Vera, duhnvnik in p^litika. >|CK3gOTOP jJCmetijskemlL Jistu.^) MSlOTtBski Gospoffa*" z fiae 11. marca j» po&»al, da je med ,,Samostojae kaetijsko stranko" rn med slorensko dakoTŁ&no z ebaaa škoioma rred a«prsiiio^^i-, s nasprotstvo. Vsa siorenska duliOTšiina! j* aasprotnica ,,SarBostoJB»", ker jc spoznala t ajoj TBrsko n»varnost. Ia Samostojna j« nasprotniea dahornižtTa že po srojili načelili. Kaža pa svoja aas protstTO po svojih shodik ia t »KjnGtijskam listu", kodec obrokujejo in blatijo »lOT«nsko diiliovščino, Nai Kanek j« hudo sp»k»l samostojneže, prar zato k»r j« resničen. Zato »KmBtijskt lisc" žt. 18 na dolgo in iiroko odgovarja aa dtaatk ,,Sk)r. Gospodarja." Noi«-' »o odgorarjati na po»amezne toiflc« ,,Km»tijskega lisia", ampat zagrabimo strar-pri jedru: ,,Kmetij»ki list" so prrid obrada proti ,(politikujo6im duhorai-^ kom." Drugič pa ooita BašemB ftlankarja, fcež, ,,dai aede križem rero s politiko." Zmisel teli dY8h sta^' kor ]"«: da •» rera ia duh«raik as »meta rtikati r politiko, ker vera j» pritataa strar! ,,Vera j» i^rirataa ali aasebBa stTar!" I?« jt jmiIo T»eh protikrSSaa,skili stranlc i^e aad«l« je proglasila liberalna straak« 15. bot. 1906: ,,NarodDO-napredaa stranka saat*a T»ro m agolj prirfttn« zadevo." Isto Ba6«lo m si postaTili socijalai damokratj« t STOjom arlurtfikam programa: BV«ra ja priTataa Btvar iB vsi iarni k datki za esrkreas ia rvrska aaa«ae naj s» odprarijo." 0 liberalni (ali »«daj: dtaokratski) ia socijali etiiai straaki pač aikdd a» iLroai, da sta protikrš iaaaki. Zakaj pa Bta ii dra gtranki postaTili gMtlo: .Fera je privatna stvar ? PrriS zato, da lažje prido bita dr bvojo strao lahkOT«rae ljudi, ki še iaajo t»ro, toda as pomislijo, kaj slsdi iz pogubnega načela: Vera j« priTatna »trar. Drugič zato, kor s tam aa••loia Tzamejo reri ia ««rkTi T«ak rpliv aa jarBO žirljeaje ia e tea dosežajo stoj protiTerski »ilj: brezT«rako šolo, airilai zakoa, razkristjanjenj« ljud»tya! Kaj torej pomeai aa^tlo: ST»ra j« priratfla sfrar? Ce katera stranka progla»a aadelo:; ,,V»ra i« priratna stvar", kvč« s t«ua r»ži: Aa ji j« žosto ts««bo, kake ver« so Bjoni priistaSi, ali »o y«rni ali pa br&ZTerai. Samostojaa kattijcka stranka a. pr. prayi, da oaa zbira aamo km»t«, pa Baj bodo potea T«rai ali BererBi. Vera siaa za stranko Bobentga poasaa. Pa tudi za, držaro n«! Držara kot jaraa aaprara se ae briga za Ttro, a« poua h« Boga, ia aa rere. S«y«da tadi božjik xapx>Tadi b», ki aara jik po flaja T«ra! Tudi božj« zapor«di ee as smajo Ttikati r politiko! Božje zapovtdi pa<l aior«biti reljajo za t»b« kot zasebaika, ča ž« rarao liooeš y»rea biti, as Tsljaja pa za- poslans« ia (LržaTaika, aa za Miaistrt, ia ae a» Tladarje, ko api-aTljajo javB» posla. Zato j« po twa Bekrčfianskea aaž«la doToljeao, dmgia aaro doa ia lastaia držarljaaoa dalati kririoo. Doroljaao j« bil« a. pr. aasilje Neaotr aapraa Slovancea ir. stari AY*triji, Italiji j» dOTOljtBO aaa uropati tretjib« S1ot«bo«t, aiaiistr« fiaaae jo bilo dOTOljeao. da js ^ad«tTm pri aarkiraaJH odrz»l ««• pstino ia zdaj p.ri iHtsajaTi tri ietrlin« prtaožaBja; doToljeso j», Ša js prsjžaja rlada Sfetila »deruh« ia Terižaika aa škoA» RodgtTa; «(0T0lj8Bi s« zaikofii, ki branijo odarušt¦;•*; d«T«lj»B8 post*T», ki so poapaieral« razkosavaajt ia aadolžtraaj« ia aaie«aj» km»tekih posestar , da so jiJa kapitalisti lahko pokupili ia ka«ta gognali po svstu. Vs9 to je dovoljeno po itadola: Vei*a jo zas»bna stvar, vera se ne sme vtikati v politiko. Saj ao zgoraj aaT«d»a« stvari politifci« styari! Brez ve-< ?« r p«litiki ai prariiitiosti ia br«z praviinoati je utjogsmu ljudstTU gorje! Celo pri sodniji si dlovek ne «or§ poiskati prarite, č« se sodnija rara« po načeiu. T«ra 1b Bj«n« zapovtdi s« ne smajo vtikati v jayb8 aad«T, kakor je g. pr. tudi sodnija,!, Tsra j8 priTatna strar, s« n8 sbb8 Ttikati v politiko! To kriro aačelo ima najhujša po»l8dio» v dveli aaprarah; ki jik držay» proglašajo za iarae zadeve:» samreč šola ia zakoa! Sola j8 držaraa, iaraa zadera; rera pa m h» sm» y jams aadsrs Ttikati, in toraj Bima s šolo aii opraTiti! Zato aora verouk m Cerker iz šols! Po tsnt načalu so iadalali liberalci tadi protiverski ib proticerkvsni šolski aadrt, ki o aejuje znatao rerski poduk t šoli ter prappedaje vsak TpliT C8rkT8 aa TZgojo otrok. Polagoma so hoteli STObodomiseloi izriniti Tftrski pouk popolaoma iz šo18. Saj pr&Ti libsralai program z da« II. aov. 1906, <a ,,bs pripoaaaTa Cerkvi Bobeca praTioa «lo Sole in zah(8T» popolno STObodno šolo!" Co zahtera tista straaka, ki j« istega da& 15. nov. 1908 postarila na««lo: ,,Yara je prirataa stvar!" Ia zakoa! Vera aas uči, da j8 zakoa aakraaeat. Po Bačtlw: ,,V8ra j8 priratna jgtrar", pa dr2«Ta a« pozaa ia as pripozna na Tere ae zftkramenŁ8T. Za ajo j8 zakoa šisto naradaa posT8taa pogod ba, ssveda jaraaga znadaja, ki jo urejuja država. A Y8ra ia C«vt«r pa s« v jaras, držarBS zadere ue iMaa Ttikati, zata tadi pri skUpaaju aakoa* nima nie jjOToriti. Zakoa »8 aaj b« sklspa T8č y «erkYi, ali 5e »s •klaa« prsd aastopaikoa ctrkre, aiaa xa državo aobeae Y8ljaye; ampak zakon se aora skleaiti pred »iYBtno oblastjo, a. pr. prad županom, «8 koe«, da bo pred držaY8 Y8lja.Yea ia priznaB. ro.ja lakoimGnoYa-ai 8iYilai iMikoa. Tak ei^ilni zakoa p» s« lahko »kltae Bauao za askaj šasa. Ktr saao katoli^ki za ksa j« BerazdružljiY ia Y8že do srnrti! Cs prida torej t Y8ljaYO 8iYilai zakoa, j8 s tara daa* tu4i ža razpcti>«ka ali ločit«r zakona! Ts8 to »ledi iz pogubaaga aai8la. ,,V«rA je prirataa. zasebaa strar ia s* a* sm« rtikati r politiko." *a t8ga aaiela sa drži ,,Samostojaa kaetijska strank*!" Maogi aj«ai pristaši se morabiti B8 »avedajo, kaa Y©di tak nauk. Gotovo pa se z?aY8dajo tega du ž8YBi Yodit«lji stranka, ki hočejo s sltpilaua aaukom ,,\78ra 88 B8 Ytikaj v politiko" sprayiti ljudstTO do pspolasga brezY8rstYa ia UBičanja Cerky8! Kdor posi*Yi aaž8lo: ,,V8ra je zasebna zadeva", teaau ni za \-8ro ia Carkav, »8 briga sa za ajo; kdor pa se ne »lig« za Y8ro ia Cerk8Y, jo zaničuja ia jo bo kmalu »rasjaajftl. Ali je aar liberalci ali dsraokrati ia so tijaligti odito B8 praganjajo? Ia Yeadar pravijo tudi fe&i: ,,V8ra ja privatna stvar!" L. 1908 bo vzeli na Fraaeoskea Cerkvi ys8 ajsns praviea, iraacoska vla•ia j8 zassdla vse earkre, kapelics, s8a8Biš«a, žup alšia ia Skofijske hiš8. Vsa ta poslopja je proglasila za držayne last ia jifi prodajala na jaraik dražbaK. ,,SiOY8nski Narod", glasilo demokratov, R jia je vera tudi privataa airar, objavlja y št. 272 l*ta 1903 -dekrei, ki to razglaSa ia priBtavlja,: «Dan, ko se t« ^odi, bo z alatimi Crkami zapisan v- zgodoviiii kuljjnrnega tta^reflka vesoljnega katolišfcega sveta. Da» je zgled. kako se js {reba otresti temelJHo klerikalnt goiaMti" S tem ae konCa, 8e zavlada nafielo: Verajeza.aabna sivar in se ne sme vtikati v politiko! Ne falro! Ampak vera mora pi-eSiniati tudi ja>»no, poIitiSno življenje, kakor mora prevevati vsakfcga pofcameamka! Prvič morajo tudi politike, poalance , aainistre in vladarja pri vladanju države voditi yerska nafiela! Sicer vlada ne moro biti pravitna! Dali« a« tudi v politiki obravnavajo verska vpraSanJa: §ola, zakon, jrazmerje države do Cerkve. In tu ne tri smela vera ni3 govoriti? To bi bito krivitino in naravnost protikradansko! In vendar hofie ravno to Samostojna fcmetijska stranka, ki v eni sapi s tem prayj, da ni proti veri, celo proti duhovniStvu ne! OoBpodje od Samostojne, ki mialite kandidiiati zsl poslane« na programu te stranke, odgovorite Jasno in brez ovinkov: Kako bostc glasovali v Narodaeffi predstavništvu, ako pridc pred vas vprašanje: Kdo je aa verouk v žoli, kdo proti •* Kdo je za cerk vcni zakon, kdo za eivilni ? Po svojem načelu: ^Vera je privatoa zadeva'' boste utegnili molcati, ker glede rere vam je to vseeno! In že s tea silno škodujete yerski strajri! Saj je pri gtasovanju mnogokrat en sam glas odločilGn. In ce se vi vzdržite glasovanja, ste lahko že s tGm krivi, da se uvede brezverska Soia in oivilni zakon. Ce pa razumete svoje na6ek>:. Ve- ra j« prtvataa sforar, tako, kakor jo razumejo odkriliiEberalea, da stas Šola in zakon javna, državna zaxle-ra, v katero se vera kot privatna stvar ne sme yti -kati: potem boste glasovali z odkritimi libcralci ia sooijalisti za brezversko Solo in oivilni zakon! Sicer pa ste glede šolo itak že dovolj jasno pokazali, kako raznmete 3vojo naoelo: Vera se nG vti kai v politiko. NaSa Kmeiska zveza, ki stoji odločno na verskem temelju, je takol na vsek sliodih in vseh n&Sih listih pi-otestirala zoper brezverski šolsld načrt. Samostojna kmetijska ste*anka ni pi-otestirala ne na nobenem shodu, ne v sTojem ,,Kmetijskem listu", ker njej j« vera zasebna stvar! Vera iu Cerkev ima torej pravico, da posega tu &i y politiko m javno življenje. Kdo pa, je tisti, ki ima p.ryi dolžnost, da zastopa vero in Gerkev, njcna načela ia njone zahteve? Dnhovnik |e! Ge ima torej vera in Cerkev pravico, posegati v javno živijenje in se mora njenim načelom ukloniti tudi politika: potem ima tudi duhovnik kot njen zastopnik pravico in dolžnost, da posoga y javno življen|e in v politiki zastopa verska nacela! Todi duhovnik sg smo s politiko pečati, sme ,,politizirati", že ker _\q državljan, ki ima iste državljansk© pravice, kakor ostali polnolGtni državljani. Mora pa se s politiko baviti in tudi politično nastopati vloliko, vkolikor je potrobno, da se dr žava vlada po krščanskih nacelih. Le na tom tGmeljo je mogode casno blagostanje in vedna sreča vseh drž*ivljacov!