje, v mlado sveže jutro. Šlo je naglo čez most, kjer je zadnjič pozdravila Vipava, kjer so iz Podskale v slovo pomignili že skoro orumeneli vrhovi visokih kostanjev. In zaostajala je za vozom hiša za hišo, izginjala so okna, polna nizko navzdol visečih zadnjih letošnjih nagelnov. Zableščala so v solncu vrteča se mlinska kolesa na desno, začulo se za hip ropotanje stop in razgrnila se je daljna prašna cesta pred očmi. Zbogom, trg! Podlipnik se ni še nikdar vozil v Trst po tej cesti. Od Manč naprej mu je bilo vse neznano, zato ga je pa toliko bolj zanimalo, da je pozabil na vse drugo in se vdal samo opazovanju in sanjarenju. Na desni in levi so se začeli po solnčnih rebrih vinogradi. Trsje, rdečkasto, semtertje že orumenelo, je vztrepetavalo v rahli sapi in se svetlikalo v solncu. Med njim so se pomikale glasne in vesele vrste trgačev. Zakaj tiste dni se je začela trgatev in bila je obilna. Čestokrat je od vrha zazvenel strel iz pištole, se je raz-legnilo ukanje iz mladega grla, je zablisnil na rami poln brentač mastne črnine in se zibal proti osredku, kjer so čakale brente na okrašenih vozeh. Čudovito hitro so se polnile. Voz je lezel v reber, na vrhu so se konji spustili v dir, začela se je ozka Braniška dolina. Ob cesti so se vpogibale češplje, polne vijoličastih, h drobno in delikatno belo moko potresenih plodov. Za njimi je v ozki kameniti strugi šumela voda med vrbjem in akacijami. Pojavilo se je par nizkih koč, čepečih pod bregom. Šlo je skozi dvoje začrnelih vasi, dalje ovinek za ovinkom po dolgočasni Raši in skozi Kobdilj do vrha. tfa desni Štanjel, okrogel, s hišami prilepljenimi na rebro kakor lastovičja gnezda. Kras! KarnoJL valovita j)lanota, v presledkih hra- stičje, borovci, doline, vinogradi, njivice, senožetice, bele vasi z zvoniki, začrnelimi od dežja in burje, vse med blestečimi skalami, med dišečim brinjem. Oaze. In svetlo, tako svetlo, da jemlje vid, da mrgoli pred očmi. Solnce se ne gane, vedno na tistem prostoru, visoko pribito. Na vzhodnem obzorju goli griči, na levici Nanos s Sv. Hijeronimom, zaščitnikom mornarjev, za hrbtom Čaven in Kolk, črni Trnovski gozd in tam daleč kakor v rahlem snu počivajoča zelena Hrušica. Na jugu in zapadu nebo nizko poveznjeno, pogrezujoče se, svinčenobledo. predstavljal Podlipnik Kras po raznih popisih, po zemljepisnih urah profesorjev! „Krasen si, Kras, odtod tvoje ime!M je vzkliknil vrhu klanca, odkjer se mu je odprl ta veličastni razgled. V Koprivi je voznik ustavil, trebalo je počitka konjem, pa tudi sebi privezati dušo. Pred Zegovo gostilno je bilo precej vozov, lahkih kolesljev, globokih lesenih :frug, velikim kurnikom podobnih obojev. V trugah so vozili v Trst led iz Hruševskih in Trnovskih ledenikov, v kurnikih teleta, kokoši, maslo in jajca, večinoma sami Gorjani. Vsi so se sedaj prazni vračali proti domu, toda s polnimi mošnjički. Nekaj voznikov je sedelo kar pod hišo ob mizi pritrjeni v zid, drugi so bili v veži in tretji v sobi na levo. Povsod se je razlegal glasen šum, žvenketali so kozarci, slišalo se je hripavo petje. Vse živo, veselo. Med gosti se je vrtil sam oče Zega, velik in močanjnož^pristen Kraševec. Jasen je bil njegov obraz in svetle njegove oči, njegova pšenica je zorela, sleherni dan jo je žel. Kako drugače je tam dandanes, ko je stekla mimo železnica. Gostilničar Zega bi ušel zopet v grob, ko bi mogel še 4 enkrat vstati tam izza cerkve in pogledati v svojo hišo, pogledati na ljubo mu vas. Nikjer več pšenice, nikjer žetve, samo tožno šumenje borovcev pod vasjo in pod noč melanholično petje pubičev v vaški mlaki. Novo življenje! „Oho, vas gospodine sem pa že nekje videl," je dejal Zega, ugledavši Podlipnika. Položil je kazalec navpično na čelo, kakor bi vstal. „Aha, vas že imam. Zadnjič v Vipavi na taboru. Krasno ste peli. Moje ime je Zega. S čim naj vam postrežem? Razpolagajte z vsem, res lepo je bilo. Še enkrat bi hotel doživeti takšen dan/ Podlipnik je naročil čašo terana in sirove kraške gnjati ter sedel za mizo v sobi. „Da, gospod Zega, lepo je bilo. Kako ste se vozili domov, vi Kraševci?" „Ej, gospodine, dobro, kako ne? Samo malo dolga pot je bila, naravnost se ni dalo iti, navdušenje nas je ustavljalo pri vsaki veji, kjer smo vedeli, da je dobra kaplja. Zlasti mlade. ŠJirja.Juo-žakarji iz Komna so doživeli celo majhno nezgodico. NjihJ$on]je na^reč^gnšdJoir^v_ravno dvajdni_jred^njimi. To so vam Kra-ševci, gospodine!" Zasmejal se je od srca in položil pred gosta zajtrk. „Kam pa, gospodine? V Trst gotovo. Nisem vas še videl nikdar tod mimo, bržkone se vozite prvič. In niste Vipavec, se vam pozna." „Ugenili ste, gospod Zega," je odgovoril Podlipnik. „Prvič lazim tod, pa ni izključeno, da se odzdaj vidimo večkrat. V Trstu se mislim naseliti, dobil*sem službo trgovskega pomočnika v eni prvih veletrgovin. Pa ni naša ta trgovina, to si lahko mislite, gospod Zega. Gospodar je menda zagrizen Lahon. No, jaz se ga ne bojim, italijanščino lomim za silo, učil sem se je v šoli. Zdaj mi pride prav. On pa potrebuje predvsem Slovenca, zakaj Slovenci se ne ogibljejo njegove trgovine, hvaležni so mu menda, da jih za hrbtom zmerja in psuje. Najde se med njimi pa vendar že marsikateri, ki zahteva slovensko postrežbo. In to ga je nagnilo, da me je sprejel." „Kako se piše ta možakar?" „Gregorio Burlatti, gospod Zega. Poznate?" „Eh, kaj ne bi. Mož visoko leti, zato mora psovati Slovence. Kako, da niste iskali drugod?" „Predvsem mi je bilo na tem, da pridem v pošteno prakso, v veliko trgovino, da vse vidim in izkusim ter se popolnoma izurim v vseh panogah trgovstva. Prijijem bom imel menda jprjliko, da je ni boljše želeti. Pptem pa, gospod Zega, bomo z njim — konkurirali," je dejal Podlipnik samozavestno in dvignil glavo. Zega ga je pogledal začudeno; zazdelo se mu je, da se Podlipnik ne baha, da tiči zares v njem nekaj posebnega. Ugajal mu je mladi mož. „Visoki in smeli so vaši načrti, gospodine. Kaj, če bi se res kedaj uresničili? Prav imate, predvsem učenje in natančno poznanje stroke, potem pridnost in varčnost, premišljena podjetnost in podlaga je ustvarjena. Čakajte, da trčim z vami na dobro srečo.- Stopil je po svojo čašo in trčil s Podlipnikom. Potem se je nekoliko hipov zamislil in dejal skoro nato resno: „Kolikor preudari moja kratka kraška pamet, vam je zadnji tabor zašel v kri in sedaj vidite vsled tega povsod samo rožice. Pozabili ste na trnje. Svetujem vam, gospodine, da si spravite v svoje kovčege velike sklade potrpežljivosti, samozatajevanja in vztrajnosti. Žalitve lastne osebe vtaknite kolikor mogoče v žep, na žalitve .naroda reagirajte s pametnim premislekom in odločnostjo. Cunja ne smete biti, ako si hočete pridobiti spoštovanje, metla vam ni treba biti, dokler niste na cilju. To so moji dobrohotni nasveti, ako jih hočete uvaževati. Usiljujem vam jih ne. Tam doli so svetla tla, a so tudi vroča. Ako si opečemo z nepremišljenostmi perutnice prezgodaj, je bodočnost izgubljena, naš cilj odmaknjen v nedogled." Podlipnik je spoštljivo zrl na moža, sedečega na koncu mize z nekoliko upognjenim širokim hrbtom in mežikujočega s svetlimi inteligentnimi očmi. „Ali ste vsi Kraševci tako dalekovidni?" je nehote vprašal. „Ne dalekovidni, gospodine, pač pa ostrovidni in izkušeni po vedni dotiki s Trstom in utrjeni.41 \ Zunaj je bilo zopet napreženo, Podlipnik se je odpravil. „Ne, gotovo nisem bil danes zadnjič pri vas, gospod Zega. Zbogom! „Kadar pridem v Trst, povprašam po vas, da vidim, kako ste, gospodine," je dejal Zega in spremil gosta do voza. Voz se je premaknil, Podlipnik je še na ovinku zamahnil z roko v pozdrav na pragu stoječemu Zegi, in dalje so kresala konjska kopita kamenje po trdi rjavkastobeli cesti. Podlipnik se je naslonil udobno v vozu nazaj. Zaužito močno vino ga je začelo greti, ga je polagoma zazibalo v neko poluspanje, kjer se preneha vsako razmišljanje in se razpredejo po glavi same zlatotkane misli, same prijetne podobe izza lepih dni, kakor za toplo pečjo v polumraku ob zimskih večerih. Enakomerno konjsko tepetanje ga je naposled popolnoma uspavalo, da mu je zlezla glava 4 rna prsi. Zbudil se je stoprav, ko je voz ropotal skozi Opčino in je na vrhu nad njo zableščal sloki obelisk. Visoko je stalo solnce, šlo je že na poldan. Voznik se je ozrl na Podlipnika ter dejal, kažoč z bičem proti'vrhu: „Tam gori nekoliko ustavim. Še vsak, kdor se je prvič peljal z mano tod mimo, je stopil tam z voza. In dosti jih je bilo, ki se jim potem ni mudilo dalje." Podlipnik je prikimal. Srce mu je bilo hitreje, kolikor bolj so se bližali vrhu. Razburjenje, kakršnega navadno ni poznal, se ga je sedaj nenadoma polastilo. Ko se je voz ustavil, je zamižal, da se mu oko dostojno pripravi na to, kar je (imelo videti v bližnjem hipu. Adrija! Ob tvojem pogledu vzkipi srce, se vzradoste misli in se podvoji hrepenenje. Ti sama si hrepenenje in koprnenje. Kdor teje enkrat videl, te ne pozabi, nazaj mora ob tvoje obali, nazaj v tvojo sveto bližino, nazaj v tvoje solnce, v tvojo bleščobo, v tvoje naročje. Tisoč imaš rok in vsaka roka tisoč vezi, ki vežejo nase in ne izpustijo. Za njim, ki hoče ubežati, se vijejo kakor kače, njegovih nog se opletajo kakor polipi, obstati mora in se vrniti. Nazaj! Tisoči so že odhajali, a so se morali vrniti, tvoje pesmi so zaželeli, preden so legli za vedno k tvojim nogam. Umirajoči so Še upirali pogled v tvoje veličastvo in v slasti tvojega objema so zatisnili oči. Ti si hrepenenje, ti si uteha in pozabljenje! In nje prvi silni objem je začutil danes Mirko Podlipnik na vrhu ob obelisku. Omamljen se mu je vdal, ni se mogel ubraniti. Sladka opojnost Je je razlezla po njegovih žilah, porodilo se je prvo neodoljivo hrepenenje. Kakor bi se od nekje glasila čudovito ubrana pesem nevidnih pevcev, narahlo spremljana od nevidnega zbora krilatcev. Voznik je stal pri konjih in topo zrl na Trst. Trdo stisnjene so bile njegove ustnice, na usnjatem obrazu niso bile zapisane njegove misli. Brezbrižno je stal, opirajoč se z levim komolcem na voz, prestopajoč z noge na nogo. „Čas bi bil, da odrineva, gospod. Sicer se ne morem vrniti nocoj," je nazadnje opozoril Podlipnika. „Siti boste itak kmalu Trsta, kakor sein ga bil sit jaz, zato ga ne požirajte že sedaj." Podlipnik se je zdramil in skočil na voz. „Torej hajdiva, ako tako misliš," se je zasmejal in ponudil vozniku smotko. „Navzdol morava pušiti kakor velika gospoda." Vozniku so se nategnila ustna. Zarežal se je kakor cigan belemu kruhu in ugriznil v smotko. Šlo je naglo navzdol. Konja sta morala zadrževati voz, da so silili komati na ušesa in so se zadnje noge skoro dotikale prvih. Nizko" doli je ležalo mesto. Dim je polegal nad strehami, videlo se je nerazločno kakor iz megle. V pristanišču je bilo svetleje, jasno so se črtali zasidrani parniki ob pomolu S. Carlo in ob obali Sanitä, veselo so se zibale jadrenice z visokimi jambori, kakor veliki metulji so nad morsko gladino vztrepetavale ladjice s svojimi belimi jadri. Nizka istrska obal se je pogrezalajiaj^ Čuj, kakor bi se bila naenkrat odnekod pritepla in vzrojila burja. Kakor bi v daljavi streljalo, kakor bi se valile stene z viška v dolino. Za hipec preneha na eni strani, pa završi od druge, od tretje, od vseh. Hipoma je bilo zašumelo mesto, oglasilo se je kruto in trdo. Tisoči žilavih in izpitih rok, stotine utrujenih živalskih nog provzročujejo besnenje tega hudournika, drvečega po vzduhu. Podlipniku je na nekem ovinku hipoma vzelo sapo, kakor bi se bila nenadoma odprla vrata velikanske žareče peči. Nobene sapice več, ki so ga dozdaj hladile po poti čez Kras. Solnce zastrto z lahho sivkasto kopreno, njegovi žarki samo razbeljeno tekoče železo. In to že zdaj v Septembru! Podlipniku je leglo na prsi, voznik pa se je obrnil režeč proti njemu: „V peči smo, gospod, haha. Kolikrat sem se svoječasno cmaril in pražil na tem ražnju. Pa me ne bodo več! He, počasi, konjiča!" Podlipnik ni odgovoril. Drugačne misli so vrvele po njegovi glavi ob pogledu na mesto, ki mu naj postane novo zavetišče njegovega življenja. Kako se bo odslej razvjjala njegova bodočnost, kako dolga in kakšna bo tam njegova pot, kakšen konec? Ni bil malodušnež: njegovo šibko telo je podpirala krepka volja, velik in močan duh, a sedaj ga je vendar zaskrbelo, se ga je vendar po-laščala nepoznana plahost. Pred čim plahost? Ni si mogel raztol-mačiti. Ali se ni odpravil tja doli sam in radovoljno, poln upov in nad, po temeljitem preudarjanju in poln samozavesti? In sedaj naj bi se oplašil še preden je noga njegova prestopila novi prag? Ne, tega ne! Šiloma je dvignil glavo in se je izkušal otresti neplodnega raziskavanja samega sebe. Toda voz je že zavozil na trdi mestni tlak, iz srca njegovega pa ni še izginila bolna misel. Ko je Podlipnik odpravil voznika, je šele prav začutil svojo osamelost in zapuščenost. Objelo ga je bilo mesto in sprejelo neprijazno. Po ulicah voz pri vozu, ropot, da so bolela ušesa, od tlaka puhteča soparica, vonj po prahu, iz stranskih ozkih ulic vonj po 4 plesnivosti in umazanosti. Ob vsakem koraku tuji nepoznani obrazi, od nikoder znanega prijaznega glasu. Zahrepenel je nazaj po tihi dolini; izprehod ob obali, dasi tako slikovit, ni vplival tisti dan na njegovo sicer za naravno krasoto tako dovzetno dušo. Truden se je vrnil proti večeru v hotel, kjer je prenočeval tisto noč, ker na svojem novem mestu se je hotel predstaviti šele drugi dan, čvrst in izpočit. Dolgo ni hotel spanec na njegove oči. Po tlaku so še vedno ropotale kočije, plinove svetilke so svetile z ulice v sobo, zunaj je vrelo še živahno življenje. Iz bližnje krčme se je glasila harmonika, so se čuli hripavi moški in ženski glasovi. V tem šumu je polagoma zaspal. Mahoma se je razlila velika svetloba čez nepregledno ravan, posejano z bogatimi vasmi in mesti. Možnarji so pokali od vseli strani, godbe so svirale, narod se je zbiral v velikih procesijah, zastave so vihrale, množice vriskale. Velike gostije so se vršile, zunaj na pisanih travnikih so goreli ognji, nad njimi so se vrteli ražnji. Govorniki so govorili mahaje z rokami in s svetlimi obrazi. Komu v čast?* Čemu tako veselje, to zmagoslavje? Podlipnik je stal na vrhu Nanosa in čimdalje bolj se je širila ravan pred njegovimi očmi, nikjer ni bilo meje, nikjer konca. Čimdalje večje množice so se zgrinjale, čimdalje več ognjev je plapolalo. Nekdo je stopil pred Podlipnika in mu ponudil na zlatem krožniku vefik kos tolstega rumetiopečenega jarca in veliko čašo penečega vipavca. Podlipniku jc bilo jasno, obhaja se praznik zedinjetija Slovenije . . . tlJ" ~~Ž nasmehom na ustnah se je zbudil, iz krčme se je še vedno glasila harmonika. A kmalu je sedaj sladko in trdno zaspal do jutra. — (Dalje prihodnjič.) Fl. Golar: Blagoslov. K je so brazde bleščeče? Kje njive zorijo in kot polne, visoke prsi kipijo? Kje tvoj vrisk je, sred polja svoboda, ogrnjena z zlatim viharjem od vzhoda? Görke dahnejo sape, vir zaleskeče . . . „Orji, orji!w sveti glas zašepeče — les in ledina in loka zaklije, plug za voli po zemlji škriplje in rije. Oratarju po delu zravna se postava, v mislih o žetvi ugiblje mu glava — v hišo gre k deci, za njim gre dobrota, šteje njegove trude in pota. In jesen napolni mu kašče in v sode vina nalije in. Kurent mu gode. — Zame njjsetev zorela in mak se osul je, ko grom nad poljanami rjul jc. ^Ä^-V«/ Fran Milčinski: Vojnopoštne karte. i. Streljanje ni_za moje živce, preveč poka, zato^jem^gravzaprav pristaš mirovne ideje, seveda le kolikortoliko in v dopustnih mejah in ne da bi kaj rekel. Poudaril bi le rad, da se mi samemu vidi čudno, kako da sem se s temi svojimi, miru naklonjenimi živci priženil v tako bojevito družino. Eden mojih svakov je naravnost stotnik, resnični, dejanski stotnik pri vojakih, to je oni z vojnopoštnimi kartami, ki bom zdajle o njih pravil. Potem je svakinja, ta je bila zaročena z nadporočnikom, dasi se je potem morala zadovoljiti s civilnim pristavom, ki se je vanj izpremenil omenjeni nadporočnik — zaradi ženitne kavcije pač, saj razumete. Zdaj tiči spet v svojem ljubljenem kroju, poveljuje bojevitim dalmatinskim črnovojnikom in je stal z^dnjijL-Osem. jdni skupaj v ognju. To ga niJSsto prav nič vznemirilo, takle n je. Pač pa na vsa usta zabavlja slabemu vremenu; če se ne izpremeni na boljše, pravi v pismu, bo še nahod dobil v tej ljuti vojni. In eno uš je nalezel, piše. Sicer se mu ne godi slabo. Potem imam še enega svaka, tega niso vzeli v vojake: nemara je slaboviden — če nima srčne hibe ali golše, ne vem več natanko. Ali ga pa ne morejo pogrešati v uradu, ker ne zna nikdo pod milini nebom tako lepo šivati važnih uradnih spisov kakor on. Skratka, neko napako ima, kakršnokoli, in so ga zvrgli in mu je ime Alojzij. Pa ker ima po šest gumbov na vsakem rokavu in je * v njegovem glasu nekaj velerodnega, ga kličemo za Alojzija, plemenitega Gonzaga. Ta je blizu najbolj bojevit. Doma ima tisti referat, da zastave razobeša, o vojni je poučen, kakor nikdo pod našo streho, in vsakikratno število ujetnikov ve do ulomka natanko. Ulomki prihajajo tistikrat v poštev, če se sovražen mož ni ujel več cel, ampak ga je že manjkal kos na tem ali drugem koncu. Tast seveda ni vojak, ima že šest križev na hrbtu; zato pa Yl prodaja vojne telovnike in je imel pomočnika, ki so mu ga vzeli v vojno službovanje — premog zmetava na kolodvoru. No — in slednjič še moja žena. Ne, ne, tega ne trdim, da je tudi bojevita. Toda če sem že vso družino predstavil, potem moram pač vsaj omeniti tudi svojo ženo — to se kratkomalo spodobi, kaj ne da? Torej moj svak stotnik ni le hraber vojščak, ampak tudi dober sin oziroma brat, svak in stric — slednje mojima dvema paglavcema, pa zdaj so že trije. Odkar je vojna, pridno piše karte, skoraj nc mine dan brez nje. Na vseh je z rdečilom zabeleženo, da so cenzurirane. Pisavo teh zabeležkov poznamo, od roke svaka stotnika je; potemtakem spada cenzura teh vojnopoštnih kart v njegov lasten bojni delokrog. Ima pa nedvomno še druga opravila, drugače si ne bi bil sabo vzel dokolenic in snežne kape, spalne vreče in revolverja. Pisal nam jih je dozdaj že nad sto. Te karte vestno urejamo in verno hranimo, zakaj bodo važen prispevek k zgodovini sedanjega silnega boja. Na prvi pogled ne rečem, da se ne vidijo puste in prazne, ko govore zgolj o vremenu in vremenu in takorekoč o ničemer drugem nego o vremenu. Ali učenjak, raziskovalec jih bo znal ceniti, kajti vse skupaj, druga poleg druge nudijo, če nič drugega, pa vsaj velezanimiv, ker nepretrgan in natančen pregled vremenskih razmer, kakršne so vladale za svetovne vojne v izvestnem kraju naše ljube domovine, in lahko gojimo popolno zaupanje v našo slavno vedo, ki bo iz tega gradiva izluščila še kdove kako dragoceno jedro. Prva karta se torej glasi takole: „Zdrav sem kakor riba v vodi. Vročina je huda. Opravila imam dovolj. Prisrčno Vas pozdravlja" itd. Druga: „Godi se mi dobro navzlic hudi vročini. Vojne novice berete itak v listih. Močno sem vprežen. Prisrčno" itd. Tretja v istem zmislu, četrta, peta takisto. Potem šesta: „Vašo dopisnico prejel. Imam se dobro. Dela sila dosti, vročina nekoliko odnehala. Prisrčno" itd. — Zanimivo, kaj ne? „Vročina nekoliko odnehala." Komaj 60 km odtod stoje naši v srditem boju z obupanim sovragom, uradna poročila so redkobesedna in vsi koprnimo po podrobnejših vesteh, kako in kaj. 4 „Vročina nekoliko odnehala" — zdaj pa imaš! V deseti vojnopoštni karti pričenja dež, šestnajsta izraža po-^/J-rr-oi hlevno upanje, da se vremena skoraj razvedre itd. in opravila ima vedno čez glavo, ubogi svak! Petindvajseta prinaša celo blisk in tresk, navzlic temu je pri dobrem zdravju, le delo njegovo, piše, da je preveč razburljivo. Svakinja, ki ima črnovojniškega nadporočnika, ta se huduje, češ, kaj bolj pametnega bi .pa vendarle lahko pisal z bojišča, nego vreme in nič kakor vreme, saj ni žaba rega. Naj bi vsaj pisal, pravi, kaj da je in kaj pije in po čem je tam moka in po čem drže jajca. Moji ljubi svakinji se pač niti ne sanja, kaj pomenja služba in kaj varovanje vojaških tajnosti. Jaz nisem vojak, kakor sem že povedal: streljanje mi ne de dobro; toda mojega svaka docela umem. Zlasti ko je sam cenzor. Dan na dan prebira tisoče in tisoče vojnopoštnih kart in tehta njih vsebino, da ne pride. med svet kaka spotikljiva vest, potemtakem ne more drugače, nego da so njegove lastne karte spodbuden zgled, bliščeč vzor vsem drugim. Toda dalje! Potekel je mesec, potekla sta dva, prikimala je jesen in v petdeseti karti se že ponuja sneg. Piše, da mora delati pozno v noč, drugače se mu godi dobro. V dvainšestdeseti je vreme zopet lepo, dasi pritiska mraz. Počuti se izborno, boji se le, da ne bi od prehudega duševnega napora postal nervozen. Seveda, ako mora noč in dan prebirati vojnopoštnc karte, kakršne so! Goji rahlo nado, da bo prišel odtod. V sledečih kartah se vreme močno izpreminja — sila zanimivo! Omenjena nada pa, da pride odtod, se stanovitno ponavlja v karti za karto in polagoma, toda dosledno prihaja močnejša in močnejša. In smo dobili sedeminšestdeseto: pa si je kar nenadoma kupil konja in gre k svojemu ljubemu polku v fronto in je zelo vesel, zakaj duševno delo bi ga bilo skoraj uničilo. — Ta dopisnica je provz-ročila doma precejšnje razburjenje; tast, stari mož, si je nem brisal solze, komaj smo mu vsilili lužico okrepčila, kajti čim se razburi, koj mu prideta v nered tek in prebava. O vremenu to pot žalibog ni bilo nič na karti. No in na sledeči vojnopoštni karti je že bil na poti; cenzurna beležka ni bila več od njegove roke, to se je tudi poznalo vsebini: zdaj je bil prost, zdaj je lahko razmahnil, zdaj ko je odgovornost za cenzuro slonela na drugih ramah. In je pisal: „V diru bom moral jahati, da dohitim svoj ljubi polk in sovražnika. Danes se mi je pripetila nezgoda in sem stopil čez gleženj noter v smradljivo * kalužo. Bila je to nezgoda, toda pomenja srečo in vesel in trdno upajoč v našo zmago hitim v boj." II. Vlak ga je peljal z enega konca lepe naše domovine na drugi konec. Spotoma se je na cesarskem Dunaju še založil z vsem, česar treba vojščaku na širni, mrzli poljani, kjer zmaga zori, kjer smrt preži. In je pisal s pota, kaj vse si je kupil na Dunaju, kako je bilo krasno slovo, kako velikansko navdušenje. In pravi: „Vozim se s častniki, ki so bili že ranjeni, pa se ozdravljeni vračajo v fronto. Kar koprne po trenotku, da se zopet merijo s sovražnikom. Čast in radost, poleg takih tovarišev stati v bojni vrsti. Zaupajte^v Boga in nič ne skrbite zame, godi se mi dobro. Prav prisrčno" itd. To je bila 75. karta, čez in čez tesno popisana. Vremena ni bilo nič v nji, nemara to pot zanj ni bilo prostora bodisi na karti, bodisi v mislih mojega svaka stotnika. Pač j)a se je prvič pojaviMjubi^ Bog, ki je odslej ostal stalen gost na vseh kartah. Iz 76.: „Vožnje ni konca, ne kraja. Čuden občutek, voziti se in voziti in ne vedeti smeri in cilja. Še smo sredi miru, toda že ima vse na progi vojaški značaj. Umazana megla stoji nad krajino, pust, enakomeren dež spremlja našo pot. Noči so občutno hladne. Naj Vas ne skrbi, če par dni ne dobite karte, zveze s pošto ni povsod pri rokah. Godi se mi prav dobro. Zaupam v Boga in v našo zmago. Prav iskreno" itd. Zdaj je doma zavladalo hinavstvo po hiši. Vsi so govorili glasno in veselo, mimogrede omenjali, da tam, kamor se pelje svak, ni posebne nevarnosti — pa svak sam ni vedel smeri in cilja. Od , strani smo hodili gledat tasta. Ta ni rekel nič, le miru ni imel nikdar nikjer; pričele so ga boleti noge, pa mu ni dalo sedeti, po-kašljeval je, kakor da ima nekaj v grlu, pa se ni mogel odkašljati. Pri kupčiji se je včasi zmotil, namesto pet kron je rekel pet goldinarjev in nazadnje je iz desetih kron jih dal nazaj petnajst. Nekaj dni res ni bilo karte, potem je prišlo par vrstic: „Prva noč na prostem. Vendar sem spal dobro, le včasi me je zdramil grom topov. Godi se mi prav dobro, ljubi Bog nas ne bo zapustil. Prav iskreno" itd. Tretji dan za to je dospela 78.: „Prejel sem ognjeni krst; hvala Bogu, nič se mi ni pripetilo. Moje moštvo se je odlikovalo s presenetljivo hrabrostjo, ponosen sem nanjS3odi se mi izvrstno, hrano dobivamo izborno. Tople stvari, nabavljene na Dunaju, mi služijo prav dobro, kajti ponoči je mraz. Priporočajte se Bogu, da skoraj zmagamo. Prav prisrčno" itd. Tako so v krajših in daljših presledkih kapale karte. Stalo je v njih o hudem ognju — pa je tast klonil glavo in ščegetalo ga je po grlu. Potem so se zopet vozili po železnici in smo mislili in računali in resnih obrazov drug drugega prepričevali: nemara jih pošljejo kam, kjer ljudje pojioči spe v posteljah in ni preveč blizu brezobzirnega sovražnika, saj vojaštva je treba drugod tudi, ne le tam, kjer srše krogle. Zemljevid je bil noč in dan razgrnjen po mizi, le pomagal nam ni dosti, kajti kraj ni bil nikdar imenovan na nobeni karti. Svak Alojzij je rekel, da nič ne räzumemo; poročila z bojišča da je treba znati čitati, kajti je treba čitati tudi med vrsticami. Prosili smo ga, naj nam izmed vrstic razloži, kod sta svak in njegov polk, pa je bil razžaljen in šel v kavarno in nas pustil v temi in v nemih skrbeh. Čakali smo in vdano upali, pa je spet prišla karta in smo se oddehnili. Stalo je v nji o sijajnem spopadu s sovražnikom, da nam je kar zastajala sapa. Koj poleg pa že nežna tolažba, da stvar ni tako huda, kakor mislijo oni, ki še niso bili v boju, zakaj krogle sicer zelo ogabno sikajo okrog ušes, toda dokler se jih sliši, niso čisto nič nevarne. Rekel sem: „To je pametna beseda, spričo nje izgublja vojna tri četrtine svoje grozote." Vsi so mi glasno pritrdili. Tast je hotel nekaj reči, pa ni rekel nič in se je obrnil k oknu in gledal ven. V vseh teh kartah z bojišča je bilo bolj malo o vremenu, veliko pa o Bogu in o točni in izbornk preskrbi s hrano, da se počuti prav dobro in da ni treba zastran njega imeti kar najmanjše skrbi. Vse tako zapisano in obrnjeno, kakor da je pravzaprav do vojne živel zgolj v nevolji in pomanjkanju in da mu je šele zdaj, nemara prav v strelskih jarkih, prvič zasijalo solnce sreče. Da je le srečen! Saj ljudje smo pač različni, vsak ima svojo kožo in svoj okus; vsak že ve, kaj mu ugaja, imam ga rad in mu prav od srca privoščim srečo. — Le tast je tako čuden: od dne do dne je bolj siten, zdaj se že vsakikrat ustraši, kadar zagleda pismo-nošo; če ga ni, mu pa tudi ni prav. In če na cesti sreča ranjenca, ga hitro zalijejo solze. III. No, bilo je v ponedeljek, opoldne sem prišel domov pa mi je nasproti priteklo moje malo dekletce, ki je v četrtem letu: „Atek, atek, st'ic je lanjen, mamica se joka." Res, ustreljen je bil skoz leve prsi, pisal pa je lastnoročno. Srce in pljuča da niso bila zadeta, tek ima izboren in vse prav prisrčno pozdravlja. Tasta je kar zlomilo. Črnogled je, pa je rekel: „Mrtev je!" Mi, da ne, saj je z lastno roko pisal in pisava je krepka in lepa. Tast je trmast, kajti severni Slovan je, in še je trdil svoje, češ, sina predobro pozna: kadar ga je še kaj hudega prizadelo, če in dokler je le mogel, je svojcem prikrivaj, in če ima prestreljeni prsi, so prestreljena vsaj tudi pljuča, saj jih nosi v prsih in ne v hlačnem žepu. Trajalo je, da smo mu najhujše izbili iz misli. Potem je zahteval, da brzojavimo. Kadar se pri nas kaj izrednega pripeti, je treba vsakikrat brzojaviti, kamorkoli in karkoli, le da se brzojavi. Zdaj je tastu toliko odleglo, da se mu je razburjenje obrnilo na drugo plat. Postal je hud, ogorčen je bil blizu, da v vojni nazaj streljajo. Pa so mu bili predmeti njegove jeze preveč odrok in je okrog domačih iskal obresti. Drugi so se mu umeknili, zato se je lotil kuharice Žefke, ki je že enajst let pri hiši, dasi vsakih šest mesecev gotovo enkrat odpove službo. Te se je lotil in je šlo za vrečo, staro, strgano vrečo, in za vprašanje, je li bila prej moka Kn notri ali so bile kože. Kreg je bil živahen, glasen in dolg, zmagal ni končno nobeden, le utrudila sta se oba, vrnila se vsak v svoje stare pozicije in življenje je šlo naprej svojo pot. Vsi pa smo bili teh misli: Nemara je le prav, da je tašča že pred pol leta umrla, kaj bi reva stara trpela v teh dneh, ko je še v miru vedno trepetala za sina v daljini. Od stotnika pa prihajajo zdaj v6jnopoštne karte zopet redno kakor od začetka, skoraj ne mine dne brez nje. V 81. se zahvaljuje za brzojavko; domov pa ne more in v domačo oskrbo, zakaj zdaj so novi strogi vojaški predpisi, ki tega nikakor ne dopuščajo. (Pa sem komaj dan poprej čital v listih baš nasproten poduk!) Ni treba zastran njega prav nič skrbi, piše, počuti se prav dobro. Koliko časa še ostane tukaj, ne ve; vsak hip se lahko zgodi, da ga kam naprej pošljejo, in so sila strogi ukazi, da ne morejo tega prej nič povedati. — V 82. razlaga, kje in kako ga je zadelo. Ponosen je, da je prelil kri za cesarja in dom. Škode je dovolj provzročil sovražniku, zato ga je sovražnik tudi ostro jemal na muho: dokaz temu, da mu je preluknjala nahrbtnik cela vrsta strelov, vsi smrtonosni, lepi kožuhasti ovratnik pa so sovražniki celo ujeli in odpeljali s sabo v robstvo. Ljubi Bog je bil pravzaprav milostljiv z njim, da ni poškodba hujša. Tako je pisal, pa smo se spominjali tiste njegove karte, ki je v nji stopil v ono kalužo, ki pomenja srečo. Rekli smo: „Res, hvala Bogu, da ni hujše ranjen! Ali ranjen je bil vendar in to kaže, da baš popolna ni bila njegova sreča. In smo ugibali, kaj je temu krivo: ali ni stopil s pravo nogo v oni simbol sreče, ali pa dotična kaluža ni bila pristna, prave vrste in kakovosti. Saj dandanes že vse ponarejajo in pačijo! V 83. karti je pisal, da* se mu rana v prsih dobro celi, bolečine so neznatne, le leva roka ga malo boli, ker je prizadet živec . . . Drugače je pokonci, godi se mu prav dobro. Hudo mu je pač, da je moral pustiti junaški svoj bataljon. — Med vrsticami se je brala rahla bojazen za nadaljnji potek vojaških operacij milijonskih armad, ko ne bo več njega "poleg, našega stotnika, ki je delal sovražniku tako preglavico. Tako se mu karto za karto boljša zdravje, hrana je izborna, sestre sv. Hildegarde so zelo postrežne in požrtvovalne, kratko povedano: pričel se je rediti. V 93. so bili v bolnici deležni celo kinopredstave, vrhunca vseh posvetnih užitkov. Prsna rana se mu tako dobro celi, da je zdravnik že več ne pogleda. Seve, leva roka ga bo še dalj časa spominjala, zlasti o vremenu, kadar se bo izpreminjalo. Godi se mu nad vso hvalo izborno. No, smo deli, da le ni nič hujšega; barometer v roki mu bo nemara še v prid prihajal, ko ga je baš vreme vedno tolikanj zanimalo. V 97. rane že nima več obvezane, zadošča obliž in tudi pljuča so že čisto zaceljena. — Glej ga, pa je pisal, da pljuča sploh niso bila zadeta! — Sestre, pravi, so sila ljubeznjive, še pečenke mu ne puste, da bi jo sam rezal ... Ne ye, kdaj bo šel odtod naprej in kam. Najbrž ga bodo zaradi roke, zaradi živca namreč, poslali še v kako drugo bolnico . . . Vreme je milo, poleg bolnice je krasen park, sprehaja se po parku in je tako zadovoljen, da niti še ni čutil potrebe, da si ogleda mesto. — V domačo oskrbo pa res ne more. Naj zato nič ne mislimo! Vojaški predpisi so taki, pa je. In če v listih drugače stoji, naj listom nič ne verjamemo, zakaj liste pišejo civilisti. Tako se mu vseskozi tudi v sledečih kartah godi dobro in vedno boljše, rana je res že zaceljena, nekaj časa bo pa še trajalo, da bo tudi roka spet sposobna za vojno službo . . . Mesec dni je poteklo in nekaj čez, odkar je bil ranjen. No, prsna rana je nemara res že dobra in če še ni, pa bo jutri ali pojutrišnjem. Radoveden sem pa, kaj je z njegovo roko — mesec dni je poteklo in nekaj čez, pa še vedno ne bo tako kmalu „spet sposobna s za vojno službo .. Pisava na kartah bi bila vobče v redu, saj piše z desno; vendar pa mu tu in tam kaka črta uhaja, kakor da pišoč ni držal karte z levico . . . Kaj je z njegovo levico? Pred dvema letoma je bil na življenje ali smrt operiran, pa je omenil operacijo šele potem, ko jo je že prebolel ... Je res take sorte, da rad prikriva, kar je neprijetnega. — Če ne prikriva tudi kaj zastran roke! Podobno bi mu bilo ... In če se ni morebiti one smradljivejsreče, ki je odhajajoč, v ironto stopil vanjo, tudi le izmislil in ni vanjo stopil? Kar na lepem si jo izmislil zgolj v ta namen, da^smo mi doma bolj pogumni in brez skrbi?. .. .Ljubljanski zvon" XXXV. 1915 2 5 L. Pintar: O krajnih imenih. Dokazal sem zadnjič, da nas pri razlagi Celovca niti izmišljeni *cvilj (vagitor, eiulator) niti domnevana *c v i 1 j a (vagitrix, eiu-latrix) nikakor ne more privesti do cilja; — še manj pa seveda izglagolski nomen agentis cvilivec ali cviljävec, ker oseba ne more biti ob enem kraj. Vse to sem, kakor mislim, še precej jasno in razumljivo razložil, da bi torej ta razlaga tudi bolj izbirčne neza- 9 dovoljneže lahko zadovoljila, da bi tudi bolj rahločutnim jeziko-znancem utegnila biti po godu. Prav veselilo bi me, če se mi je vsaj nekoliko posrečilo pouka potrebne imenoslovce, ki se za to stvar resno zanimajo, ne pa samo vsiljivo in visoko domišljivo vmešavajo, če se mi je vsaj nekoliko sponeslo, jih poučiti, kajti najbolj žalostno je, če mora človek po tolikem prizadevanju, kakor sem ga jaz že posvetil Celovcu, naposled obupno zacviliti „oleum et operam perdidi".--Dokazal sem obširno, da osebno ime ne more biti krajno ime; da pa iz osebnih imen izvedena kraj na imena niso več osebna imena, to je menda vsakemu samo po sebi jasno, kajti oseba ni kraj in kraj ni oseba. — S tem dokazom pa, da osebno ime cvilivec (od cviliti) ali pa cviljävec (od cviljav) nikakor in po nobeni ceni ne more služiti ob enem tudi za krajno ime Cvelovec (Klagenfurt), — s tem dokazom je bila negativna stran moje prve razpravice odpravljena. Temu pa je sledila pozitivna stran, ki je brez kake zveze z negativno polovico, samo naglašala važnost Baudouin-ove v tolminščini pobrane dialektne oblike Cve-löyic za pravilno razlago sedanje knjižne oblike Celovec. Ta samostojna, na negativno polovico prav nič ne naslonjena pozitivna trditev moje razpravice seje pomikala tedaj približno v tem-le tiru* Kadar hočemo kako ime etimologizirati, poiskati si moramo najprej podobnih sestavi jenk ter zbrati celo skupino takih izpeljank, ki se dajo na isti način razkrojiti in anatomirati. Ko smo zbrali primerno številno skupino, pokaže se nam njena posebnost in skupni značaj, — z razkrojevanjem pa poiščemo potem etimon posameznih imen tiste skupine. Paranje in razdevanje besed se pa prične navadno pri zadnjem koncu besede, da odkrojimo najprej tisto sestavino, ki je najposlednja prirastla, da vidimo, kaj je ostanek po odstranitvi sufiksa. Če n. pr. od besede „posinjenec" (der Adop- tivsohn) odstranim končnico „-ecu, ki med drugimi funkcijami tudi pridevnike in deležnike posubstantivlja, tedaj nam ostane „posinjen", ki ga na prvi pogled spoznamo za trpni deležnik od glagola „po-siniti" (adoptieren). Če si pogledamo zdaj besedo še pri sprednjem koncu, vidimo da je glagol s prefiksom „po-" perfektiviran iz prostega imperfektivnega „siniti" t. j. koga za sina imeti, klicati, smatrati, držati i.t.d. Podlaga celi besedi je torej „sin". — Če na enak način pri imenih na „-ovec" zberemo večjo skupino, vidimo da so to s sufiksom „čc" posubstantivljeni pridevniki na „-ov", ti so pa, kakor smo že zgoraj povedali, ali iz osebnih imen izvedeni p o se s i vn i pridevniki, ali pa iz drevesnih imen izvedeni snovni pridevniki. Za razlago_Celovca sem se oklenil druge skupine, t. j. onih oblik, ki nam reprezentirajo posubstantivljene snovne pridevnike iz_dre-vesnilHn^j^Ysdöie, ter sem naštel večje število takih oblik. Pre-vidnopasem ^dostavil, da sicerne smemg trd iti, daje morajo brez izjeme_vsa Jkrajna imena na „-ovec" na ta način razlagati — mislil sem namreč že takrat tudi na imena Karlovec, Kraljeviča, Gjur-gjevo i.t.d. — velika množina pa da gotovo ne le dopušča, ampak naravnost zahteva to razlago iz drevesnih imen in v to skupino da spada po mojem mnenju tudi Celovec. S tem previdnjm dostavkom sem se žg^ naprej, hotel zavarovati zoj^r sofjstjčrn^ lisjaštvo, ki mi pa žalibog vendar vkJjubjtejiUL. zayajx>varyii_i^ ampak se je z jirznir^za s uk Ij a je m i nI ažnj|n, jwosjvo van jem pojavilo nič manj. — Ti^tijesranjnt zasuJciAidhJ^ 416.) namreč pravi: Pintarjeva opomba, da razh^^irfiinalž *Cviljavec vže zaradi tega ni dosti verjetna, ker je večina krajnih imen na „-ovec" izvedena od drevesnih imen, vendar ne drži, če si ogledamo slovenska krajna imena kakor n. pr. Jankovec, Karlovec, Kraljevec, Mihalovec, Farovec, Anovec, Banovec, Riharjevec, Markovec in slična. — To zasukavanje me je bilo res neljubo dirnilo in v svoji repliki (Arch, f. si. Phil. XXXI, 391) sem na to res nekoliko osorno, vender popolnoma pravično nasprotnika takole zavrnil: Moja opomba o izvajanju imena Celovec (tolmin. Cvalo^c) iz cviliti (winseln) oziroma iz cviljav (quiekerig) se ustavlja in upira nasprotnikovi razlagi edino s" tem razlogom, da bi na ta način dobljeno ime moglo pomeniti samo osebo, nikakor pa ne kraja — in kar sem že večkrat povdaril: oseba ni kraj in kraj ni oseba, in da osebe in kraja ni zamenjavati, da tu ni nobenega „qui pro quo". — Druga opomba o mnogoštevilni skupini krajnih imen na „-ovSc", ki jih izvajamo iz drevesnih imen, je pa popolnoma samostojna, in ima služiti edino le 5* v podslombo moje razlage Celovca iz Stvolovec (Rohrhorst). Le v toliko, kolikor je podslomba ene razlage že sama ob sebi odklomba nasprotne, le v toliko bi mogel pristati na zvezo obeh opomb prave vzročne zveze pa nisem nikdar in nikjer in na noben način trdil in vsako zasukavanje in podtikanje v tem smislu moram kar najodločneje odkloniti in si enkrat za vselej prepovedati.--In kaj je sledilo na to nekoliko osorno, pa pravično zavrnitev? — Možje nataknil krinko užaljenca — ter mi povedal, da se zaradi enega netočnega izraza (wegen eines schiefen Ausdrucks) pač ni treba repenčiti in o zavijanju govoriti, da to stvari sami pač nič ne koristi. Vse to je 9 prav lepo in modro govorjeno in jaz sam sem se od nekdaj držal tega mnenja, da se zaradi vsake nebistvene postranščine ni treba čemeriti in sem se vsekdar kolikor mogoče potrudil, da ostanem pri stvari in da vprašanja po navadi sofistov ne rinem na neko novo motrišče, samo da bi na videz jaz prav obdržal. Jaz temu nisem nikdar oporekal, da se iz osebnih imen tudi lahko izvajajo krajna imena, trdil sem samo, da se osebna imena ne dadö ob enem rabiti kot krajna imena. Cvilovec in Karlovec v mojih očeh ni nikdar bila pravilna in veljavna vsporedba, — in kdor na ta način s sofističnim Usjaštvom vsporedbe napravlja in se potem na take po zdravi logiki neveljavne vsporedbe sklicuje, tisti po mojem trdnem prepričanju stvar zavija in zasukava; druzega imena jaz takemu počenjanju ne vem dati, nego zasukavanje, zavijanje, izprevračanj^JVerdrehung), pa bodi to očitanje tistemu, ki ja zadene, prijetno ali neprjetno, — resnično in pravično je pa. Cvilovec (naj si ga mislim izvedenega ali iz cviliti ali iz cviljav) je na vsak način samo osebno ime, ne pa krajno. Karlovec (Karlstadt) je pa pri obstoječih razmerah le krajno ime izvedeno iz osebnega imena Kari, poleg drugih razmer bi moglo seveda biti tudi osebno ime = Karlov pristaš (Caroli assecla). O početku imena Sremskih Karlovcev (Karlowitz) žalibog nič izvestnega ne vem; po množinski obliki imena bi se dalo soditi, da je to stanovniško ime: Karlovci = Karlovi ljudje, Karlovi nasta-njenci. — Primeri Vinkovci, gen. Vinkovcev. — Vinkovci bi utegnili biti Vinkovi častivci, kar bi se nekako ujemalo s podatkom v Pauly-Wissowa (RealeriCiklopedija III, 2535), ki pod značnico Cibalae ali Cibalis pripoveduje, da so nekdanji prebivavci tega mesteca, ki je bilo predhodnik sedanjih Vinkovcev, posebno častili Libera (Bakha) in Libero (Ariadno), pa da so imeli tudi svoj poseben zbor gasivcev (collegium centonariorum) — gasivci ognja so pa menda že takrat veljali tudi za dobre gasivce žeje.--Vinkovci bi potemtakem bili isto, kar Bxx^oi, namreč častivci Vinka Loziča (Pauly - Wissowa, II, 2793). Pa bodimo v razlagah drzni še mi! Če se je torej g. nasprotnik z mojim očitanjem zavijanja in izprevračanja čutil prisiljenega, da mi odgovori in se nad mojim očitanjem pritoži, mi je to sicer prav žal, toda pri najboljši volji tej pritožbi ne morem drugače ugoditi, nego da svoje očitanje vzdržim neomajno v tisti obliki, kakor sem je bil (Arch. f. si. Phil. XXXI, 391) odločno izrekel — in v tem vprašanju se_zjn^^moi^sofjsiičnim lisjaštvom nejAm^iignai.i v ..k oz ji rog. — Če hočete že na vsak način od glagola „cviliti" priti do krajnega imena, bi kvečemu preko osebnega imena, „cvilivec" in njegovega posesivnega pridevnika „cvilivčev" mogli priti do oblike „cvilivčevec" (oziroma cvilivcovec" cvilivčouc, eviliveoue, der Winslerhag), dasiravno tudi za to ne vem prave analogije. — Ko bi videl, da se je nasprotniku samo po nesreči spesnilo s peresa tisto zavijanje, kaj bi mogel pravdanskega na to reči — kajti kaka netočnost se vsakemu lahko izmuzne. Toda če čutiš gotovo namero, te pa stvar mora nekoliko ozlovoljiti in ni čudno, če se na zavijavca nekoliko obregneš. Tudi jaz sem dobil vtis nameravanega zavijanja in prav to me je zapeljalo v osorni ton; tega vtisa se pa tudi pozneje nisem mogel otresti, ko sem videl, kako se nasprotnik trdovratno drži zavijaškega stališča in kako s sofističnim vsporejanjem Celovca in Karlovca skuša vzdržati svojo zvijačnost tudi še potem, ko sem mu že izrečno in jasno povedal, da med osebo „cvilivec" in krajem „Karlovec" ni nobene analogije. Uverjen sem namreč o resničnosti Ciceronovega izreka, ki pravi, da se vsak človek lahko zmoti, da pa nihče razun nespa-metnika ne bo trmoglavo v zmoti vztrajal (cuiusvis hominis est errare, nullius nisi insipientis in errore perseverare).-- Vzemimo še en podoben primer, kjer se bomo ki>) morda „jav6k, mijavčk". V tem vidim jaz temeljni razloček, obenem pa tudi vzrok, da iz onomatopoetskih glasov z odpadom glagolske končnice dobljeni okrnjek ne pomeni osebe, ki dejanje izvršuje, ampak naravnost izcimek ali izvršek, uprav 9 notranji objekt dejanja. — Cvil je torej le cviljenje (Gewinsel, Gequieke), za osebo pa ponuja Caf cviljača in Cigale cvileža, Levstik P^jmO^tročjih pesnicah cvilimoža. To se mi je zdelo vredno ^ pripomniti zaradi nesrečnega in prepovršnega izumka, ki sem ga s plitvim prevdarkom bil zapisal v repliko rekoč: „ein Personenname feminini generis kann sich mit dem Suffix -ov nicht verbinden, da hätte Herr Lessiak stait des Klageweibes (cvilja, Winslerin, Quiekerin) schon einen Winselkobold (cvil oder cvilj?) annehmen müssen, um das Adjektiv „cvilovu oder „cviljev" zu gewinnen, den von cvilja . müsste es „cviljin" lauten." — Zdaj pa vidimo pri natančnejšem ">il._ Prevzel ga bil trud. — Drugega „Hartunga" so našli na cesti med glavno kolono in trenom; temu so bili Turčini vrat odrezali. On je bil namreč truden zadaj ostal in masakrirali so ga. Tako se je tudi nekemu Marojčiču zgodilo. Stvar tedaj ni varna. Takih žalostnih epizod je več; n. pr. so pri diviziji Württemberg dvema glave odrezali in jili na kole nataknili, da naše Avstrijce pričakujeta. To bode razkačilo naše prebivalstvo! OgriJx>do kleli po svojih mrtvih. Tb jmajo za svoje_ppbratimstvo s Turki! Zdaj je nastala noč, dež je ponehal; vžigajo^ogenj in pričenjajo pevati narodne domače pesmi. Človeka to veselo j)etjej>pominja na slovenski dom io_še težje mu je.pri srcu, ako se klati.po svetu, ločen od svojih prijateljev in znancev in ljubih staršev. Kako je z menoj, ne vem. Do sredine septembra, ne vem, če bo kaj. Dobro bi bilo, da bi šolski svet vložil prošnjo, v kateri bi se izrazil, da me zelo potrebuje . . . Vam bi potem tudi ne bilo nobene sitnosti v šoli in država bi prihranila denar, ki bi ga morala suplentu plačevati. Ako bi pa to nič ne pomagalo, potem pa itak dojde naš polk še 1. 1878 nazaj, kakor se ugiblje pri nas tukaj ... ) ** ^ Človek ni razpoložen k takemu delu; kvečjemu še vzamem Prešerna roke jn berem kako pesem. Včasi tudi med častniki zagovarjam slovensko in slovansko stvar. Ali bob v steno. Ideali so po vodi plavali. Danes je bila velika služba božja v grški in katoliški cerkvi. Filipovič in veliko oficirjev je bilo navzočih. Govor v.J&toliŠki .cfitkvi je bif lep in avstrijsko navdahnjen. Otroci so J>eli jiašo oggarsko pesem, „živio" se je vpilo v cerkvi. — Toliko živio- in živili-klicev, kakor zdaj v Bosni, se še ni slišalo. Srce igra veselja Slovencu, jo sliši, da avstrijska godba skoz mesto_jSar^jevo igra naš slovenski Jutri, v pondeljek, imamo težko delo. Naš bataljon ima nalogo, turške hiše preiskavati; ali najdemo kaj orožja poskritega ali ne, ne<^ vem. Pišem pozneje, kako se je vse obneslo. Strašno mnogo orožja se je že oddalo. Streliva je bilo za cele armade. Ulovili so adjutanta Hadži-Lojevega; 631etnega starca so obesili. Tudi drugih več obesijo., Pozdravi mi vse kolege in prijatelje. Kaj počne moje omizje opoldne? Prisrčen pozdrav g. H., Tvoji kakor njegovi soprogi! Z Bogom! Živio! Ves Tvoj prijatelj Sket. VI. Sarajevo, sobota, 31. avg. 1878. ob 11. predp. Dragi mi prijatelj! V tujini veseli človeka, ako dobi znamenje od svojih prijateljev, da se dobro počutijo in po pismih izve, da se zabavajo in tudi zanjjTnajo za_pota in Jrte, ki^h__dojma o. Od 19. avgusta smo vedno v Sarajevu, v~!rcu Bosne. Pisal sem Tebi in g. H. skupaj kratko in bolj na lapidarni način, kako da smo dospeli v Sarajevo. Koliko bojev in kakih smo pretrpeli, pišejo oficijelni telegrami, kakor tudi dopisniki nekaterih časnikov. Jaz sem prejel včeraj, petek, 30. avgusta, osem „Narodov", najnovejši je od 24. avgusta. To je Jutro hodilo, če človek pomisli, kako cLaleč je in da ni železnic. Od Tebe in g. H. sem tudi pismi prejel, zraven še drugih pet, tako da sem imel veliko čitati, ko sem bil na častniški straži. — Danes smo vežbali, kakor vsak dan zdaj od 7. do 9.; zdaj sem se namenil hitro vsem odgovoriti . . . Kako je z divizijo Szapary, 1 ne vemo gotovo. Za nami še ni prišla. General Szapary se hvali; ne more drugače, kakor se umakniti, če je slab pot in ne more tren naprej. Pričakujemo zdaj tri kore, ker se nas toliko potrebuje, če se hoče začeti organizirati; kajti moraš pomisliti, da_mora_vsaka vas, vsak trg dobiti svojo^garnjzijo, sicer ropajo in morijo turški lopovi svobodno injaše postave se samo lahko zasmehujejo. V Sarajevu mora ostati kakih 20.000 mož, da se vseHobro varuje. Na gore se mora razpošiljati in razpostavljati veliko vojakov, da se tako pred napadi varujemo. Kajti vstaši se še vedno zbirajo; Hadži Loja je neki osem ur od nas proč. Reklo se je, da ga vlovimo, a dozdaj se to še ni moglo storiti. Polovili in poobesili so že več vodij. Hrabro umirajo ti Jjudje. Eden je rekel: „ Sada^radoum ire m, jerjieima više Boga". Staj]cj^oj^ečiye|jiaj-hujši fanatiki. Zdaj je vse mirno. Orožje se je oddalo. Imel sem tri patrulje po 8 mož in eden mestni oddelek, ki sem ga preiskal. Vse smo pregledali. Ženske^so harem odprle, ga izpraznile in mi smo ga pregledali. Po hišah je jako čedno, umito in snažno. Oni hodijo bosi po svojih sobah. Miz in stojovne po-znajo, Sjuno_<^aru^ P2L_ PTi JIaših k^etjh^_okoli^en. Hiše so lesene. V haremu so lepe preproge in divani. V sobi sta dve omari: ena za preproge in blazinice, druga omara je „za stranišče" — prav praktično, ali nikjer nič ne smrdi... Tudi v mošeje sem šel; izul se nisem, kakor morajo to Turki storiti. Enolično je po teh cerkvah. — Turške žene so vse jako zavite, Jica .se njč ne vidi. Tam pa tam sem zapazil kako zalo stvar. Žene so se jokale, ko smo prišli v hiše. B^yjkusejias,kakor našejsene Turkov, če bi k nam prišli. Plakale so, ali töTiic ne pomaga! Ne zgodile, jim uič. S črno kavo in drugimi sladkarijami so me tanT^a~"tam počastili. Malo sem vzel, kajti človek je potreben, če se od 7. do 1. popoludne tam okoli klati po hišah in ulicah . . . 1 XX. divizija, ki ji je poveljeval grof Szapary, je imela nalogo zasesti vzhodno Bosno. Vstaši so jo prisilili, da se je izpred Dolnje Tuzle nazaj pomaknila. Danes zopet enega obesijo. Mi smo zdaj zunaj mesta v taboru. V jnestu na$^smrad. Zdaj tam kampiramo, kjer so obešence pokopali. Ena piramida iz^pušk naše kompanije stoji ravno na en čevelj globoko pokopanem, Turku. Bojimo se, da bi ne nastala kaka nalezljiva bolezen. Legar se hoče vsiliti, ali mislim, da se ne bode razširjal. Želel bi ti, da bi deželo pregledal, kaka da je. Prav lepo je okoli Sarajeva. Samo proti jugovzhodu je strašno gorato in plinasto. Mesto je prepreženo s sadnimi vrti in se lepo znaša. Hiš je ^ '.^veliko pogorelo. Zdaj so ljudje že malo na nas navajeni. Avstrijski denar radi jemljejo, turškega skoraj nočejo nazaj jemati. Posebno se jim naši goldinarji dopadejo, ker so novi. Dragoča je^velika. Denarja se veliko porabi, posebno če se vino pije, ki stane po litru 120 novčičev. Jajc je težko dobiti po 5 novčičev. Sadu je jako veliko, ali tudi drago. /^ujZ^ Zadnjič sem se v mestu blizu „konaka" sestal z g. Janežičem; /vse skupaj lepo pozdravlja. On je zdrav in dobro izgleda; želi si tudi domov. Čudil seje, da sva tako blizu skupaj. Marojčičev tabor m daleč od mene; obiskal ga nisem, ker nimam posebnih znancev tam. — Vročina nam strašno nagaja, po šatorih ni prestati popo-ludne, ker solnce strašno peče. Pozdravi mi vse znance, prijatelje in kolege! Ravnatelja mi pozdravi in naznani, da bolj želim v Celovcu poučevati in pri Mišicu na večer čašo vina piti, kakor tukaj životariti. — Ravno zdaj stoji pred našim taborom kompanija lovcev, ki sodi čez Turka. Obesili ga bodo — to je naše geslo. Človek postane hladnokrven, kaj ne?/ Zdravstvujte! . . . Sket. VII. Sarajevo, 17. septembra 1878. Ob 2. popoludne. Dragi mi prijatelj! Ravno danes ob 12. uri sem prejel Tvoje prijazno pismo, ki si mi ga 9. septembra poslal... Mi dobivamo semkaj precej hitro pisma in časopise, jaz sam imam „Slov. narod", ki mi je tudi na-\^&?nanil, da je v celovški okolici propal Andrej Eitispieler. To me je neznano osupnilo, nekaterikrati sem moral vzdihniti. Izreči moje obžalovanje in mu donesi moj pozdrav . . . Nas rezervnih častnikov potrebujejo kakor vsakdanji kruh, — pomisli si le, da je večina_ častnikov Jjolehna. Pri moji kompaniji sem s stotnikom vedno sam in moram imeti veliko sluibe: 24 ur služba, potem eksercirka, zopet 24 ur službe i. t. d. Zdaj sem v Sarajevu in menda ostanemo tukaj, dokler ne gremo domov; kdaj se pa to zgodi, ne vemo. Mi smo, kakor je rekel Filipovič sam proti polkovniku, njegov „garde-regiment", mi smo edini vsem njegovim zahtevam na vse strani zadostili. Vsak general, ki se pri svojih četah poslovi, težko od nas slovo jemlje. To mene jako veseli, ko vidim, da slovenski sinovi svetu pokazujejo tako moč, silo in hrabrost, — samo žalibože, da nas od dne do dne bolj tlači sovražna mora . . . Pozdravi mi H .... a, želim mu srečen pot ter upam, da se še letos vidiva. . Pozdravi mi vse kolege in jim povej, da sem zdrav, ali da hrepenim priti zopet v njihove prijaznejše kroge, nego so tukaj v Sarajevu . . . Drugo pot več! \ Pozdravi vse Skct. VIII. Mokro, petek 4. okt. 1878. Dragi mi prijatelj! Ni še dolgo, da sem Ti pisal, ali hočem Ti svojo spremembo naznaniti. Mokro je moje bivanje od 3. oktobra. Zares, kraj zasluži to ime. Ta kraj je moker. Pravzaprav je okoli in okoli vse gorato, samo med gorovjem je mala dolina in ta je zelo mokra; odtod tudi ime. Nekaj kočic je tukaj videti. Vse je zelo revno in neobdelano. P^bivalcLMteLL-SOjMi —_Srbi terjtobri posli naši vojski. Okolica je izvrstna; dozdeva se mi, kakor da bi stal "riä'Krföni gori pri Celovcu, če tukaj iz našega tabora, ki je jako primitiven, gledam proti solnčnemu zahodu in vidim v nebo moleti grebenaste vrhove strmih gor. Lep, zares lep je videti na večer ves pogorski greben, ali še -lepše ga je gledati zjutraj, ko solnce vzhaja in zlasti vse gorske vrste. Tik nam za hrbtom so strme, odtrgane apnene pečine, ki se vzdigujejo visoko proti nebu. Za temi pečinami je za nas odločeno razpostaviti prednje straže in čuvati to ozko sotesko. — Da je bil tukaj boj, ti je znano. Danes^na god jiašega cesarja, se je razdelilo znamenje hrabrosti tistim odmikom, ki so se tukaj kakor tudi drugod bojevali. „ -g Književna poročila E. Zolš, Rim. Poslovenil Etbin Kristan. Založila Anton Kristan in drug v Ljubljani 1915. 8°, 876 str. Cena broširanemu izvodu 5 K. Suha so tla naše književne produkcije, originalne in prevajalne. Izvirnega izide malo in kar izide, so večinoma drobnarije; če napiše moderen pisatelj roman, je to že velik dogodek. In ravno roman, daljšo povest hočejo naši ljudje. Žejni so berila. To potrebo po branju jc ustvarilo prodiranje izobrazbe med širše plasti ljudstva, kjer so v prvi vrsti delovale in delujejo ljudske knjižnice, ki nikakor niso knjigotrštvu na kvar kakor nekateri mislijo, ampak ravno vzbujajo med vedno širšimi krogi potrebo po belctristični in po poučni knjigi. Kflipur se je y knjižnici priljubila lepa in dobra knjiga, si bo izkušal potem tudi sam omisliti sčasoma svojo, lastno majhno knjižnico. Pač vsled splošne gospodarske krize opazujemo zadnji čas pri naših založništvih splošno stagnacijo. Ljudske kniižnice ne dobivajo več nove hrane, sveže krvi, ljudje rie prihajajo več vanje, kajti vse, kar imajo, „so že brali" .. . Zato naj naša založništva, ko se povrnejo spet normalni časi, utešijo Žejo naših ljudi po berilu, in sicer z dobrimi prevodi dobrih tujih del; kajti originalna naša produkcija na noben način ne zadostuje in tudi večinoma ne zadovoljuje po kvaliteti. Qe_slo nam bodi: boljši dober prevod kakor pa slaba izvirna stvar. Imamo sicer že precej dobrih prevodev dobrih del, velikokrat pa sta zagrešila založnik in prevajalec, ker nista bila dovolj orijentirana v litcratnri — faux pas. In tak faux pas je tudi ta .prevod" ki ga imamo pred sabo. O^Jrancoskcga na-turalista laške krvi Zole imamo roman »La debäcle" (Polom) v izvrstnem^evsti-kovem prevodu in brezhibni Schwentnerjevi opremi, dalje je prevedenih še par novel. To je vse. Prevedena še ni (ia slovensko njegova najboljša stvar .Germinal", roman iz rudnikov, iz delavskega življenja; prav tako ne roman .L'assomoirB (Ubijač) iz istih krogov, protialkoholne tendence, obenem eno najboljših Zolajevih del. Kaj bi bilo delavskemu voditelju E. Kristanu bliže, nego da bi bil podal svojemu občinstvu ta dva romana? Pa v človeku je že tista romantična žilica, da ne bere rad popisovanja razmer, ki jih pozna, ampak rajše o tem, česar ne pozna. Morda je Kristan računal s to Človeško lastnostjo in morda je delavec svoj čas v .Zarji" res z večjim zanimanjem bral .Rim" kjer se popisuje papežev dvor in njegove spletke, kakor bi .Germinal" ali .Assomoir", kjer bi videl svoje lastne razmere. .. No, v prvi vrsti je pri Kristanu pač odločevala protiklerikalna tendenca tega romana, ni pa pomislil ali sploh ni vedel, da je ta zaključni del trilogije .Les trois villes" (.Paris' — „Lourdes" —■ .Rome") po soglasni sodbi literarne kritike najslabša stvar, kar jih je Zola sploh napisal. V zadnjih romanih — tudi .Les quatre evangiles" spadajo sem — je Zoli sploh opešala tvorna sila (izvzemši edino „L'oeuvre"), zato pa tem bolj neprijetno sili na dan tendenca. Fabula je za tako obširen roman veliko prerevna, večino debelega zvezka tvori dolgovezno in dolgočasno popisovanje. Kdor more brez zdehanja in ne da bi preskakoval po več strani prebrati ta roman do konca, temu čestitam na veliki krščanski čednosti, ki se imenuje potrpežljivost. „A quelque chose malheur est bon* — tako ima tudi to dejstvo, da je Kristan šel prevajat .Rim", ne pa .Germinala", to dobro stran, da je ostal tako „Germinal" prihranjen boljšemu prevajalcu in pa — splendidnejšemu založniku. Po vsej priliki je namreč Kristan prevajal iz nemščine, nepa iz francoskega originala; stvar je torej kot prevod brez literarne vrednosti. Dalje je oprema"knjige— rahlo rečeno, precej primitivna in slaBaj pač z ozirom na to, da bi si jo tudi revnejši lahko kupil. — Prevodu se tudi pozna, da je nastajal s^iotL za Jistek^Zarje"; jezik i n slog sta precej j>ovršna. Sempitja dobijno vtisek, da se je Kasta» oalašOiolel približati, .vulgarni govorici; to kažejo oblike kakor: tempelni (25) .iz tejnpeljtf*, (269), aqgqlni (295), .angelnov" (409), .šalica". Drugod je direktnih slovniških napak pač kriva površnost n. pr. .Ali mi nimate ničešar nalagati za Pariz" (840). .Poginem od žeje" (632). Štokavski način rabe veznika^jga' v zmislu našega .in" je tuj slovenskemu jeziku, ceprav^oganeRateri žiirnalisti začeli uvajati. Tako piše Kristan: ,Ža tujca bo zanimivo, ga bi Vam svetoval, da ne zamudite prilike" (565); ali Opazil je Narcisa, j)a mu je prišel naproti" (611). Hrvatje, ne pa mi, govorijo o .zadnjem po mazanju" (679). .Napulj" mesto .Napolj" je tudi hrvaško. .Vz drhteč od svoje mrzlice" (473) je popolnoma zgrešeno. .$on Romano di Roma" je pač .Rimljan iz Rima", ne pa .Roman(!) iz Rima." Grd germanizem je končno stavek : .Vaša eminenca je pričakovan" (111), ki kaže jasno na nemško predlogo prevajal-čevo; francoska konštrukcija je popolnoma druga: .On attend Vötre Eminence". Ot>lika^upp*Oriti" mesto .opozoriti", kakor jo dosledno rabi Kristan, ni j>raya. Vzlic vsem navedenim in nenavedenim napakam bo knjiga pri današnjem pomanjkanju berila pri nas dobrodošla predvsem našim ljudskim knjižnicam. Tudi protiklerikalna tendenca ae bo brez koristi. Dr. Vinko Zupan. Pavel Flere, „Babica pripoveduje". II. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna. V Ljubljani, 1914. 8°. 64 str. Cena? Pavel Flere je marljiv pedagoški pisatelj, a stopa tudi v beletristiko. Smisel za leposlovje more pedagogu le koristiti, ker ohranja njegovemu šolskemu delu potrebno svežost in .življenje". A obratno pa je nevarno, da bi pedagogika v pedagogu ubila beletrijo; samo na sebi je umljivo in po mnogih zgledih je dokazano, da učitelji hočejo učiteljevati tudi v lepi knjigi in ji s samimi nauki jemljejo lepoto. Pavel Flere doslej ni zapadel tej nevarnosti. Čuvala ga je pri tem narodna pesem, ki mu daje motive ali gradivo za povesti njegove .babice", narodna pesem slovenska in srbohrvatska („Car Duklijan", „Bratje in sestra"). Včasi ima seveda s tendenco že tudi narodna pesem, na pr. pesem „Kresnice", ki jo je Flere posnel v pravljici o kresu in ki daje prvo ceno ponižni siroti, zvesti grobu očetovemu in materinemu ter domači cerkvici Sv. Miklavža. Često se otrokom ponujajo pravljice in povesti, ki nikogar ne morejo zanimati, tudi dece ne. Večji pomen imajo že povesti, ki s svojim dogodkom otroke sicer zavzamejo, a so brez učinka na odraslega. Najviše pa je ona mladinska literatura, ki nudi mladini zanimive dogodke, a ima tudi za odrasle ljudi vrednost, bodisi da je vobče poetična, bodisi da se da umeti tudi simbolično. Vsiljevanje tendence pa v vsakem slučaju zvija dogodke tako, da se le prerada čuti prisiljenost njih razvoja; zato vsiljena tendenca le škoduje spisu. Flere direktno in vsiljeno ne moralizira; to je njegova prednost. V ostalem pa stoje po literarni vrednosti najviše pravljica „Car Duklijan in sv. Arhangel", ki bo zanimala otroka s konkretnimi dogodki, odraslega pa z možno simboliko, tako kakor pravljica o Prometeju. Slično je s „Tomažem v Indiji Koromandiji," le da je tu snov .bolj znana: „matjaže-vanje" je bilo vedno drago ne le mladini, ampak sploh vsem, ki še hrepene. Skoro aktualna alegorija je povest o tem, „kaj se godi po svetu". „Miš pšei ico, mačka miško" pa je nazorna slika borbe za obstanek, kjer veliki jedo manjše; z dodanim moralizujočim obratom, češ da človek nc sme odlašati z delom do drugega dne, je avtor dogodke zaokrožil. Kot epska slika sama na sebi bodo delovali „Turki na Ptujski gori", kot romantična slika še posebe „Zarja in Solnčica". Vemo, da otroci radi čitajo čudovite zgodbe o zakletvah in drugih metamorfozah, kakor jih vidimo v „Bratih in sestri," v „Sestri, zakleti v ribo" in v „Junaški Vidi," a za odraslega so take povesti brez cene, dokler ne najde v njih vsaj alegorno skritega motiva o vsegamogočnosti ljubezni ali česa sličnega. — Izven okvira povesti je to, kar babica pripoveduje o nekdanjem koledovanju in jurijevanju. a zato še ni odveč, zakaj današnja najmlajša generacija se more o tem poučiti le iz knjig. Naša sodba o smeri in značaju babičinega pripovedovanja je torej ugodna. Knjiga bi se pa končavaia lepše, ko bi tista zadnja stran („Ptiček-slaviček") bila prazna, lepša za pogled in za stvarni efekt, ki ga brez potrebe ubija nepotrebni dovtip zadnjega stavka. — Ne maram za tistimi ocenjevalci, ki pri vsaki slovenski knjigi iztikajo za slovniŠkimi in stilističnimi istinitimi ali dozdevnimi hibami, vendar si ne tnorem kaj, da bi Flcrctu ne očital, zakaj rokopisa v tem oziru ni bolj pogladil in popravil. Tudi korektura tiska ni bila natančna. Dr. Fr. Ilešič. Gruden dr. Josip, Zgodovina slovenskega naroda. 4. zvezek. Izdala Družba sv. Mohorja v Celovcu. 1914. V. 8°. str. 529-688. Četrti zvezek Grudnove zgodovine obsega poglavja o priklopitvi čeških, ogrskih in hrvatskih dežel Habsburžanom, o Ogrskih Slovencih, o bojih s sultanom Solimanom in o Ivanu Kacijanarju, o uskokih in o Vojaški krajini, o vzrokih in pričetku luteranstva, o Trubarju, Urbanu Tekstorju, Vergeriju, protestantskem slovenskem slovstvu, o boju deželnih stanov za protestantizem, o organizaciji protestantske cerkve in šolstva, o vplivu protestantizma na katoliške razmere in sektah štiftarjev in skakačev. — Z isto marljivostjo in pridnostjo kot pri prvih treh zvezkih je nabral dr. Gruden tudi za četrti zvezek obilico raznovrstnega gradiva in zanimivih zgodovinskih posameznosti. To_drpbno gradivo dela spis zanimiv, zakriva pa obenem pomanjkanje širšega obzorja in f^mMjkanj^poviJarianja narodnostne ideje. Zadnje pogrešamo jem težje, ker je deltTnäm^nJerro najširšim slojem fir ima TTrobujati^tudi našo narodno zavest. Te svoje naloge se je pisatelj sicer v prvem zvezku zavedal in jo tudi krepko povdarjal, toda sedaj jo je nadomestil s podčrtavanjem edino le verske ideje. Zlasti se to čuti pri poglavju o protestantizmu. Res je sicer katoliškemu duhovniku težko drugače pisati o zaničevanem lutrovstvu, tO(l3^s4ti^d9^.Jako^enostransko in vtako^OIMlpvažcvati pomen protestantskega .sjov^tva, kot se je zgodilo to v tej knjigi, je vendar prehudo. V celem zvezku je najlepše in najbolj zanimivo obdelal poglavje o Ogrskih Slovencih. —z— Savremenik. Mjesečnik Društva hrvatskih književnika u Zagrebu. Godina IX. 1914. 4°. 507 str. Celoletno 12 K. Zadnjih pet številk tega letnika je izšlo vsled vojnih dogodkov skupno kot en obsežen zvezek, skoro knjiga. Najsi ima kdo o urednikovih umetniških nazorih ali o njegovi uredniški marljivosti te ali one misli, tajiti pa vsekakor ne more, da ima dr. Vizner-Livad ič s svojim listom srečo: .Savremenik" je po obsegu in po vsebini pač prvi jugoslovanski list. Od Ogrizoviča do Tresiča, od Zofke Kvedrove do Čurčina, od Bazale do Jensena, vse daljave in kulturno-politične razdalje razbiramo v njem, in Matoš ter Šantič si segata v roko. V zadnjem zvezku podaja dr. Milan Ogrizovič nekaj spominov in impresij o Y pisatelju Franu Galoviču, ki bi bil imel ostati večen kadet v reservi radi neke novele v .Savrcmcniku". Vlad. Lunaček poroča o_Stros^^rxevem^pomeniku, ki tolstal najbrž na Zrinievcu. Natečaja se morejo udeležiti vsi jugoslovanski umetniki, kjerkoli stanujejo; porota (jury) bo internacionalna, t. j., v njej bo oči-vidno tudi nekaj tujih umetnikov. Lunaček kritizira ta načrt ter nasvetuje, naj bi se natečaj razpisal večkrat, če tudi bo s tem stvar dražja, in se boji, da iz naših razmer ne bo vzrastel Strossmayer kot človek kulturne revolte, kot prosvetitelj iztoka, kot genialni^osnovateljjiovega reda v jzgp^nL cerkvi, kot veliki Slovan, ampak zgolj kof zastopnik svojega stanu. — Isti Lunaček poroča o najmlajših hrvatskih obrazovalnih umetnikih. Tuje akademije priznavajo zagrebški .Umetniški šoli", da polaga svojim gojencem dobre temelje. Seveda hrvatski umetniki gredo potem še v svet; tako je na pr. Ljuba Babič ml., eden izmed prvih mlajših črtačev, bil v Monakovem, Parizu, v Italiji, Maksimilijan Vanka v Bruslju, Parizu, Londonu, v Holandiji. — Zofka Kvedrova poroča v obširnejšem članku o Kraigherjevem romanu .Kontrolor Škrobar". Pisateljica priznava romanu vrednost, a ne kot političnemu romanu. .Dr. Kraigher htio je dati Bartschu u svotoe romanu odgovor. I dao mu ga je. Ali u nečemu je pogriješijo, krupno pogriješijo, Bartschovi romani su pozitivni; njegovi borci silni, simpatični, karakterni i idealni .. Koi^k^krobarjadna je figura, slabič, žeoskar, alkoholičar. .. Očaj, što ga budi junak romana u čitaocu, donekle ublažuje učitelj (Sever). Literatu neče biti nikaka zagonetka, zašto je sebi izabrao dr. Kraigher negativnog junaka, da ga obradi. No dr. Kraigher htio jc biti sa svojim romanom i propagator nacionalne ideje Slovenstva, zato je njegov .Kontrolor Škiobar" pogrješan. Propagatorski rad treba heroja. Propagator, zastupnik jedne ideje, mora da imponira, ne da budi u najboljem slučaju — samilost. — To jc osnovna pogrješka tega romana. I zato je .Kontrolar Škrobar" slabi i loši odgovor Bartschovim romanima . .. Slika jc zbilja negativna. Ne odušcvljuje, nego budi strah i razmišljanje, pa i to je kadkad potrebno. Možda je to autor i htio." Obširneje o temi ,Kontrolor Škrobar^in žena". Septembra 1. 1914 se je prvič pela v Zagrebu opera „Lapudska sirotica", ki ji jc tekst napisal Mlan Ogrizovič, a jo uglasbil Fr. S. Vilhar. Glasbeni kritik Krešimir Benič ne daje operi nikake cene. — Umetniški kritik Kosta S trajnic porača o turški obra-zovalniumetnosti. Mohamed je prepovedal prikazovanje božanstva in človeškega telesa; zato^so Turki slikarstvo smatrali za grešen posel, kiinh t^jfliHiffiff gUltani na^ svojih dvorih imeli zapadnoevropske slikarje. Največji današnji turški slikar je O. Hamdi beg. — .Listek" je zelo bogat. Dramatik Kosor je spisal v nemškem jeziku dramo, ki je izšla tudi v hrvatskem prevodu: .Pomirjenje". Kakor Poljak Przybyszewski, je Kosor nemško-slovanski pisatelj. — V izrednih izdanjih .Matice Hrvatske" je izdana nova drama o padu Dubrovnika .Jakobinka" pod psevdonimom „Lukše s Orsana". — V Mostaru je 1914 izšel 2. zvezek .Muslimanske biblioteke", ki ima .konfesijonalno a donekle i muslimansko klerikalno obilježje" z mottom: „Spas je naš u islamskoj prosvjeti." — Mladi bolgarski slavist Pavel Oreškov jc kot svojo doktorsko disertacijo izdal razpravo o Vatroslavu Jagiču. — O sedanji vojni in umetnosti izvaja .U. D.": .Sumnjam o slikarijama iz ovoga rata. Slikarski momenat današnjih dogadjaja izčezao (izginil) jc u liniji..." Sredi knjige je barvna reprodukcija .Šarke" Ivana Vavpotiča. Kaj. Ogrizek. Mažuranič Vladimir, Prinosi za hrvatski pravno-povjestni rječnik. .Zvezek IV.: .kanat" — .med*. Izdaje Jugoslavenska akademija znanosti i umjct-nosti. Zagreb, 1913. Poleg velikega „Rjcčnika hrvatskoga ili srpskoga jezika', ki je dospel do črke N, izdaja Jugoslovanska akademija posebe zgodovinski pravni slovar. Akademik VI. Mažuranič znaša v njem o izrazih, ki morejo igiati v pravnem življenju kako vlogo, bogato gradivo iz starih spomenikov, knjig in današnjih dialektov. Ozira se pri tem tudi na etimologijo besed, ki je kaj nevarno polje. Kje je meja juridičnosti izrazov, to se da težko reči; vendar se mi zdi, da Mažuranič v tem oziru sega predaleč. Kaj imajo v pravnem slovarju iskati n. pr. besede kakor .krat", .mar" ali krompir? — Iz IV. zvezka tega dela hočem tu posneti nekaj beležk, ki se ponajveč tičejo lastnih imen. V listini iz 16. stoletja se nahaja .kaniga" = knjiga in .kanez" = knez. Mažuranič dodaja, da bi se na obliko .kanez" dalo zvesti ime „Kaniža", zlasti, ker se ime tega kraja baš v 16. stoletju piše tudi: Keniža. — Glede .kazni", ki pomeni tudi neki davek, pravi Mažuranič: .Ako je istina, da u Gor. Kranjskoj kazen znači njem. Steuer, tad bi se smjelo pomisliti, da je riječ postala ili v zvezi sa sveslov. glag. kazati sa značenjem reči, odrediti, zapo-vjediti i dr. Sličnim načinom postadoše narok, urok, zarok." — Lastno ime Kelemen od .Clemens"; tu je omeniti štajersko ime Kelemina, prim. Koloman. — Izraz .črna vojska" je znan tudi po severozapadnih hrvatskih krajih. Mažuranič opozarja na rusko besedo ,čerm>" — plebs, a zdi se mu, da imamo tu opraviti z asimilacijo tuje besede: ital. .cerna" pomeni vojaka-seljaka (Du Cange: černea ital. = militia urbana), dasi bi bilo mogoče, da je beseda v beneški dialekt prišla iz slovenščine. — .Kocil" je ime vinograda blizu Zagreba; od Cancianus? (Ob Muri na Štajerskem je vinogradni .vrh" Kacian". — Lastno ime .Kohan" je tudi v starih hrvatskih spomenikih (kakor je bil nekdaj med Slovenci tudi Jaroslav). V starem Zagrebu so lastna imena: Kon, Kone, Kun, Kuna; na Štajerskem so imena Konje, Kunce, Kunič, češki: Kune, Kunata itd. Ime .Kupljen" v Hrvatski in Srbiji, a tudi na Štajerskem. O .Kurentu" se pripoveduje tudi med Hrvati; v Gornji Krajini se pripoveduje o Korenu kovaču. Ljubljana se je v 14. veku zvalo zašel je v Zagrebu; Mažuranič opozarja na veliko število slovanskih lastnih imen, ki se enako začenjajo, ter pravi: .Mislim, da mora ina slovjenska ili inojezična osnova biti, od koje su postali mnogi ti nazivi, a služi oznakom za podvodne, kalne nižine." — Imena .Masten", Mesten, Mestina, Mestihna, Mestinja je izvajati od .Mestislava". Dr. Fr. Ilešič. Jan Ev. Chadt Sevfctinsky, Dfcjiny lesü a lesnictvi v Cechäch, na Moravč a ve Slezsku. (Zgodovina gozdov in gozdarstva.) V Pisku, 1913. V zalogi pisateljevi. 1121 str. Z 250 ilustracijami, 3 mapami in mnogimi tab. Bolj morda nego po leti deluje zdaj po zimi na nas mogočni gozd, čigar velikani mole v silnem odporu proti mrazu in burji ven iz belega snega. Naj omenimo zato češko literarno delo, ki nas uvaja globoko v romantiko prirode in je po svojem predmetu nekaj posebnega. Avtor je že trideset let upravitelj Schwarzenbergovih gozdov ter je o njih mnogo napisal. Vse to je posnel v navedenem delu, ki je izšlo sedaj že v drugem izdanju. V posebnem oddelku govori o „spomina vrednih in starih drevesih češkoslovanskih", na pr. o mnogo-stoletnem sedmerodebelskem jesenu, ki mu narod pravi: „Pri sedmih bratih". Nik. Voznik. Mestna hranilnica ljubljanska :: Ljubljana, Prešernova ulica št. 3. :: Največja slovenska hranilnica! Denarnega prometa koncem leta 1914 K 740,000.000-— Vlog koncem junija 1914 nad .... „ 44,500.000-— Rezervnega zaklada 1,330.000-— :: Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po :: 4*7. brez odbitka. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Orodno knjigarna v Ljubljani i ^J priporoča sledeče knjige: Atila v Emoni. Romanca. Napisal Ant. Aškerc. Cena broš. 1 K 40 v, vez. 2 K 40 v, s pošto 10 v več. Brodkovski odvetnik. Roman. Češki spisal V. Beneš-Šumavskv. Cena broš. 1 K 50 vin., vez. 2 K 50 vin., s pošto 20 vin£ več. Čez trnje do sreče. Roman. Spisal F. ScnČar. Cena broš. 1 K 20 vin., vez. 2 K 20 vin., s pošto 20 vin. več. Greh in smeh. Zabeljene in oso-Ijenc kratkočasnicc. Zbral Tinček Hudaklin. Cena 1 K, s pošto 10 v več. Gospod Žabar. Humoristično-sa-tirične in resne sličice iz sedanjosti. Spisal Luigi Calco. Ccjia broš. 80 v, s poŠto 10 v več. Narodni kataster Koroške. Spisal Ante Beg. Cena 60 v, š pošto 70 v. Gospod Bucek. Humorislično-sa-tirične in resne sličice iz sedanjosti. Spisal Luigi Calco. Cena broš. 70 v. s pošto 10 v več. Kralj Matjaž. Zgodovinski roman. Spisal Fran Remec. Cena broš. 2 K, vez. 3 K, s pošto 20 v več. Lepi striček. (Bel-ami.) Roman. Francoski spisal Guy de Maupassant, prevel Oton ŽupanČk*. Cena broš. 3 K 50 v, vez. I K 70 v, s pošto 20 v več. Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka. Zgodovinska povest. Cena broš. 80 v, vez. 1 K 60 v, s pošto 10 v več. Rienzi zadnji tribunov. Zgodovinski roman v dveh delih. Spisal Edward Lytton-Bulver. Cena 4 K, vez. 5 K 20, s pošto 20 v več. __ 85 ü ÜlllfflE OKOIlCe registrovana zadruga z neomejeni) zavezo v Ljubljani :: obrestuje hranilne vloge po čistih :: 43/ O/ /4 /0 brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnicasamazasvojevložnike. Posojilnica posojuje svoj denar na varna kmečka posestva, radi tega je tudi ves denar pri njej popolnoma varno naložen. • /i 1: ' * Gospodarstvo posojilnice vodijo gg.: Ivan Knez• vclctržec in velepos. v Ljubljani. Andrej Šarabon, vclctržec in pos. v Ljubljani. Josip Lenče, vclctržec in posestnik v Ljubljani, Ivan Mejač. veletržcc v Ljubljani, Anton Pogačnik, posestnik v Spodnji Šiški, Franc Jarc, posestnik v Medvodah, Avgust Jenko, posestnik v Ljubljani, Alojzij Vodnik, kamnosek in pos. v Ljubljani. Rezervni zaklad K 800.000'—. Upravno piiii Koncem Ma 191? K 19,000.000. ■ s s ■ Ustanovljeno leta 1S81. ::::