•RASA JARCA VO UZZ70 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA NOVO MESTO LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto — Izhaja vsak četrtek — Posamezna številka 10 din — LETNA NAROČNINA 480 din, polletna 240din, četrtletna 120din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 900 din oziroma 3 amer. dolarje — TEK. RAČUN pri Mestni hranilnici — Komunalni banki v Novem mestu štev. 606-70-3-24 Stev. 24 (430) LETO IX. NOVO MESTO, 19. JUNIJA 1958 UREJUJE uredniški odbor - Odgovorni urednik Tone Gošnik - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto. Cesta komandanta Staneta 30 — Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave št 127 — Nenaročenib rokopisov ne vračamo — TISKA Časopisno podjetje »Slovenski poročevalec« v Ljubljani NAS PODTIKANJA IN KLEVETE NE BODO SPRAVILE Nad 50.000 ljudi iz Istre, Hrvatskega in Slovenskega Primorja je v nedelje dopoldne v Labinu prisrčno pozdravilo predsednika republike maršala Tita, ki je govoril na velikem zborovanju ob 150-letaici premogovnikov v Raši In Labinu, ki so najstarejši rudniki v naši državi. Tovarii Tito je najprej toplo čestital raškim rudarjem k njihovemu jubileju in nato v uvodu dejal, da lahko izrazi samo zadovoljstvo in ponos, da ima naša država tak delavski razred, ki pozna tudi v najtežjih trenutkih svoje dolžnosti in ki potrpežljivo ter vztrajno dela, da bi se sedanjemu rodu in bodočim rodovom godilo čimbolje. Nato je dalj časa govoril o ovirah in težavah, na katere smo znova naleteli pri graditvi socializma in sicer spet s tiste strani, s katere bi take ovire in nagajanje mogli najmanj pričakovati. Dejal je, da -smo na nedavnem 7. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije povedali vse tisto, kar je slabo in kar je dobro tako v našem notranjem razvoju kot v razvoju zumaj naše dežele. Proti svoji volji pa smo pri tem zadeli na čudno nerazumevanje pri voditeljih dežel, ki grade socializem. Zato nas zdaj spet napadajo zavoljo našega programa, poročil na kongresu, podtikajo nam lažnive stvari in pačijo podobo našega dela in poti pred svojimi narodi. Gonja proti naši državi, je nadaljeval tovariš Tito, ima globlje korenine in se je začela že pred 7. kongresom. Jugoslavija se ni hotela vključiti v tako imenovani socialistični tabor, ker nasprotujemo razdelitvi sveta na razne tabore. S tem, da nismo podpisal; !ani novembra deklaracije 12 komunističnih partij, pa še ni rečeno, da nismo za najboljše sodelovanje z vsemi socialističnimi deželami. Mi smo za to sodelovanje, toda hkrati tudi za ustvarjalno sodelovanje skupaj z vsemi drugimi miroljubnimi državami na svetu. Zato nas podtikanja in klevete ne bodo spravile s pravilne poti, čeprav nam povzročajo težave. Tovariš Tito je nato krepko in odločno odgovoril Kitajcem in Rusom na njihovo gonjo proti naši državi. Z duhovito in življenjsko besedo je povedal, kaj mislijo naši ljudje ob tej najnovejši hajki proti nam, nato pa dejal: PRESLEPITI HOČEJO LASTNE NARODE »Kako napačno tolmačijo razpoloženje našega ljudstva in njegovo politično zrelost In zavest! Stara metoda iz leta 1948 se spet pojavlja na torišču protijugoslovanske gonjp. z edinim ciljem, da bi preslepil? lastne narode. S to propagando namreč ne morejo preslepiti našega ljudstva, ki so mu stvari zelo dobro znane In ki ima v tem oziru za seboj večlptne izkušnje. Zato mi ničesar n<> prikrivamo, marveč po mofnosti objavljamo njihove govora in obdolžitve, da bi sc naSo ljudstvo seznanilo z njim'. Kako pa ravnajo tisti, Obvestilo naročnikom in bralcem Zaradi spremenjenega upnika dela v tiskarni Slov. poročevalca bo do nadaljnjega izhajal naš tednik vsak četrtek. Nujne vesti, poročila, reklamne in male oglase, obvestila in naročila objav sprejemamo do 12. ure vsakega ponedeljka. Uredništvo in uprava. ki nas napadajo in obtožujejo? Ti ljudje ne objavijo niti enega našega gradiva, ker se boje seznaniti svoje narode z dejanskim stanjem, oziroma z naši- mi gledišči. Taksne lažne obdolžitve bodo škodovale tudi njim samim, kajti na koncu bo resnica spet zmagala. Zaradi te gonje ne bomo krenili s poti graditve socializma. Mi bomo znali prebroditi tudi te nove težave, znali bomo ohraniti neomadeževano zastavo Marxa, Engelsa in Lenina, ki smo jo tudi v minulosti častno nosili skozi vse viharje in napade od vseh strani. (Odobravanje in ploskanje.) Tovariši in tovarišice, mi nismo želeli tega boja, saj imamo že tako dovolj skrbi. Ce pa so nam ga že vsilili, se bomo branili, in nič nas ne bo zastrašilo, da se ne bi borili za zmago tistega, kar je po našem prepričanju pravilno in pravično. Glavno je, da imamo enotnost naših narodov in trdno strnjenost naših delovnih ljudi. Zveze, komunistov Jugoslavije in Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. (Viharno odobravanje, dolgotrajno ploskanje in vzklikanje tovarišu Titu.) Z vztrajnim delom za zgraditev naše socialistične dežele, z zboljšanjem življenjskega standarda naših delovnih ljudi, s povečanjem delovne storilnosti in drugim, bnmo najbolje odgovorili tistim, ki nas obrekujejo in napadajo. (Vzklikanje: -Partija-Tito!«) Tovariši in tovarišice, mi smo sicer izkušeni, potrpežljivi in pogumni, vendar pa nas je ta najnovejši položaj hudo prizadel. Ne zato, da bi nam lahko karkoli preprečilo, da zmagovito korakamo naprej v izgradnjo nase dežele. Hudo nam je iz čisto moralnih razlogov. Čeprav je v moralnem oziru naš položaj neprimerno boljši od njihovega, ker vemo, da imamo prav, nam je hudo zato, ker vemo, da to vendarle ni bilo potrebno ne njim ne nam. Ce pa je že tako, se ne bomo dosti mudili pri tem. Mi borno kdaj pa kdaj samo odgovarjali, mirno in hladnokrvno, ne da bi govorili v istem jeziku, marveč bomo govorili v pravem človeškem jeziku, je- Frve proslave na čast Sutjeske V nedeljo, 22. junija, bodo na Oštrcu nad Kostanjevico proslavili 15. obletnico bojev na Sutjeski. Govoril bo predsednik obč. odbora SZDL tov. Jože Gregel, sodeloval pa bo pevski zbor bršljinske SVOBODE. S sporedom bo nastopila tudi mladina kostanje viške šole. Občinski odbor Zveze borcev Iz Šentjerneja bo imel prvo proslavo v nedeljo dopoldne na Vin jem vrhu nad Belo cerkvijo pri Barboričevi zidanici, kjer je vzidana spominska plošča. V govoru se bodo spomnili bitk na Sutjeski, nakar bodo med recitacijami in petjem zbora razdelili več odlikovanj zaslužnim borcem in aktivistom iz NOB. Slavje zaključeno s prijetnim par&jtnnskim mitingom. Prihodnji teden bomo obširneje poročali o ostalih pripravah na proslave Sutjeske. Lani v Bihač ■ letos v Sisak Letošnji VI. zlet »Bratstva In edimstva« bo od 20. do 22. junija v Slsku. Slovenijo bo spet zastopala le Okrajna zveza »Partizan« Vovo mesto. Tokrat bomo sodelovali samo z najboljšimi športnimi ekipami v odbojki, rokometu, namiznem tenisu, tenisu in atletiki. Skupno bo iz novomeškega okraja odpotovalo v Sisak blizu 80 tekmovalcev in ostalih, predvidevamo pa, da bo skupno na zletu nastopilo pre-ko 13.000 pripadnikov Partizana tz Hrvatske, Bosne, Hercegovine in Slovenije. Verjetno se Se spominjate lanske novomeške »ekspedicije« v Bihac Takrat je novomeška Okrajna zveza »Partizan* prvi* sodelovala na tej tradicionalni manifestaciji bratstva in edinstvn in to z nič manj kot M6 pripadniki Partizana in ostalih društev. Tokrat bo na« prispevek na zletu nekoli.ko manjši predvsem zaradi nič kaj razveseljivega finančnega položaja. Sodelovali bomo le z izbranimi športnimi ekipami v odbojki, malem rokometu, atlet-kl. tenisu in namiznem tenisu. Skoraj v vsaki panofcl bomo sodelovali vsaj z rtvema eikipama — moško In žensko, ponekod pa bodo nastopili tudi mladinci. Poglejmo, kdo bo zastopal naš okraj v posameznih športnih panogah: v odbojki bo nastopila mo- Z AVTO CESTE Q rrehodna zastava glavnega štaba za naJtooljSo brigado je odala v soboto v naselje »Majde Sile« v Prilipe: priborila Bi jo je brigada »Ratku Mltroviča« iz Čačka, kl i aegiin svoje naloge v prvih 10 dnevih junija I 283«/o. Glavni štab je tudi tokrat odLiko-val vrsto brigad z rtazlvl Štirikrat, trikrat, dvakrat in enkrat udarnih, nekaj brigad pa je bilo pohvaljenih. Coatitamo čočan-»kim brigadirjem! £ Nova priznanja novomeškim brigadam Je podelil glavni Štab MDB, ko je za uspehe, dosežene v prvih 10 dneh Julija, Imenoval II. novo-meftko brigado v Domailovću t.-Hj.r udarno. III. novomeško brigado v Bnbovici pa *H prvič udarno. Brigadirjem v obeh novomeških brigadah pošiljamo naie tople čestitke in pozdrave! £ Kolektiv Tovarne Šivalnih strojev iz Mirne je predzadnjo nedeljo obiskal brlgadno nose-1}« v Trebnjem. Obrtniki tovarne (mehaniki, mizarji, ključavničarji) so popravili v naselju vse, kar je klical'« po obrtnikih, razen tega pa so nekatere tovarišice Iz tovarn«- In dan pomagali« v brl«ndnl kuhinji in pri razkladanju gramo/a Popoldni- jo tovarniški zabavni »ter priredil UrigadirjHin koncert in jim igral za ples. Hvalevredna akcija, ki zasluži skorajšnje posnemanje! V vseh naseljih bi obiisjke kolektivov m njihovih obrtnikov toplo pozdravili ! £ Radio Avto ceste oddaja vsak dan dvakrat vse novice iz življenja in dela MDB. Prisluhnite mu zjutraj in zvečer! £ Inozemske mladinske delovne brigade pričakujejo na avto cesti sredi prihodnjega meseca. Stanovale bodo v naselju BORIS KIDRIČ v Zg. Kro-novem. £ (»lavni Stab MDB Je v počastitev Dneva borca — 4. julij — razpisal novo tekmovanje, v katerem bo ocenjeval posebno tele naloge: najboljše Izpolnjevanje delovnih nalog, skrb za /dravje ln higieno, čuvanje orodja In družbenega premoženja sploh, ideološko - politično delo brigad, uspehe v kulturno prosvetnem ln zabavnem življenju mladine, uspehe v tehnični vzgoji ln Športno življenje v brigadah. Q Betonsko cestliče na avto cesti bodo začeli betonirati na brežiškem odseku na dveh krajih'prihodnji mesec, asfaltno vozišče pa bodo začeli polagati od Ivanine gorice proti Trebnjemu. "Avto cesta bo Imela !>•--ton od Smednika do Brcganr* od lv-Tčne gorice do Smedniku pa asfalt. ftka in ženska ekipa novomeškega Partizana (moška ekipa bo kombinirana s Trebanjci. ker jgra prva ekipa v nedeljo v Zagrebu v tekmovanju zvezne lige). V malem rokometu nas bodo predstavljali rokometaši in rokometasice iz Črnomlja, v atletiki tekmovalci iz Novega mesta, v tenisu in namiznem tenisu elani novomeškega »Elana«. LretoSnJl zlet se začne že v četrtek, 19. Junija, ko so na sporedu domaća tekmovanja v nogometu, v petek. 20. junija pa se začno tekmovanja v ostalih športnih panogah V soboto, 21. junija bodo na sporedu finalna tekmovanja v odbojki, rokometu in atletiki; popoldne bo prvi nastop na stadionu in zvečer akademija. Na glavni /.letni dan — v nedelj«. 22 iunija bo glavna prireditev na zlctnem stadionu — množični nastop pripadnikov Partizana od najml.ijšh — pionirjev In pionirk — do n;-i-atairejsih članov +n članic Predvidevamo, da bo samo na tem nastopu nastopilo preko 12.000 članov Partizana iz 13 sodelujočih okrajnih zvez. razen njih pa Se pr'padmi'ki JL-A tn folklorne skupine iz Banije. Korduna, Posavine Itd. VREME ZA CAS OH 19. DO 29. VI. V drugI polovici tekočega tedna ln v drugi polovici prihodnjega tedna nestalno s pogostimi, večinoma kratkotrajnimi padavinami In. ohladitvijo. V prvi polovici prihodnjega tedna lepo vreme in topleje. (V. M.) Brez dvoma bo tudi letošnji VI. zlet v Sisku velika manifestacija bratstva in edinstva naših narodov, hkrati pa tudi najlepši dokaz vsestransike dejavnosti v partizanskih društvih. Upamo, da se bodo naše ekipe na tej preizkušnji dobro odrezale in da bodo naš okraj in Slovenijo dobro zastopale. Fr. Mikec ziku resnice in si prizadevali ohraniti našo enotnost, prizadevali si bomo, da ostanejo naSe vrste trdno strnjene. Važno je namreč, da zgradimo v naši deželi čim boljše življenje in ustvarimo resnične socialistične odnose. (Odobravanje in vzklikanje tovarišu Titu in ZK.) To pa bo koristilo nam in nadaljnjemu razvoju socializma! Naj živi Federativna ljudska republika Jugoslavija!« Plenum SZDL V torek, 10. junija, j« bilo v Ljubljani plenarno zasedanje Glavnega odbora SZDL Slovenije pod predsedstvom predsednika Mihe Marinka. Udeležil se ga je tudi generalni sekretar SZDL Jugoslavije tov. Edvard Kardelj ln sodeloval v razpravi. O delu Socialistične zveze na vasi je poročal Jože Ingolič in najprej orisal uspehe in glavne naloge, ki so še vedno odprte pred zadružništvom v Sloveniji. Zlasti je kritično ocenil dosedanje pomanjkljivosti v delu političnih organizacij pri razvoju in utrjevanju kmetijskih zadrug. Nikakor se ne smemo zadovoljiti s tem, kar smo v zadružnem sodelovanju dosegli v zadnjem letu; na nadaljnji socialistični razvoj naše vasi moramo načrtno vplivati in naloge na tem področju niso samo skrb zadružnih delavcev. Drugi dan plenuma je poročal o stanovanjskih skupnostih dr. Vladimir Krivic, ki je med drugim dejal, da bistvena naloga stanovanjskih skupnosti ni samo upravljanje stanovanjskih skladov, temveč predvsem skrb za pomoč družini. Tu gre zlasti za organizacijo družbene prehrane, za ustanove za varstvo otrok, servise za preskrbo, čaščenje, popravila, pranje in različne druge usluge. Stanovanjske skupnosti razen tega izredno razširjajo področje neposrednega družbenega upravljanja. 117 maturantov Zrelostni aili diplomski izpit — zadnja velika preizkušnja pred "vstopom v življenje ali na višje šole! Pred komisijami popolnih srednjih šol v našem okraju Je t? dni 117 fantov in deklet, ki s p ..smernimi nalogami in z odgovori dokazujejo doslej pridobljeno znanje in zrelost. V Brežicah, kjer so letos izdelali 8. razred {v dveh vzporednicah) vsi ddjaki, opravlja maturo 39 fantov in deklet. Predsednik maturitetne komisijo Je prof. Jože Prežel j, inspektor republiškega sveta za šolstvo. V Črnomlju je stopilo pred maturitetno komisijo 18 dijakov in dijakinj; predsednik komisije je dr. Roman Savmik, direktor Instituta za raziskovanje Krasa v Postojni. 27 maturantov Ima letos novomeška fimnazija; kot njihovi vrstnika" v Brežicah in v Črnomlju tudi ti upajo, da bo komisija, ki ji Predseduje prof. d-r img. France Avčtn, zadovoljna z njihovim znanjem. Najbolj pred vstopom v življenje je 29 dijakov in dijakinj novomeškega učiteljišča, saj Jih že jeseni — če bo te dni pokazano znanje zadostovalo za diplomo, kar je seveda topla želji mladih učiteljišfčnikov! — čaka mladina osnovnih šoli. Predsednik komisije za diplomski izipit na učiteljišču je znani pedagog prof. Gustav Šilih. Letošnjim absolventom učiteljišč« so s* pridružili na diplomskem izpitu tudi 4 tečajniki!. Obisk koroških žena Pretekli četrtek so obiskale Novo mesto predstavnice Zveze siovenskih žena Koroške, kd sta jih spremljali po Dolenjskem tov, Tončka Majcnova iz Ljubljane i pa bodo tudi na Debenc, Vinji vrh, v Semič in Smuko Partizanski otroci, ki se šolajo v Novem mp^tn. so že bili na pohodu v Rog m Bazo 20: obiski st tud' grobišča partizanskih borcev. Dolenjsk' taborniki sn organizirali pohod po poteh I. belokranjske čete in na Gorjance. * Sutjeska še vedno šumi in teče po stari strugi. Nje ne vode niso več krvave, ne nosijo več trupel padlih. V ljudstvu pa živi in bo živel spomin na tiste največje dni v naši zgodovini, na zmago, ki so jo goloroki borci izvo-jevali na njenih bregovih. Sutjeska, reka smrti. Sutjeska, večno mlada reka življenja... drugim dejala: »Povsod občutimo vašo ljubezen, čeprav nas ločijo državne meje.. .* Po kosilu v Novem mestu so tovarišice obiskale naselje mladinskih brigad na Gmajni, se zanimale za delo brigadirjev na avto cesti in se dalj časa zadržale v prijetnem pogovoru s tovarišem Nikom Belopavlovifcem in z brigadirji, popoldne pa so se vrnile v Ljubljano. Na avtomobilski cesti Ljuhljana—Zagreb delajo gradbena podjetja tudi s najmodernejšimi stroji. Le tako je bilo mogoče doseči, da so obrisi nove moderne magistrale vidni že na vseh odsekih od Ivančne gorice do Rakit-ja na Hrvaškem. " Stran I •DOLENJSKI LIST* Sfcev. 24 (430) TOKRAT: TRGOVINA Na občnem zboru. Trgovinske zbornice okraja Novo mesto so bili v četrtek, 12. junija navzoči tudi'zastopniki trgovskiri podjetij iz novo priključenih občin BREZICE, SENOVO, SEVNICAin VIDEM-KRSKO — Trgovina v okraju stoji pred težko rešljivimi problemi, ki jih brez stalnega sodelovanja in pomoči občinskih ljudskih Odborov ne bo moč rešiti. V Krškem bo podružnica okrajne trgovinske zbornice za 4 novo priključene občine Iz poročila predsednika zbornice Jožeta Gričarja in razprave je bilo razvidno, da je eden izmed glavnih problemov trgovine v okraju beg kadrov iz trgovine Neurejena tarifna politika v nagrajevanju trgovskih kadrov, izpostavljenost čestokrat neupravičeni kritiki s strani potrošnikov, neprimerni delovni pogoji, deljen delovni čas, vse to vpliva na nameščence trgovine, ki so zlasti v zadnjem času začeli opuščati trgovski poklic in se preusmerjajo drugam. Razprava je pokazala, da ta problem zajema področje celotnega okraja in da se bo treba resno lotiti rešitve tega vprašanja, sicer bo nastala kriza. Dogaja se, da morajo trgovska podjetja najemati popol- noma nekvalificirane kadre kot honorarne moči, ker manjka strokovnih nameščencev. Od teh ljudi ni mogoče zahtevati poznavanja prodajnega mate-tenala, niti ne pravilne in kulturne postrežbe, zato seveda trpijo potrošniki. Na starejše trgovske pomočnike in pomočnice neugodno vplivajo tudi vedno novi predpisi, po katerih morajo delati razne dopolnilne izpite, kljub temu pa njihova kvalifikacija še vedno ni dokončno urejena. Ugotovljeno je bilo tudi,,da se zlasti nadarjena mladina ne odloča za zaposlitev v trgovini, 7ato je nujno treba poklicu trgovskega pomočnika dati tisto veljavo, kot jo, je irhel nekoč. Vzpodbudno pa bi vplivalo nagrajevanje za osebno iniciativo, ker je znano, da samo- illlH. Pogovor s tovarišem Zvonimir jem Skalarjem, predsednikom prosvetnega društva Josip Jurčič v Trebnjem, je stekel pred kulisami za »Kardinalov greh«, poldrugo uro pred krstno predstavo dela, ki ga je prizadevno trebanjsko društvo za zaključek sezone postavilo na svoj oder. - Odkod jemljejo igralci moč in vztrajnost za delo? Iz veselja do igranja! Poglejte, na deželi so težji pogoji kot v mestu. Fantje prihajajo k vajam po težkem fizičnem delu, do 4 km daleč peš ali s kolesi. Nekateri vstajajo zjutraj ob treh in se vozijo na delo v Ljubljano, pozno popoldne ali zvečer pridejo domov, pa spet k vajam. Večer za večerom. Pa jim volje in vztrajnosti vendarle ne zmanjka. Veseli smo, ko se iz leta v leto bolj poznajo sadovi izobraževanja zlasti med kmečko mladino. -Kakšen obisk imamo? V Trebnjem in okolici ljudje radi gledajo igre, saj smo navadno tudi po štirikrat igral; doma, precej je bil) pa se gostovanj; nekatera dela m šla tudi do osemkrat na oder. - Pomoč občine? Kolikor je v okviru proračuna mogla, je dala društvu za razvoj njegovih sekcij. Vsaj naj-nujmje smo popravili v domu, ki je postal društvena last. Obnovili smo celo električno napeljavo, sami smo z našimi člani obrtniki izdelali nove reflektorje, pa tudi drugod se pozna prostovoljno delo pridnih rok. Seveda, potreb je veliko: godbi na pihala manjka instrumentov^ ki so tudi precej dotrajali. Zdaj bodo godbeniki sami plačevali ostanek krojev. V pevskem, zboru je očitna velika požrtvovalnost pevcev, ki hodijo k vajam pravtako tudi iz zelo oddaljenih vasi. Tamburaši zdaj nimajo vodje, zato je delo sekcije zaostalo, lepo pa se razvija knjižnica. Lani je dobila od občine 20.000 din za nakup novih knjig, za dvorano pa smo dobili 40 tisočakov. -Moje osebne želje v društvu? No, to je težko reči takole na hitro. Kot amaterji se lotevamo vsega dela v društvenih sekcijah z ljubeznijo in s posebnim veseljem do nastopanja, tio-lektiv je enoten, tak naj bi tudi ostal, to si želim. Užitek je delati v društvu, kjer čutiš toplo povezanost med ljudmi. Precej imamo v naših vrstah mladine, zlasti v dramatiki. Res si to želim: da bi šlo vse tako naprej kot smo delali doslej! Skromno in neosebno nam je tovariš Skalar pripovedoval o vsem tem, kar dela in pripravlja trebanjsko prosvetno društvo. Kot nadzornik železniške proge živi že tri leta v Trebnjem, tretje leto pa požrtvovalno in nesebično vodi društvo, je sam aktwen igralec dramske sekcije, sodeluje v godbi na pihala in je skratka povsod tam, kjer je treba zgrabiti in pomagati. Tega nam seveda sam ni povedal. Iskreno, toplo navdušenje za amaterstvo preveva njega in vse ostale člane prosvetnega društva v Trebnjem, brez katerega bi bilo v kraju precej pusto in dolgočasno. -* pobuda v trgovskem poklicu pride do veljave; od nje je odvisen tudi promet trgovine. Nesodobni lokali — premajhna skladišča so drug problem, o katerem so delegati razpravljali. Žalostno je, da je v okraju še 9 pro-dajalen, ki imajo petrolejsko razsvetljavo, nekatere nimajo izložbenih 'oken, večina pa jih je neprimerno in nesodobno urejenih. Tov. Franjo Novak, podpredsednik Republiške trgovinske zbornice je poudaril, da Vsako leto na občnem zboru govorimo o nujnosti preureditve trgovskih lokalov, vendar do danes ni bil storjen niti korak naprej. Potrebno bi bilo odpreti več specializiranih prodajalen — galanterijo, trgovino z električnim materialom, delikateso in še nekaj drugih, ni pa lokalov niti primernih skladišč. Čestokrat morajo podjetja nabavljati manj kvalitetno blago prav zaradi tega, ker ne zahteva prvovrstnega vskladišče-nja. Potrošniški sveti niso odigrali svoje vloge, delno zaradi nerešenega vprašanja njihove pristojnosti, delno pa zaradi tega, ker so bili nekateri administrativno določeni. Volitvam v potrošniške svete bo treba v bodoče posvečati več pažnje. Trgovina potrebuje razgledanih ljudi, takih, ki se spoznajo na poslovanje in nabavo materiala, predvsem pa vedo za potrebe kupcev. Od takih potrošniških svetov bomo lahko več zahtevali. »■Probleme bomo rešili le s skupnimi močmi« je poudaril tov. Novšak, direktor ofcr. urada za plan. Čestokrat slišimo kritiko na račun oblastnih forumov, češ da nimajo razumevanja za trgovino, vprašajmo pa se, kaj je storila zbornica in kaj podjetja, da bi s skupnimi močmi rešili te težke probleme. Takega sodelovanja je bilo vsa zadnja leta prav gotovo veliko premalo! Močno se čuti potreba po sposobnem strokovnem kadru pri podjetjih kakor tudi pri Trgovinski zbornici. Zlasti zdaj, po priključitvi dela trboveljskega okraja zbornica ne bo kos vsem nalogam, zato bi bilo potrebno za novopriklju-čene občine ustanoviti v Krškem podružnico. Za ustanovitev so dani vsi pogoji. Trgovinska zbornica bivšega okraja Trbovlje razpolaga s štirimi milijoni denarja, od tega bo 1 milijon 600.000 dala za ureditev vajenske šole v Brežicah, ostalo pa razdelila med ekspozituro v Krškem in centralo v Novem mestu. Plodna in živahna razprava, volitve in občni zbor so pokazali, da si trgovski kadri z vso vnemo prizadevajo rešiti probleme,, ki jih tarejo, in upamo, da bodo z dobro voljo, ki so jo pokazali, to je z boljšim, stalnim in doslednim sodelovanjem z občinami tudi dosegli. Pri volitvah organov okrajne Trgovinske zbornice je bil izvoljen za novega predsednika tovariš VIKTOR KOTNIK iz Novega mesta. ZUNAMJEPOLITICNI TEDENSKI PREGLED Komaj se Je lKK.nl,Ku puKhii, «maww4 jenje v Franciji In je general de tlaulle prijel državne vajeti v roke, se je v vzhodnem Sredozemlju izoblikovale dvojno žarišče nemirov. Prvo je Ciper, kjer so v zadnjih dneh Turki prav po tursko razsajali in pretepali Grke, drugo pa je Libanon, kjer je zdaj menda kriza prikipela do vrha. Kdor je bežno spremljal razvoj dogodkov v tem delu sveta, se bo spominjal, kako Je Ciper iz miirnega otoka postal vulkan, kakršen je danes. Gibanje Grkov za priključitev h Grčiji je bilo zmerom močno in ni od včeraj, toda to gibanje je dobilo polet posebno po drugj svetovni vojni, saj je po njej marsikatera druga država v Aziji In celo v Afriki, ki je bila dotlej kolonija, postala neodvisna. Toda čeprav je na otoku kakih osemdeset odstotkov Grkov in samo dvajset odstotkov Turkov, je Turčija od samega začetka dopuščala samo dve možnosti: Ciper naj ostane britanski ali naj postane turški. To stališče je utemeljevala z dejstvom, da je turški sultan leta 1878 izročil upravo nad Ciprom Veliki Britaniji. Narodnostna sestava prebivalstva na Cipru Turčije ne zanima. Njen argument se glasi: Ciper ni bil nikoli grški, potemtakem tudj zdaj ne sme postati. Po tej logiki, ki se ne ozira na načelo samoodločbe prebival-sta na otoku, bi neka druga dežela, ki nikoli rd bila samostojna, tudi ne mogla postat] samostojna. Prav v zadnjih dneh je prišlo do hudih nemirov na otoku, ki so jih povzročili Turki. Popolnoma očitno je, da gre za premišljena dejanja, ki naj tako skalijo položaj, da bi bila »upravičena« ce- .u uit;.« ,............avdicija otoku. Kes je, Turki so zdaj toliko »popustili«, da zahtevajo delitev otoka med Grki in Turki. To pa samo zato, ker dobro vedo, da bi, s svojim vojaštvom lahko v kratkem zasedli ves otok, ko bi se usidrali na turškem delu Cipra. Položaj se je tako zaostril, da je grška vlada odpoidicala svoje oficirje 1« poveljstva atlantskega pakta v Smirnl. v Turčiji. Ta korak tolmačijo kot odločenost grške vlade, da preneha sodclo- kaj s« bo iz tega natanko izcimilo, je eno jasno: ideja arabskega nacionalizma, ki ima svojega največjega zaščitnika v Združeni arabski republiki, »i utira pot. To seveda ne pomeni, da si večina upornikov želi priključitev k ZAR ali si vsaj tega nI želela. Uporniki so predv:»em zahtevali rtdstop predsednika republike Chamouna in njegovega prav tako zahodno usmerjenega ministrskega predsednika Samija el Solha. To naj bi bilo vse. Seveda pa W njun odstop po- v s s*f v s ve nevarni zarisci vati s Turčijo celo v okviru atlantskega pakta. Kriza na Cipru in okros njega se naglo bliža vrhu. slabih 100 km v obodno od Cipra leži sirska obala in nekoliko dalje Libanon. Po zadnjih poročilih so v glavnem mestu Libanona, tega nienjaka valut ua Srednjem vzhodu, uporniki že zavzeli rezidenco ministrskega predsednika, medtem ko se predsednik republike Chamoun brani s strehe predsedstva vlade pred uporniškimi ostrostrelci-Morda je ta podrobnost plod reporter-jeve domišljije, da bi poročilo zvenelo bolj dramatično, toda v bistvu položaja ni mogoče napraviti bolj dramatičnega, kot je že. Kako je prišfo do upora v Libanonu? Čeprav vlada v državi velikanska zmeda in pogostokrat ni jasno, kdo pije in kdo plača niii kdo strelja, čeprav je opozicija neenotna in redna vojska igra zelo čudno vlogo, !n čeprav nihče ne ve, menil odpoved Fisenhowerjevi doktrini za Srednji vzhod In »neopredeljeno« zunanjo politiko, to Je takšno politiko, ki ne bi vezala Libanona ne na Vzhod ne na Zahod. V prvem obdobju upora je kazalo, da bo prišlo do kompromisa, če bi Chamoun odstopil. Toda ta se krčevito drži svojega položaja, tako krčevito, da so se nekateri opaznvalcii zaceli spraševati, ali ne računa morda na zahodno intervencijo. V državo so že prispeli opazovalci Združenih narodov, ki naj bi ugotovili, ali Sirija res pošilja čez mejo oborožene ljudi, ki ščuvajo upornike. Nekaj jih je skoraj gotovo priilo. Toda to ni bistvo vprašanja. Bistveno je t«, da obstaja v Libanonu močna opozicija, ki bi se prej ali slej uprla, če b| fa Sirije prihajali oboroženi ljudje ali ne. To pa pomeni, da je dozore] čas za korenite spremembe. Tisti, k| tega nočejo razumeti, utegnejo celo z glav« plačati svojo trmo. Pri Tomšičevcih v Trebnjem Eksplozije pretresajo zrak. Skale, ki so stoletja kljubovale soncu, vod1-' in araiku, s« rušijo. Nova cesta počasi polzi po dolinah, se zajeda v hribe, preskakuje potoke, železnico in ceste. PRI BRIGADIRJIH Na useku in nasipu pq Ponikvah delajo Celjani. Komandir Nace, Štefka, Agi ca. Bdo, Zinika, Regima, *m Leon. Ne da bi odložili lopate govorijo z menoj. »Včeraj smo bijj pohvaljen«. Toda to je premaflo. Mi hočemo prehodno zastavico. Normo presegamo s 305°/o, potrudili pa se bomo, da jo bomo se bolj. Dnevi bežijo. Trilkrat na teden gremo v kino, igramo odbojko, nogomet, maili rokomet, otoiiSkuje-mo razne tečaje in se učimo vsega. Hrana jo dobra 'in dovolj jo je. Včeraj smo, dobili iz Celja traktor, tailco da bomo lahko postali tudi traktor let*.« To je celjska MDB Tončke Cečeve. Samo delavska miliadina ta Celja in olkoMee je v njej. Z blokom v roki se približa bri-gadtimka in nekta Jugoslavije za 51 milijard blaga. Lansko leto pa smo v istem času prodali na tuje za 43 milijard dinarjev blaga. Izvoz je torej letos večji, toda kljub temu ni takšen, da bi bili zadovoljni, ker moramo do konca leta izvoziti za 141 milijard dinarjev proizvodov. Potemtakem smo do sedaj izpolnili šele 38.% Izvoznega načrta. Prav gotovo je, da v juliju ne bomo uspeli izvoziti toliko, da h] do polletja dohiteli letni načrt, saj gre za 19 milijard dinarjev. Zato se bodo morala podjetja kljub ugodnejšim podatkom ie naprej prizadevati, da Izvoz povečajo, Prav bi bilo, da b| podjetja prispevala Pri borbi za uveljavljanje na tujih tržiščih tudi svoja sredstva. Večina namreč čaka na kredite, skratka na podporo družbe In prav redka so tista podjetja, ki so sama pripravljena tvegati za uspeh na tujem trgu. Poglavje /ase je hoj za višje koeficiente, to Je za družbeni regres, s katerim »moKofamo lz-voi tudi tistim podjetjem, katerih proizvodi se zaradi notranjih cen ne b| mogli SVreljaviti na tujih tržiščih. Nekatera pod- jetja zahtevajo tako visoke koefterenie, da bi bilo skoraj boljše, da blaga ne bi izvažali, ker Imamo od tega le lsgubo. Pri Izvozu imamo težave tudi s krizo, kajti cene so na tujih tržiščih v sadnjom času precej nižje.. Zato, da bi dobili lato vsoto deviz, moramo Izvositt precej več blaga. Zaradi tega smo v prvih petih mesecih izkuplli za izvoženo blago nekaj milijard dinarjev manj kot bi sicer, Mimo tega pa zaostaja še izvoz nekaterih industrijskih panog, za katere smo sicer upali, da bodo v prvih petih mesecih Izvozile precej več blaga. Tako Je izvozila barvasta metalurgija za okoli 18% manj proizvodov kot smo predvidevali, kemična industrija zaostaja za 45%, tekstilna sko-riij za 50% Itd. Prav gotovo bi bili uspehi še manjši, če ne bi Istočasno povečale i/voz zlasti kovinska industrija (75%), industrija kože in obutve (52%) In prehrambena Industrija (75%). Tako kot pri Izvozu se tudi pri uvozu pozna vpliv gospodarske krize v zapadnih deželah, tokrat nam v korist, ker'so cene za proizvode, zlasti pa «a surovine, sa 5 do N% nižje. S tem smo prihranili nekaj milijard dinarjev. V prvih petih mesecih smo uvozili za 79 milijard In 380 milijonov dinarjev tujih proizvodov. Lani smo v Istem času uvozili za 80 milijard in G80 milijonov dinarjev blaga. Letošnji uvoz je za okoli milijardo dinarjev manjši kot lan.ikl. Samo želimo s| lahko, da bi uvoz ne naraščal, kajti tako lahko uspeš- no z manjkamo rac 11 ko med ladatkl za trvoa In dohodki za Izvoa, z drugo be-sesto: na ta način b] lahko precej zmanjkali paatvao zunanje trgovinsko bilanco. Lep aapok smo dosegli v maju. Kot rečeno smo aa ta mesec izvozili sa 12 milijard dinarjev M aga. uvoziti P» I« ** 11 milijard dinarjev blaga. To je prvič, da stno v m*see«em Izvozu dosegli tako velik dohodek v primerjavi z Izdatki Sicer pa poglejmo, kavko Je s to negativno razliko. [Ani Je unašala ta razlika 37 milijard, leioa pa snstfta v prvih p*Mh mesecih le 28 milijard dinarjev. Kljub temu pa tudi s uvozom le zdaleč nismo zadovoljni. Tako ugotavljamo, da bi lahko v proizvodnji uporabljali veliko več domačih surovin. V novih tovarnah In ▼ tistih podjetjih, kjer nadomeščajo izrabljene stroje, bi lahko malo bolj poznali zmogljivosti in sposobnosti naše domače strojne industrije. Veliko strojev, ki jih kupujemo na tujem, bi prav lahko Izdelala domača strojna Industrija, ki tu ln tam nima zasedenih niti vseh zmogljivosti. Končno bo treba napraviti red tudi pri uvozu potrosnega blaga. Skoraj nemogoče se zdi, da uvozniki, ki kupujejo potroln« blago, tu ln tam ssm| sebi oziroma v konkurenčnem boju z drugim uvoznim podjetjem, navijajo cene. Sprašujemo se, zakaj morajo naši ljudje hoditi po tujih deželah, kar mimogrede rečeno precej stane, saj bi lahko povabili trgovHke potnike kar k nam.. Pri takih nakupih b| lahko sodelovali tudi tisti, ki pozneje blago prodajo potrošnikom. Ti pnČ najhol je vedo. kakšno blago s| potrošniki lele. Tako bi onemogočili uvoz slabo izdelanega ln tu In tam celo neuporabnega blaga. novltvt vse doslej Se ni zaživela. V razpravljanju o tem vprašanju wo na sej.i predstavniki občin, ki že imajo občimske komunalne banke, pokazali neutemeljen strah, češ da bodo občne z ustanovitvijo okrajne ko-munalke Imele večje težave v bančnem poslovanju. Vendar vse koie, da doslej do ustanovitve take banke ni pri&lo ]v /aradi nerazčiščenih odnosov v tem vprašanju med OLO i" ObLO Novo mesto. Znova je bilo sklenjeno, da se okrajna komunalna bankn ustanovi, kor moramo voditi zdravo gospodarsko politiko s stališča in perspektiv okraja. Občinskim podružnicam komunalne banke in mestnim hranilnicam ostaja še mimo tega vrsta hvaležnih in nujno potrebnih nalog in pravic, zlasti glede nadaljnje organizacije hranilne službe v razširjenem okraju. Posebna komisija pri OLO bo zdaj pripravila vse potrebno za ustanovitev okrajne komunalne banke. Dva otroka rešena iz Krke Pred nedavnim so bili nenavadno vroči dnevi in šolska mladina Je med urami telovadbe odhajala na kopanje, kjer so Je pod nadzor-st.vom telovadnih učiteljev učila plavanja, .skakanja in veslanja I novim čolnom, ki g., je. pionirjem za Dan mladosti podarilo Društvo prijateljev mladine iz Kostanjevice. Vendar lega ni bilo dovolj, kajti vročina Je neusmiljeno žga-l.i. Zato se Je nekaj deklic prvega razreda osnovne šole odločilo, da se bodo kopale Se po Soli. Seveda so »le na kopanje same In tako se je učenka prvega razreda osnovne šole začela potapljati. Lekše Bran-Uu, pionir 1/ dume Kininav.ije. ki It UStega dne n| kopal, ker ga Je bolela roka, Je planil oblečen v v odn in re-.il pola pljajnčo se mlajšo sošolk«. Naslednjega dne se je v šolski veli zbrala vsa šolska mladin i, kjer so sc pionirji zahvalili pngirmicmu Uranku, podmladek Rdečega krita pa inu Je dal pet slo dinar lev nagrade. Za njegov trud se je zahval H* tudi deklica, ki Jo Je rešit. I,e-ta Je na-liednjl dan prinesla Branku še pet sto dinarjev, ki pa Jih Jc dal njen oče. Zal pa to kostanjeviikih plo-i i je v fi« nt izučilo, kajti nekaj dni potem se Je \ tipi jala še ena deklica, katero pa Je rešil SREDO KKSKVlC, podoficir irmiske gar-al7.l|e \r. OrkelJ. Tudi ta Jc kar bbtecen skočil z moštu. GOSTINSKA ŠOLA LJUBLJANA, Privoz 11 vpisuje učence v 1. razred Šolskega leta 1958-50 za poklic kuhar ln natakar. Pogoji za sprejem: , 1. uspešno dovršenih 8 razredov osnovno šole ozir. 4 razrede nižje gimnazije, 2. starost do 18 let, 8, zdravstvena sposobnost za delo v gostinstvu. PROŠNJI. KI JO JE TREBA PREDLOŽITI DO 25 JUNIJA, MOKA BITI PIUI.OZBNO: 1. kolek za 30 din državne takse, kolek za 20 din občinske takse, 2. zadnje šolsko spričevalo. 3. rojstni list. 4. potrdilo o sposobnosti za gostinske pok lice na podlnj'i psiho-tehnlčnega pregleda na okrajni poklicni posvetovalnici, 5 zdravniško spričevalo, iz katerega mora bit| razvidno, da prosilec np boleha na pljnčih In na srcu. da nima govorilnih napak In ploskih nog in da Ima dober vid. sluh in vonj. Prosilci, ki imajo |z slovenskega irzika ln računstva oceno zadostno, bodo pozvani na posebni sprejemni izpit Iz teh dveh predmetov. Prosilci, ki bi želeli v času šolanja stanovati v Domu gostinske 5ole. morajo vlotitl posebno prijavo, fttcvllo mest v Domu je omejeno, -mlo bodo lahko sprejet.) le najnujnejši primeri, pač pa Je vsem na razpolago hrana v šolski m en zl. Vse informacije daje Gostinska zbornica za okraj Novo mesto, Glavni trg 31 in uprav« Gostinske »oje. LJubljana. Prlvo/. n POJASNILO K RAZPISU; .Šola sama ne daje štipendij, zato naj so prosilci ne obračajo nt-njo. temveč naj si štipendijo zagotovijo pri Gostinski zbornici z« okraj Novo mesto ln pri drugih organih. Zaradi pomanjkanj« molke delovne sile v gostinstvu Imnjo pri vpisu |n pri štipendijah, kj jih daje Gostinska zbornica, prednost moški, Gostinska zbornica za okraj NOVO MESTO KOPRSKA RAZGLEDNICA Novi stanovanjski blok pred tržnico ob hotelu Triglav v pomlad-no poletnem Jutru... (Foto: Hastko Bradaskja) Od 16. junija 1958 dol)« imo upravo Dolenjskega listo novo operativne Številko svojega tekočega računa pri Mestni hranilnici — Komunalni banki v Novem mestu: Vse naroCnike In druge stranke prosimo, da upoštevajo gornjo novo Številko našega banEnego računa. 10^70492439^7^577316345792149001^9136754254195^476^^39512^91 Štev. 24 (430) »DOLENJSKI LIST* Stran S 1 Zapostavil skrb 0 zobozdravstvu in njegovih problemih na Dolenjskem — Kaj povedo polne čakalnice pacientov — Ogroženo zobovje otrok in doraščajoče mladine 2e na posvetovanju predstavnikov vseh organov zdravstva in soc. varstva v okraju, ki so se ga letos 19. februarja udeležili v Novem mestu tudi predsedniki občinskih svetov ta zdravstvo in socialno skrbstvo, je bilo ugotovljeno, da je D okraju zdravnikov splošne prakse — razen izjem v nekaterih zdrav, ustanovah in v nekaterih občinah — za zdaj skoraj dovolj, da pa je veliko teže z zobozdravniki, Zobnih terapevtov primanjkuje povsod, zato tega vprašanja ne bomo še tako kmalu rešili, če se ga ne lotimo z načrtnejšo kadrovsko politiko, predvsem pa z izdatnejšim štipendiranjem prek občin. # Stanje zobozdravstva v Okraju je trenutno takole: na Javni zobni polikliniki v Novem mestu so zaposleni 4 terapevti (2 zobozdravnika-specia-lista in 2 dentista), kar je ravno toliko kot pred petimi leti. V okoliš te poliklinike prihajajo tudi številni pacienti iz občin Trebnje, Mirna in Straža-Toplice, pa tudi posamezniki iz krajev, kjer delajo terapevti brez priznane kvalifikacije (Šentjernej, Metlika, delno Črnomelj). Kostanjevica ima dva dni v tednu zobnega zdravnika-honorarca, v Trebnje prihaja zobozdravnica iz Novega mesta za dva dni v tednu, Žužemberk pa je pretekli teden izgubil dosedanje dvodnevno delo zobozdravnika iz Ljubljane, ker ta ne bo več prihajal. V Mokronogu dela dentist dva dni v tednu, občini Mirna in Semič pa sta brez zobnih terapevtov. Medtem ko © Osrednja zobozdravstvena ustanova v okraju, Javna zobna poliklinika v Novem mestu, je sprejela lani n. pc. 4308 pacientov in jim na 18.738 obiskih opravila 5734 izdiranj, 10.855 zalivk (plomb), 2.868 zdravljenj, 337 operacij, razen tega pa jim je v protetiki izdelala 105 mostičkov, 398 prevlek, 220 vmesnih členov, 27 zob na zatik, 510 protez s 3643 zobmi in še precej drugih zobozdravstvenih storitev. © Številke povedo veliko; predvsem govore o veliki obremenitvi terapevtov. Doba, da pride pacient na vrsto, se š čedalje večjim dotokom seveda podaljšuje. In kar je še huje: varovanje mlečnega zobovja in sistematično zdravljenje zob doraščajoče mladine je iz leta v leto bolj odprto in nerešeno vprašanje. Sistematičnih pregledov zobovja med mladino — razen v Novem mestu, pri sedanjem stanju kadra v okraju n. pr. skrbeti za uravnavanje nepravilno raščenega zobovja pri mladini (za to delo tudi ni v okraju specializiranega tehnika). Odstotek zobne gnilobe narašča. Iz leta v leto huje okvarjeno zobovje potrebuje daljše in dražje zdravljenje. Socialno zavarovanje omogoča ljudem, da v čedalje večjem številu prihajajo v zobne ambulante, kar je seveda razveseljiv pojav, prinaša pa zobozdravstveni službi v okraju nove in še odgovornejše naloge. £ Premalo je v okraju tudi zobotehničnega kadra. Zato skrbe terapevti v nekaterih ambulantah samo za asanacijo v ustih, manj važna tehnična dela pa morajo v škodo pacientov odlagati. V načrtu je ustanovitev centralnega zobotehničnega laboratorija v Novem mestu, ki bi tudi za okoliške ambulante opravljal zo-botehnična dela, vendar je problem prostorov in sredstev za tako ustanovo še odprt. Dodajmo še: občine so doslej prav malo razmišljale, kako rešiti vprašanje novih zobozdravstvenih kadrov; le nerade dodeljujejo kadrom tega področja stanovanja, pozabiti pa tudi ne smemo, da rešitev zobozdravstva na Dolenjskem nikakor ni v stalni honorarni pomoči iz Ljubljane ali drugih centrov — pa bo podoba zobozdravstva v okraju precej zaokrožena. Vlado I.amut« PO SLEDOVIH IV. OFENZIVE KANJON NERETVE PRI JABLANIC1 REŠITEV: ŠTIPENDIRANJE NOVIH KADROV, UREDITEV NOVIH AMBULANT Lepo slavje pri rojaku Johnu Lokarju imata Črnomelj in Šentjernej kjer delata dve zdravnici na stalne dentiste, je Metlika spet tem področju po 2 mesečni uri brez zobozdravnika; v Dol. Toplicah dela po en dan v tednu dentist iz Ljubljane, Straža pa je'brez zobnega terapevta. 1 :13.285 0 Potemtakem imamo v okraju 7 zobnih terapevtov; ms enega odpade 13.285 ljudi (od pribl. 93.000 prebivalcev). Ce upoštevamo, da prihajajo v okraj na občasno honorarno delo 2 do 3 terapevti iz Ljubljane oz. Zagreba, se ta številka zniža na 9.300 prebivalcev na terapevta, kar je seveda znatno nad slovenskim republiškim povprečjem (približno 5000 ljudi na enega zobnega terapevta). Računati pa je treba, di skupni delovni učinek honorarnih občasnih terapev--tov k -maj /dosega polno zaposlitev enega samega terapevta. — skorajda ni več, ker za to ni zdravnikov. Nihče ne more »Nič se ne boj, Janezek, ga bova izdrla!« takoj $ Znano je, da si lahko zlasti na Dolenjskem, kamor neradi prihajajo strokovnjaki od drugod, zagotovimo normalen dotok visokokvalificiranih kadrov predvsem z načrtnim štipendiranjem. Trenutno štipendira OLO Novo mesto 6 študentov medicine, od teh samo 1 absolventko stomatologije in 2 študenta I. letnika stomatologije. Izmed 11 občin štipendira samo ObLO Novo mesto 1 stomatologa (pregled štipendistov-visokošolcev medicine v okrajnem poročilu o šolstvu — z zadnje seje OLO — glede števila občinskih šti-pendirancev ni točen: namesto i je v resnici le eden štipendist ObLO, novomeški). 9 V okraju bi lahko takoj zaposlili 7 novih zobozdravnikov, od teh vsaj 2 specialista za otroško zobozdravstvo. Na zobozdravnike čakajo predvsem Novo mesto, Črnomelj, Metlika, Žužemberk, Trebnje, Semič in Straža-Toplice. Prav zdaj pripravljajo občinski ljudski odbori in OLO razpise novih štipendij, pri čemer ne bi smeli pozabiti velikih potreb zobozdravstva v okraju. Misliti pa bo treba tudi na ustanovitev in opremo novih javnih zobnih ambulant v. Mokronogu, Mirni, Žužemberku, Straži-Toplicah, Semiču in p" ,: . !a u adilnica Dobesedno kakor goba Je zrasla nova pekarna ob nnvomeikl T.očenskl cesti, ki že pere kruh. Stroji presejejo moko, »troji zamejijo (esto In oblikujejo Itrucc, ki na transporterju /drsijo » tunelsko peč ter JO minut skozi Izhod prel pačali padajo pečene » koi. Tako Je v eni l?menl pečenega 5.000 kg kruha. či; bn potrebno, pa ga bodo apekl/ tudi 10.000 kg. Malo dalje od veterinarska bolnišnice J* oh cesti proti f.oeni prav tako na hitro zrasla Se ena stavba - hladilnica ia meso. Gradbeni delovodja Sušteršle od SGP Pionir in monter Pavel Šlnk od Motorja« Skorja r.oka, ki hladilnik montira,, sta rada odgovorila na vpra-tsnln. ► OGLAŠUJTE • V DOLENJSKEM O LISTU! Čeprav Je stavba grajena na hitro, so upoštevani vsi elementi, ki pridejo v poštev pri poznejši dograditvi. V hladilnici je prostor ?a sekanje mesa, dve hladilni komori s prostornino po 43 kub m in kapaciteto po «000 kg mesa, te prostor, ki preprečuje neposreden vdor toplega zraka v hladilne prostore. Hladilne naprave so domače proizvodnja podjetja »Motor« Skofja roka, le knniprcsor je uvožen (znamke Liltde), Uer doma laku močnih se ne izdelu, jemo. D* bi bili hladilni prostori čim bolj zaprti so-vsa vrata obita z 12 cm debelo plastjo prešane plute. Hladilnik uporablja plin freon 12, ki ima zelo nizko vrelišče. Utekočinjeni plin poganja kompresor pod pritiskom 2 atm. po ceveh v hladilni prostor, kjer v omrežju cevi hlapi in pri tem uporabi ogromno toplote (64Pft kalorij na uro). Ventilatorji tako ohlajeni zrak razpršujejo po hladilnem pro.«roru. Temperatura se giblje od - 2 do -I- 2 stopinji Celzija. Plin freon nato potuje nazaj v strojnico, kjer ga hitro ohladijo in utekočinijo. Ta proces se ponavlja, ker sa plin ne troši. Zaslužena priznanja Turistična zveza Slovenije je pred dnevi podelila odlikovanja, kot znak priznanja za razvijanje turizma na Dolenjskem. Odlikovanja so prejeli: Tovariš Ferdo Buk, brivski mojster iz Novega mesta in dolgoletni predsednik Olepševalnega društva in član Turističnega društva Novo mesto, je dobil zlato kolajno. Srebrno kolajno je prejela tovarišica Erna Šetinc, znana delavka za pospeševanje turizma že izpred vojne. Tudi danes je aktivna članica upravnega odbora Turističnega društva Novo mesto in T ur i stične podzveze za Do-lenjsko. Za veliko pomoč in razumevanje ter sodelovanje pri ustvarjanju pogojev za večji razmah turizma na Dolenjskem sta dobila enako odlikovanje kot tovarišica Setin-čeva predsednik ObLO Novo mesto Maks Vale in predsednik ObLO Črnomelj Janez Zunič. Hladilna naprava ima termostat, ki Je zvezan s strojnico In avtomatsko vključi hladilne napravo, ko temperatura preseže določeno mejo. Ves transport t hladilnici bo mehaniziran. Meso bodo prevažali viseči vozički. T» zaenkrat še nI urejeno, vendar }• Novo mesto dobilo hladilnico, ki jo zdaj predvsem nujno potrebuje za potrebe graditeljev avto ceste. Družbeno upravljanje se razrašča Minuli teden je občinski odbor SZDL v Kostanjevici zbral na posebno sejo vse predsednike svetov in upravnih odborov, da bi tako pretresli dosedanje izkušnje, ki ■ so se pokazale pri družbenem upravljanju. Kakor je pokazal sestanek, so te izkusili'-bogate. Le malo svetov je, ki »e še niso znašli in malo upravnih odborov, ki ne bi doumeli velikega pomena družbenega upravljanja. Pokazalo se je, da bi bili taki posveti še večkrat potrebni, ker bi znatno prispevali h koordinaciji dela v občini, ki le vedno ni tako kot bi bilo želeli. Šentjerneju. Kapacitete nekaterih ambulant (Novo mesto) bo treba povečati, ponekod pa dosedanje ambulante izpopolniti. a Ce kje, velja pravilo zgodbi nje preventive v zobozdravstvu: k zobozdravniku moramo takrat, ko nas zobje še ne bole! popravljanje in zdravljenje prezgodaj uniCe-nega zobovja nas stane pet đo desetkrat veC. kot bi veljalo malenkostno, toda pravočasno popravilo. Okrajni ljudski odbor ln zavod za socialno zavarovanje vlagata zadnje čase znatna sredstva tudi v fluorizacijo zobovja pri mladini, pripravljena pa sta tudi v bodoče prispevati, da bomo preventivno delo v zobozdravstvu nadaljevali Pravtako sta v povojnih letih vložila precej sredstev za dosedanje zobne ambulante, potrebe pa so medtem narasle. Ob velikem napredku, ki ga je doseglo splošno zdravstvo v okraju po osvoboditvi, zdaj ne bi smeli več zanemarjati niti problemov javne zobozdravstvene službe v okraju. Prvo in najresnejse vprašanje pri reševanju občutljivih nalog na tem področju pa je: načrtna vzgoja novih zobozdravstvenih kadrov za Dolenjsko. Spomenik v Jelenovem žlebu Tudi v Ribnici na Dolenjskem se člani Zveze borcev pripravljajo na počastitev Dneva vstaje in 15. obletnico bojev na Sutjeski. Zlasti sa bodo udeležili zborovanja grafikov in članov tehnik iz NOB v Kočevski reki. Za letošnji Dan vstaje, 22. julij, bodo v Jelenovem žlebu, znanem kraju zmag naših brigad, odkrili pri Breznu spomenik padlim tovarišem. Rojak John Lokar, eden izmed pionirjev naših izseljencev v ZDA, ki je širom Amerike med našimi rojaki znan po svojih dopisih v »Prosveli«, se je lani po dolgih šestih de- udeležili poleg njegovih številnih sorodnikov od blizu in daleč tudi njegovi prijatelji, med njimi tudi dekleta iz bolnice, ki so rojaka Lokarja tako skrbno negovale. Tudi harmo- i g i i m © i i i m o Jih pozna Vsak dan srečujemo brigadirje v naših mestih in vaseh, ko hite na delo in po raznih opravkih. Več bralcev nas je že vprašalo, kaj pomnijo rdeči, zlati in srebrni znaki, ki jih nosijo brigadirji. Da bi ustregli vsem, ki jih to zanima, objavljamo danes pregled oznak činov funkcionarjev z avto ceste. Po predpisih glavnega štaba morajo vsi vodje v mladins-kih delovnih brigadah, naseljih in v glavnem štabu v delovnem času nositi določene oznake svojih činov. Te oznnke so: Na sliki (od leve): srežnica Ivanka iz bolnišnice, rojak John Lokar, strežnica Julka, rojak Zaic iz Kalifornije, maserka Julka, tov. Ažmanova iz Ljubljane. Sede: Slckanova od Slovenske izseljenske matice, tov. Ažman in glavna sestra ljubljanske nevrološke klinike Silva Kovač. KOMANDANT GLAV. ŠTABA — zlati trikotnik okrog treh rdečih trikotnikov. setletjih vrnil v domači kraj. Kmalu pa je hudm zbolel in se je več mesecev zdravil v bolnici. Ob skrbni negi naših zdravnikov in deklet v bolnici se mu je stanje lepo popravilo, iako da je letos po Šestih desetletjih med svojimi prijatelji doma v Pokojnici pri Ivančni Gorici praznoval prvomajski praznik obenem pa tudi svoj 82. rojstni dan. Ob tej priliki so njegovi domači priredili levo slavje, ki so se ga AH, TA MODERNA EMBALAŽA... — Tovariš doktor, iige vas Vera! — Zakaj? — Gre za zavitke: namesto mila ste ji dali za pranje kos — . {Iz MLADOSTI) vikarja ni manjkalo, pevci člani Prosvetnega društva iz Ivančne gorice pa so slavljen-cu peli leve dom.ače pesmi. Med drugimi darili je dobil tudi velikansko torto, na kateri je gorelo 82 svečk, ki so z drobnimi utripajočimi pla-menčki ponazarjale 82 preživelih let njegovega, mnogih težkih izkušenj polnega življenja. V TEM TEDNU NABIRAMO: Cvet bezga osutega (200 din), kamilice — samo cele glavice brez pecljev (600 do- 700 din), lipe (220 din). List slezenovca (180 din), hribske rese (500 din), gozdne jagode (100 din), šmarnice brez pecljev (120 din), melise (140 dinarjev). Rastline hribske rese (250 dinarjev), vodne kreše (140 din), jetičnika (105 din), njivske mačehe (110 din), krvavega mlečka brez debelejših stebel (90 din) Korenine regrata (110 din), baldrijana (260 din), habata — smrdljivi bezeg (36 din). Lubje češminovih korenin (165 din), krhlike (54 din). Plodovi suhe borovnice (440 dinarjev), seme jesenskega pod-leska (290 din). OBVESTILO: Nabiralci, pohitite z nabiranjem bezgovega tn lipovega cvetja! * : amestnik komandanta GLAVNEGA štaba — srebrni trikotnik okrog treh rdečih trikotnikov. ;lan glavnegj trije rdeči trlktft iz spominov nekdanjega novomeškega maturanta 21. junija se bodo zbrali v Novem mestu nekdanji maturanti novomeške gimnazije najrazličnejših letnikov. Naj za to priliko objavimo nekaj drobcev iz spominov nekdanjega maturanta dr. Leopolda Pielgasa kot jih je zapisal leta 1032. Sam je opravil maturo že leta 1882, v spominih pa je ohranil nekaj značilnih dogodkov iz življenju novomeških dijakov med leti 1870 in 1880. Morda bodo ti odlomki zanimivi tudi mlajiemit rodu novomeških maturantov. ; ne im Kmetijska zadruga OTOČBC OB KitKI ni imela !>. junija <■■' zalogi nobenega škropiva za za tiran ]e k o I o radarja! 1000 k« Lmdanola. ki no ga naročili v tovarni, nj od nikoder Kmetje tkropijn /. mešanico cinkover* arzenata, apna bi galice Iz zalo«, ki »o jih nakupili H P»J Vendar te /aloge pohajaj« Vprašanje Je, koliko bo akcLIa uspešna, ko v največji sezoni ni zaščitnih sredstev! V IBNTJBRN4IJO Je slika popolnoma drugačna. Zadru«« ima na /-»luni ndoatlM ItoUCittt škropiv*. Dve motorni škropil niči iti v neoreslmii'in ohratn rta vef.Hh površinah krompirja Manjftl pridelovalci, kler «e mo torno Škropljenje M i/plnč.i škropijo ■ priročnimi ureditvi Kmetovalci 10 resno ipredflll naredbo občine o obveznem zatiranju In (.krlino zatiralo Kolo radarja • Med suplenti, ki so v jeseni leta 187o v Rudolfovo dosL', je bil tudi Slovenec Mihael Pečar. Ta si r>j znal pridobiiti potrebne avtoritete. V III. razredu Jo bil silno ž.vahen dijak Parma, plod italijanske in slovensko krvi. (Kasnejši znan; skladatelj Viktor Parma. Glede »slovenske krvi« pa je P. v zmoti, glej SBL II. 288) Ta je delal Pečarju mnogo prcglavi-i| ni znal drugače ■ v razred- nim,« moti pouk. ri odide Pečar iz H Pd vzdigne 1/ ce. Profesor pomagat; in no knjigo: Po Irončadl s.; bo Parma k I o]).', odpre kateder, vzame iz njega razredno knjigo. Izbriše || ni.- besedo Parma in napiši mesto nje pečar Citalo se je »orej: P^č»r moti pouk!..; Sedal Je bilo trebq pokazali, da hrijc na zavodu' drug veter Parmr) tO ftlčljtlnll ne samo i rudolfovske' glmni/He. temveč tud t« veh avstri^kih i'lmn-v /i) Sl'-ah in 7<>nn *tn OtoHli dl H

: • Ustno sporočilo pripoveduje, d« ]t. peior pričet kom šolskega leta t0 je v oktobru 1871, v VII, raz-lerlu poučeval i>ršc('no A prišlo \% meci nJim In dijaki do viharne ni slone l>.JHke je /.adela huda kazen Devei izmed trinajst seti-mn.olcev Je sklon lo Kiidotfovo /opustiti In svoje Strnlije na hi<'-viiški Hekl nadaljevali Odhodu doUiCeiiena e- lalrev Iti t'.'.eilalk- Oddelek nvst-n< eodbi- /au" a odhodmeo !]■ C!« (Med tKlhodnikl sta bil« tudi starejšem Novuan« faiioiu dobro znani sodni svetnik Josip Kovat' in kasmejštii pomembni slovenski botanik A'lfionz Paulin, glej SBL II,, 264-7). O ponovni Pečarjev; vrnitvi v Novo mesto in. njegovemu odhodu v Tešim ter o S'tangerje-vem prihodu piše; »Profesor Pečar se Je -leta 1G75 zopet v Rudolfovo vrndu in je tu ostal tr.i leta. A ker je germanizacija giiimnaailJe prepočasi napredovala so #a ''z tužbenih ozJrov prestavili v 51ezU°. da je naredil vidik« m« germana-zatorju Gustavu stangerju. v letni kroniki gimnazijsko vodstvo vedno poroča, odkod je nova tiena moč došla, in kam Je po končanem tukajšnjem službovanju odšla O Stangerju pa rzvestje globoko molči leta i" ,e^a 80 ni moglo zvedeti, od kod Je priftel. A da je silno strof? profesor se je kma lu čulililo, ravno tako tudi, da vJilva pri vodstvu Izvanredno pro-tekeilo Po preteku prvega sluz benega leta je Dli Stantfar v lesen-; leta 187» že razrednik v. razreda IO dosedanjega Pajniča jo krat-komplo prelevil v Heinltseha. v V razred Je »tonilo sedemnajst dijakov, v teku šolskega leta jo Stanger štirim dijakom ptjfltazal, kje te mizar postav^ vrata. Na-•ilcdnle leto se Je Stan«er s svojimi učenci v sesti razred podal: običajno bi se tnoral v Jeseni 1881 v sedmi razred Pfwzpeti. toda proti vsemu pričakovanju Je poslal raziedn'.'U Vlit razreda, Tu "|e bilo šest dijakov ob koncu prvega tečaja Je stanger dva os-rnošo'.ca tz (!*nm*telje pognal Ker jo Stanger tako leno goapodacU! mu le WI v Jeseni 1882 zopet Vin razred deloma Izročen. Predaval \c v njem Ifrt'inšfr'no. flziiko pa je ,ičn direktor Flseher. rodom Ceh, ki Je nemščino čudovito lomil, a jc hotel veljati za prkrtneiaa Nem- ca. Radi ravnateljevega reškega obnašanja do dijakov so nastali v parnem razredu hudo razburkani prizori. Posledica temu je bila, da so štirje osmošolci ostavilli gimnazijo, ostailo jih je le šest. Tudi v naslednjJh letih se je nadaljeval odhod tgiomjiih gimnazijcev Iz zavoda, dasi ne v toliki meri. Uspehi zrelostnih izpitov pa so bili nad vse kJaverni, kakršnih sta si Fischer in Stanger želela.* Leta I955 umrl., štiriindevet-desetletni novomeški gostilničar im posestnik Janez Košak se je še v poznih letih spominjal Stanger j a in je o njem pripovedoval: »Leia 1879 je bilo na novomešk; gimnaziji v osmem razredu sedem dijakov — vsi Slovenci: Germ Gustav iz Novega mevsta. Juđn';č Martin iz Semiča, Kessler Alojzij iz Šentjerneja, Košak Avguštin A Družinske vasi- (brat Janeza), Ma-rek Jožef iz Kostanjevice, Mrak Matija iz Rad'ovlj'ice in Zavu-dn/k Feliks te Žužemberka. Na gimnaziji je poučeval nemščino, gršč'mo in latinščino eagrl-zen Nemec Stp.nger. Dijakom je napravil toi,*ko krivic, da so si zgoraj omenjeni dijaki že v VIT. razredu seali v roke ln enodušno sklenili, da zaipuste novomeška gimnazijo, če se prihodnje leto Stanger yzopet po-'avi v razredu v njem, je poučeval grščino. Ko se le v šolskem letu 1379— 1880 začel pnuk, se prof. Stanger dva dni nI prikazal v razredni. Ko pa je tretjega dne prišel, so dijak, vstala ifl* zapustili gimnazijo. Kessler, Marok in Košak so prišli na Košakov dom v Družmsk, vasi., najeli voz in se odpeljali v Šentjernej in dalje proti Kostanjevici. Ker je bila nevarnost, da bi Novo mesto izgubilo v.šjo gimnazijo, in to na račun nove nemške gimnazije v Kočevju, so bili m, glavarstvu in na občini zarad, odhoda osmošolcev zelo v skrbeh, Zat0 se je že naiSlednjega dne pojavila v Družinski vasi prj našem očetu Jakobu, ki je bil takrat župan občine Bela cerkev, koč J a, v kateri so sedeli okrajni glavar Erckel, župan Lehmann in ravnatelj Fischer. Iskali so pobegle dijake Ko so zvedeli, da so se že odpeljali proti Zagrebu, kjer so nameravali nadaljevati Šolanje, so ukazal; .mojemu očetu, da mora z njimi. V Šentjerneju so zvedeli, da so se dijaka že odpeljali proti Kostanjevici. Vzeli so seboj še Kessler jevega očeta in v Kostanjev;ci dohitel, begunce pred Maroikovo gostilno, kjer so pilj brav zadnji liter z.a odhodniico. Ravnatelj, glavar in drug; so prosili d/ja-ke naj se vrnejo. Očetje so grozili, da jim ne bodo dajali no-b'mjh podpor. pa vse skupaj ni n;č zaleglo. Končno so j,1i le pregovorili 7 obljubo, da se jim ne bo zgodila nobena krivica ve*.« KOMANDANT NAŠEL Ji ALI INSTRUKTOE glav. štaba — rjav trikotnik okrog dveh rdečih trikotnikov NAMESTNIK BRIGADE - KOMANDANTA srebrni trak nad ♦ remi rdečimi trakovi N ŠTABA i» ie rrl: 'iOi \ A M E SIN l K KOMANDIRJA ČETE — srebrn trak nad dve m a rdečima trakovoma. • DOLENJSKI IHST- St«V. 24 (430) 1 Obetajoča požrtvovalnost Ob krstni predstavi »KARDINALOVEGA GREHU« v Trebnjem Iako so dobre borovnice, ki sta jih sami nabrali! Prosvetno društvo »Josip Jurčič* v Trebnjem je 8. junija uprizorilo dramsko kroniko v 7 slikah »Kardinalov qreh*t ki ga je po romanu anglešk pisateljice E. L. Woiniczeve »Obad* dramatiziral Janez Gartnar, poskrbel za sceno, režiral in igral glavno vlogo. Roman o borbi italijanskih domoljubov pred sto leti je v prevodu Marije Kmetove izšel leta 1951 tudi pri Mladinski knjigi. Dramska kronika kaže borbo italijanskih demokratov za neodvisnost in združitev Italije. To je bilo stoletje italijanskega preporoda, doba Mazzi-nija, Garibaldija in karbonar-jev, članov tajne politične or- Iz Doblič pri Črnomlju Iz Črnomlja večkrat beremo novice, iz okolice, posebno iz manjših vasi pa ni glasu. — Vendar tudi pri nas ne spimo. Ni pa človeka, ki bi kaj napisal o skromni belokranjski vasici, ki je med NOB mnogo žrtvovala. V nedeljo je bila v Dobli-čah majhna slovesnost. Praznovali smo 50-letnico obstoja našega gasilskega društva. — Gasilci in prebivalci okoliških vasi so se za slovesnost dalj časa pripravljali. Spored se je začel že v zgodnjih popoldanskih urah. Najprej so imeli gasilci iz Doblič vaje s sosednjimi dru- Dragatuša, Maverlena. štvi iz Črnomlja, Talčjega vrha in Član gasilskega društva tov. Bahor iz Jerneje vasi je v govoru opisal življenje društva od ustanovitve do danes. Nato je predsednik Okrajne ga nilske zveze razdelil gasilska odlikovanja med starejše zaslužne člane, ostalim pa predsednik občinske gasilska *ve; ze. Za zaključek so rtimvirj osnovne šole iz Dobi: p vodstvom učiteljic Videtič"V'-in Banovčeve zapeli nekaj narodnih in partizanskih po srni ter igrali kola. Po prijetnem sporedu so se ljudje še zavrteli in lepo zabavali. B. M. ganizacije, ki je nastala za časa francoskega gospodarjenja v Italiji, in katere namen je bil izgnati tudi Avstrijce iz dežele ter omejiti oblast domačih samodržcev. Mazzini je v MarseilliL izdajal list »Mlado Italijo« in jo po skrivnih potih pošiljal s knjigami in brošurami v Italijo. Toda krvava usodo je s pomočjo klera doletela vse vstaje in šele 1861. se je Italija združila pod oblastjo piemontskega kralja. Buržoazija je seveda izkoristila tise težnje revolucionarnih domoljubov in deželo združila. Woiniczeva je bila poročena s poljskim revolucionarjem, študirala je v Italiji in dobro poznala italijansko revolucionarno mladino, pa tudi revolucij-ski emigrantski svet v Londonu: Marxa. Engelsa, Herznv... in Mazzinija. Janez Gartnar je nad ć50 strani v romanu strnil v 7 slik, spremenil naslov, iz razvlečenega teksta je bistvene prizore zgostil v dramaturško dokaj zgoščeno celoto. Pogumno dejanje! Čeprav je veliko teksta črtal, bi bil še potreben rdeč svinčnik: skrajšati razvlečeno 2. sliko, krvavi zaključek s streljanjem naj bi bil za odrom, čitanje pisma Ware-nove bi lahko izostalo, predolge dialoge (n. pr. kardinal — Artur) bi bilo treba skrajšati, s tem bi stvar samo pridobila na dinamiki, notranji napetosti iv bi igralci še bolj 'igrali* junake, ter bi izostalo nepotrebno pripovedovanje. Namesto dobrih treh ur pred- stave bi lahko dejanje upodobil v dobrih dveh urah brez škode za osnovni motiv. Zdi se mi, da je bilo premalo prikazano tudi politično ozadje o času od l. 1832 do 1846. S spretno zamislijo scene ob enostavnih odrskih rekvizitih je dejanje potekalo brez zastoja. Posebno 6. in 7. slika sta bili razgibani z učinkovitimi svetlobnimi efekti. Primer, kako se da tudi na majhnem odru z reflektorji, ki so jih oskrbeli požrtvovalni igralci sami, navr viti odrsko -iluzijo, ki daje igri pravilen poudarek. Zgodba je življenjsko resnična podobi študenta Artur-ja, pripadnika Mazzinijeve stranke, sina poznejšega kardinala Mont'..nellija, prežetega z idejami revolucije, ki sam aktivno posega v borbo, dokler ga ne zapro, pa uide. se potika po svetu, strada, pomiva posodo po južnoameriških bez ::-cah, kida gnoj iz konjušnic no farmah in misli na osv>obodi-tev domovine. Ko se vrne, ga zapro in v> trdnjavi ustrele, malo po očetovem, obisku — kardinalu Montanelliju —, ki bi sina lahko rešil, pa ga pogubi, a sam zblazni., V ječi si stojita nasproti Artur, poln idealox> za osvoboditev zatira-neaa naroda, in oče. »Govoriva pošteno in brez izmikanja*. »Midva stojir>a vsak na eni strani brezna in zaman si sku-šava preko brezna seči v roke. Pravite, da me ljubite? To ljubezen sem- moral drago plačati. Oče, pojdite z menoj, v življenje, v mladost!* kliče sin iENA -n DOM & SODOBNO GOSPODINJSTVO £ ŽENA IN DOM & SODOBNO GOSPODINJSTVO flagtada alt ne? Konec šolskega leta je pred durm: in marsikateri otrok bo razočaran, ker so mu ob začetku leta starš; obljubili to aH ono reč, če bo izdela!. Najveokrat so stavili za pogoj odličen učni uspeh. Obljubili so kar tako, ^e-daj pa otroku obljubljene stvari ne bodo dali. V svoji vnemi, da bi bil njihov ljubljenček med najboljšim;, so ga z obljubami vzpodbujali in če obljube ne bodo izpolnili, bo otrok razočaran Nagrajevanje otrok za dober učni uspeh z vrednejšimi daril: n; priporočljivo, ker se ta't otrok uči le zato, da bo dobil kolo aH kako drugo drago igračo, kar pove tudi sošolcem. Haj naj si misli otrok, ki je v šoli boljši jod obdarovanega otroka, pa mu starši ne morejo za dober učni uspeh nuditi nič ali le prav malo? V navadi je, da otroku, ko prinese spričevalo, odrinemo stotaka; če ga shrani v hranilnik, stvar še ni tako napačna, ker se privaja varčevanju. Napačno pa je, če otroka, ki prinese slabo oceno, pretepamo, ker so prav tako kot otrok slab; ocene krivi tudi starši. Zakaj? a}mo m~d letom obiskovali roditeljske sestanke, smo se zani- mali za otrokov učni uspeh? Smo dali otroku dovolj časa za učenje, smo mu pri učenju pomagali? Ce so starši vse to storili in ima kljub temu otrok slabo oceno, se pravi, da mu šola dela preglavice, in če se težko uči, tega spet ni sam kriv. Največkrat se težko uči otrok, kL ni rasel v pravem okolju. Morda je v zgodnjem detinstvu padel in si, poškodoval možgane, morda smo ga s tepežem ta-korekoč uničili? Morda je otrok bolan? Četudi ima morda samo gliste je dovolj, da se ne more Ishko učiti. Torej pri slabi oceni, ki jo prinese otrok domov, izprašajmo najprej sami sebe. Tudi ni prav, če otrokov uspeh prezremo, ko da to sploh ni omembe vredno. Dobra beseda in pohvala mu bosta dala voljo za nadaljnje delo. Kako torej ravnati ob koncu šolskega leta? Ze prej, takoj v prvem razredu, moramo otroku lepo dopovedati, da je učenje njegova dolžnost, privzgojiti mu moramo čut do dela in odgovornosti ter ga naučiti, da bo znal ceniti denar, ki ga'starši težko zaslužijo. Za dober učni uspeh pa ga pohvaHmo in naj začuti, da smo ponosni nanj. Skromno, a koristno darilce ga bo še bolj navezalo na šolsko delo v jeseni. Ali vam zdravje otrok ni mar? 2e lani je samta rrui inšpektorat prepovedal kopanje na desni strani Krke pod novomeško pralnico peska. Prepovedal je zato, ker je kremenčev pesek škodljiv in nevaren zdravju ljudi. Kot da bi bila prepoved reklama za kopanje na tem kraju! Število kopalcev se je potem še povečalo. Med njimi še prav posebno vel'iko otrok. Letos je na tem kraju še več blata, odpadkov kremenčevega pe- ska in tudi ve* otrok-kopalcev. Po cele popoldneve se valjajo v blatu. Resni, ljudje, ki vedo, kake poklice ima lahko kremenčev prah na mlada pljuča ali druge dele telesa, zmajujejo z glavami in se čudijo, kak0 da starši ne prepovedo in zabranijo otrokom kopanje na tem kraju. Starš'i, ali vam nd nič mar zdravje otrok? Ali mislite, da je sanitarni inspekto-•pozoril na nevarnost samo zaradi lepšega? POLETNE JEDI ZDROBOVA STRNJENKA Liter mleka, 150 g zdroba, 1M gramov sladkorja, žlica surovega masla. Mleko zavremo » sladkorjem, mu dodamo surovo maslo in zakuhamo med mešanjem zdrob. Kuhamo ga, da se zgosti. Nato denemo to kaso v model, Iz-plaknemo z mrzlo vodo, In postavimo na hladno. Ko se zgosti, atrnjenko zvrnemo na krožnik In Jo pred serviranjem obložimo s sadjem ali oblijemo s poljubnim sadnim sokom. CEŠNJEVI cmoki Pol I muke, 2-3 rumenjaki, 3 dkg surovega masla, 1 In pol grama kvasa, 1 del mleka, 1 kg moke, sneg 3 beljakov, Izko-Jčleene češnje. Vmešamo moko s tremi rumenjaki ln raztopljenim maslom aH mastjo. Temu primešamo vzhajani kvas, nekoliko solim* in po potrebi doll.lemo ie toliko mačnega mleka, da je testo mehko. Testo dobro stepamo s kuhalnlco. Nazadnje prl-meiamo trd sneg Iz beljakov in ga postavimo na gorko, da vzhaja. Ko je teito vzhajano, ga zajamemo % žlico In zavijemo vanj 3 od koSčle ločene »veže češnje. Polagamo cmoka na desko, da ponovno vzhajajo. Nato jih na masti ali maslu »cvremo In potresemo a sladkorjem. in zahteva vso očetovo ljubezen, toda oče- je neizprosen, vezi poklica ne more raztrgati, sin pade pod slabo merjenimi streli. Okrog te osrednje zgodbe se prepletajo več ali manj pomembni dogodki iz življenja tega revolucionarja. Svetla točka je Gemma, njegova prijateljica iz otroških let, s ci-presno vejico na prsih — znak »Mlade Italije«, ki jo ljubi. Režijski koncept je dober, v osnovi pravilen, da dopušča sproščeno igro vsaj pomembnejših oseb (Artur, Gemma, Montavelh, Martini). Igralci so sledili režiserju, ki je poudarjal neprisiljeno, realistično igro. Seveda bi bilo treba, važnejše trenutke posameznih pri-zorov še bolj poudariti in logično izpeljati. 'Tu in tam je motilo pretiho govorjenje nastopajočih (prve slike) in je bil začetek ekspozicije slabo razumljiv. Oblikovanje značajev, tempo, soigra — na vse je režiser pazil in se trudil, da uveljavi svojo zamisel. Primerni kostimi Prosvetnega »Servisa« iz Ljubljane so tudi dali igri svoj akcent, prav tako maske (Fajdigova). Videli smo vse: od prvih začetnih korakov na odrskih deskah do rutinircne-ga igralca, ki se uživi v vlogo in prepričevalno podam psihološko zamotane dušetme utripe revolucionarja (Gartnar). Vidnejše vloge so igrali M. Zupančič (kardinal Monta-nelli), M. Poljanškova (Gemma), Z. Skalar (Cezare Martini, asistent režije) in R. Red-kova (pevka). Sodelovali so še J. Gartnarjeva (Artur jeva svakinja), J. Perpar (ravnatelj semenišča, kapetan garde), J. Uhan (policijski prefekt, komandant trdnjave), M. Leš-njak (ječar, tihotapec), C. Koleno (zdravnik), M. Vdovič (narednik), J. Salehar (pater), J. Hočevar (lakaj), V. Poljan-šek (gardist), gardisti, ljudstvo in služinčad. Požrtvovalni igralci so re potrudili, da so vsak po svojih močeh prikazali zgodovinski roman dokaj verno. Imam vtis, da se zavedajo pomembnosti amaterstva in da se z vztrajnim delom pri skušnjah, nastopih in gostovanjih uvrščajo med dobre igralske družine v našem okraju. Igrati -pozni sezoni, ko je že doba kislih kumaric, krstno predstavo zahtevnega, morda prezahtevnega dela, ni šala. Upam, da bodo šli pp tej poti naprej, saj imajo tudi dobrega vodjo in režiserja. Prof. Tone Trdan Carlo Goldoni na novomeškem odru V počastitev asu-letnice slavirega italijanskega komediografa Carla (xOldoni>ia je novomeAko gledališče uprizorilo 2. in 3. junija kot zadnjo premiero v sezoni komedijo •sluga dveh gospodov* v režiji Franceta Kralja. Benečan Goldoni (1717—1793) je a svojo klasično komedijo osvojil vsa svetovna gledališča Napisal je 200 komedij, od katerih so nekatere biseri svetovne dramatske književnosti. S svojimi junaki Arleehinom, Pantalonom, Truffal-dinom je prinesel na sceno živahnost, prepričljivost, humor, sad se je ob neki priliki celo resni Goethe zasmejal, ko le gledal eno njegovih komedij: »Končno moram tudi jaz reči, da sem videl pravo komedijo«. Njegov spontani im drastični humor nas zabava, je poln zbadljivk, ko riše pi opale in degenerirane markize, kneze tal doze in sicer plastično ter kritično v ^.tilu Commedie deli'A rte, ki se je ni mogel osvoboditi Riše jih živo. duhovito, opazuje jih z ostrim pogledom pravega gledališkega človeka." Sicer je boljši predstavnik stoletja Beaumar-chais, oba pa sta se učila pri Mo-lieru. v šali, dovtipu izpriča marsikaj o fevdalni družbi, ki že tedaj propada kot propadajo tudi Benetke . . Režiser se Je potrudil, da je strnil nehomogone igralce v precej ubran kolektiv, dejanju je dal ustrezna tempo in paz.il na soigro vseh sodelujočih. Goldoni ima seveda svojstveni stil, ki zahteva tudi stilno interpretacijo dela. Ta stil najti ni lahko in je danes nam tuj. Za rokokojevske gledališke sladokusce 18. stol. je bil ta goldonijevski stil nekai posebnega Danes goji ta stil gleda- 2e v jeseni ekonomska srednja šolal V teku so priprave, da bi že to jesen odprli v Novem mestu prvi letnik bodoče popolne ekonomske srednje šole, ki jo v razširjenem okraju nujno potrebujemo. Vajenska šola učencev v trgovini se bo preselila v Brežice, sedanja Administrativna šola pa bi se pozneje lahko združila v novo ESS. S tehnično srednjo šolo v Videm - Krškem bi imeli potemtakem v okraju dve popolni srednji strokovni šoli. Razstave novomeške študijske knjižnice Po razstavici knjig v počastitev 200-letnice rojstva šolnika in filologa Janeza Debevca je Studijska knjižnica Mirana Jarca razstavila fotografske posnetke Trubarjevih knjig in pisem v počastitev 450-Ietnice rojstva velikega Dolenjca. Razstavljen je tud: izbor literature o Trubarju. Razstavica Je v avlii knjižnice in bo odprta do konca junija 1958. Ce bo ustanova zbrala dovolj literature o Sutjeski. bo v juliju 1958 pripravila razstavo te literature, če je pa ne bo dovolj, bo pa pomnožena z ostalim partizanskim tiskom. V pripravi je tudi počastitev ioo-letnlce izida Martina Krpana in obletnice Levstikove smrti. lisce »Compagma Goldoniana Ctv sco Baseggio« v Benetkah, ki se ukvarja z Goldonijevimi komedijami in prav zdaj gostuje v Jugoslaviji. Odreka govorica je bila dobra, tekoča, lognčnj. poudarki na pravem mestu, čeprav Je lakonič-ni in precej zamotani tekst včasih težko razumljiv. Slugo Truffaldina, tipiziranega in stiliziranega v smislu commedie deU'Aite. je temperamentno zaigral IVO PAVSlC. 2ivahne kretnje, dobra maska, duhovito podajanje dvolične vloge sluge, ki služi dvema predstavnikoma »višjih slojeve, se pri tem naje in duhoviči na levo in desno — S vsem tem ni ustvaril banalnega Pavlino, ampak prepričljivo podobo prebrisanca in duhoviteža. Tone Gortnar je s suvereno igralsko rutino oblikoval trgovca Pan-dolfa. režiser sam pa se je z vlogo doktorja Lombardija precej približal stilni interpretaciji Goldo* nijevih tipov. S svežim zanosom in nekaterimi mkokojevskim.i mani-rami sta Lado Saje in Emil Bra-lož skovala mladeniča Silvija in ljubimca Florincla Izkrlstalizira-nem-u tipu krčmarja Tebalda je 1'oltle Cigler priCil s svojo igralsko prizadevnostjo dosti živahnosti Marija Sali v vlogi Beatrice, ki nastopa v moški vlogi pod imenom Federico Rasponi, je v tej ezBJZi Bga-jaA|zop op?u».id ur ejs mn v^Aajci 'e>tn asisjpo b8»a -if|OUaizbz \8o\a sta dali Marija kletneneič v vlogi trgovčeve hčere Rosaure, in Maja Segedin v vlogi njene spletične Blandine. Igrali so še Franc Stirn In Janez Kranjc (natakarja) ter Ferdo Avsec in Vinko Zabkar (po-strežčka). Osnutke »cene je napravili Marjan Kifkec, ali njegove zamislil ni mogel uresničiti odrski mojster Lojze Ivanetič zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Spet vprašanje rednih dotacij! Scena je logični aikcent igri, pričarati mora vzrJiušje na odru! To pot scena !z razumljivih vzrokov nt bila zadovoljiva. Ntfto Pavlic Je dobro rešil vprašanje osvetlitve prizorišča Kljub tem pomanjkljivostim je predstava uspela, le žal. da Je bil obisk slab. kar nd navada pri pre-mierah. Obiski tujih turistov Čeprav je v mnogih krajih naše države maj prijetnejši od julija, september pa od avgusta, je obisk tujih turistov najmočnejši prav v dobi junij— september (73 odstotkov od celotnega števila). Tuji tui\stji posebno radj predejo v Jugoslavijo meseca avgusta. Lani je obiskalo našo državo 498 tisoč tujih turistov, od tega v avgustu 126 tisoč, torej ravno ena četrtina. Po večini so to bili gost>i iz Zahodne. Nemčije in Francije, medtem ko so severnjaki — Danci, Rusi, Noirvežani pa tudi gosti iz ZDA prišli največ julija. Sto let šole v Podzemlju Potreba po čim večjem pro-svetljevanju ljudi na našem podeželju je v drugi polovici prejšnjega stoletja rodila dolgo vrsto enorariginalnih listin v ljubljanskem >koLjskem arhiivu ugotovil, da j« prvi učitelj v Podzemlju, Franc Mlakar^ nastopil službo in začel poučevati šele z novim letom 1859 in ne leto prej, kot zmotno piše šolska kronika. (Prosvetni delavec, 28. 4. 1958). Kljub temu pa to ne omaja dosti letošnjega jubileja ln velikih proslav, ki jih Podzemcljci pripravljajo te dni. Šolsko poslopje v Podzemlju je bilo namreč za pouk pripravljeno ie v novembru 1858 in tako je bil postavljen tenielj in dana vsa možnost za široko prosvetljeva-nje tamkajšnjih ljudi. Tedanji šolski okoliš podzemeljske šole je obsegal čez 25 vaal, saj so bile vanj vključene tudi vse vas*i današnjih osnovnih šol v Gribljah in Gradacu, Prav ta velik šolski okoliš je pripomogel, da je bila 1. 1889 odprta cnorazrednlca v Grib-ljah, 1. 1909 pa še enorazredmea v Gradacu; obe sta iz matične šole pritegnlfle mladino okoliških vasi. Pa tudi na šoli v Podzemlju je število učencev naglo naraščalo. Ze 1. 1888 j« bila šola razširjena v dvorazredn'ico. To leto jc tudi bilo sezidano novo šolsko poslopje, v stari šoli pn se je naslednje leto naselila oroiniška postaja. Ze 1. 1905 se je v staro šolo znova vselil en razred, saj so z.dnj v Podzemlju poučevale *e tri učne močy Po prvi svetovni vojni jc bila šola razširjena v petrazredmleo. V novi Jugoslaviji je bila piva leta po vojn, v Podzemlju sedemletka in nato nižja gimna-zija, ki pa je 'bila ukinjena s šolskim letom 1953-M, predvsem zaradi pomanjkanja prostorov in premajhneg;, števila dijakov v viAjih raoaredih. Kljub temu je šola vse do danes ohranil a razredni pouk z učnim programom nižje gimnazije. Danes je v Podzemlju v osm'.h razredih 161 učencev, po »klopu občinskega ln okrnjnega sveta za šolstvo pa je v Podzemlju predvidena osemletka, ,v katero bi se Tšolali tudi tičencl Iz višjih ra/.redov osnovne šole v r,radacu m Grlbljah. V sto letih Je na podzemeliski Soli poučevalo 95 učiteljev in učiteljic, oxl katerih naj omenimo poleg prvega učitelja Mla- karja še Janeza Barleta, kj Je kot učitelj ln upravitelj služboval v Podzemlju 26 let, njegovega naslednika Riharda Megu-šarja, ki je bil tu 28 let ter njegovo ženo Hermino Megušar, ki je učila deco v Podzemlju polnih 31 let. Megušar;u oz roma njegovi ženi sta pred zadnjo vojno sledila kot upravitelja Matko Ljubic in Marjan Zele-znik. Omeniti pa moramo v Podzemlju tudi kratkotrajno službovanje pesniškega vzora Simona Gregorčiča, — bolehne Dra-gojjle Milekove in hterarno nadarjenega Petra Kambiiča, domačina iz Gribelj kt ga je ie v prvem letu njegovega službovanja pobrala jetika. Med zadnjo vojno sta vodili šolo v Podzemlju Mara Plut ln Kcgina Južnič, po vojni pa je biil upravitelj Šole in ravnatelj nižje gimnazije književnik Lojze Zupane, kv mu je sledil današnji upravitelj Otmar Zom. V teh sto letih Je i« te šole ir/šla vrsta ljudi, ki so se kasneje lepo uveljavili v javnem življenju. Tako so tu prejemali prve nauke univ. prof. in politik rir. Niko Zupan (•, etnograf Janko Barle, skladatelj Matiija Tome, politična dalSVCi lanez /'unvč ln Martin ZugelJ ln še mnogi drugi. Vsekakor pa Je lols v Podzemlju potlOim na ■ '■;<;,.,i učene* Janezu >1arcn-tiča, kasnejšega inženirja agronomijo Ln člana centralnega komiteja KPS, enega prvih belokranjskih borcev za socializem in pravice delovnih ljudi, .leseni 1942 je umrl za tuberkulozo, ivesto spremljevalko njegovega trpljenja iz otrosk.h let, star komnj 32 let. Tako Je bilo kruto pretrgano njegovo revolucionarno delo, s katerim reje prav ves posvetil svojemu narodu. Prebrldko Je občutil v mladih letih vso »ocialne krivice in zato Je nekje sam zapisal: »Takrat sem sklen.l, da bom — bilo ml Je okoli deset let — zmeraj branil zatiirane, slabe in preganjane ln se boril za Pr*" vico, ko odrastem«. Temu borcu za boljše življenje delovnih l)ud». bodo njegovi rojnici v Podzemlju na dan zaključnih svečanosti — 22. Junij« dopoldne — odkrili na s1ar| šoli spominsko pKščo. K tej svečanosti 'in k ogledu razstav, ki 90 od 15. do 22. Junija od«>rt» * obeh podzemeljskih Šolskih P** slopjih, pn vabi pripravljal11* odbor vse Belokrnnjce In lenjce. DOLENJSKI LIST Stran 0 Na roditeljskem sestanku v \ovem mestu Sprejela nas je ljubeznivo kot vedlno. Ni čudno, da jo imajo Otroci . tako radiL Saj je našim porednežem druga mamica, bi Habko rekli. »Ste prišle?« j* dejala. »Skoda, da vaa ni več, in pa tistih, za kam?šoani nametal v vod^; ': v petih dneh! Očetov ni blizu — Bo gospodinjski pouk? — Tuj jezik v osemletki: da — »Pionirsko mesto« in zanimiv predlog sko mesto'. Ce sem rekla čudovita, s tem ne mislim, razkošna. Razkošja v tej šoli ni, pač pa je opremljena z vsem, kar otroci potrebujejo z-a pouk. Od čebel j-njakov do raznih nasadov, od kuhinje do majhnih laboratorijev — vse to ima šola. Vse je preprosto, I« učil je toliko, da otrok del« res tam, kjer ga veseli. Otroci se u&jo v skupinah in delajo v kroMcđh po svoji lastni želj L Vse jim je pokazano praktično, to pa venomer vzteuja njihovo pozornost, zato otrok dolgočasja ali zaspanost, med poukom sloh ne pozna Obiskala sem to šolo in brila presenečena nad uspehi, znanjem in pridnostjo otrok.« Take šole si želimo me, matere, »e polj pa otroci. Zamislila sem se. Kaj pa pri nas* Starši mnogo žrtvujemo za otroke; če bi še malo primak-nidi, bi to ne bilo tako hudo. Potem bi otroci tudii na naši šoli prišM do prepotrebnih uč'1 in drugih učnih pripomočkov. Ali bi ne mogli tudi mi posto- poma graditi »Pionirsko mesto-.ibor za proslavo občin^k ga praznika, ki bo L julija, je s polno paro na delu. Največje veselje vseh občanov bo prav gotovo toliko zaželena otvoritev obrata Telekomunikacij. Kakor kaže, bodo vsa dela za obratovanje do toga dne zgo'o •1jena. Žensko dru t . n pripravlja ustanovitev ttruškega vrtca v Mokronogu. Prijav za to predšolsko vzgojno ustanovo imajo dovolj, ( vprašanje prostorov, Ponedeljkov živilski trg V ponedeljek, l«. JmrJa Jo bil novomeški HVHlkl trg bolj podobni ortku i| sadja kot trgu, ita.f:i isftnjavi ln ostalih Živil Jo bilo mal«, SeSenJ, Jagod i:i borovnic pa so U;l.< polne stojnic«. /v kilogram čeSenJ »o ženske z.!. >«v;i!i> od «0—«0 din, za liter J*KOd od 11» da 130 rtln, za liter borovnic nd 70—so din Prodajali »o š:-: j.iji>■ po 18 d n, mleko po 35 din ISter, kol« rab ce po 10 drn komad, za 3 kom. pese 10 zahtevah- 2 < d.ii, za solato M din kg. Razen ž vil *o bila naprodaj dr-Vii ) ter volneni in lon-Carukl Izdelki NA SKJMISCU Je bil promet dokaj manj*j kot navadno, verjetno zaradi sejma v Šentjerneju. Prllli Pa so kupci tudi s «ofli'dmJfl republike, mrči njimi Splltčanl, In odkupili 4j prašičev. Ce«a |e ostala tata kot prejšnji leden: /a man1 ■ »1 1 Irke so zahtevali od 250i) do 5000 din, za večje Pa od S.O00 do 23,min din Ob nenadni izgubi naše drage mame ANE PATZELT Iz Irce v»*ii se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje. , I'- • ■ v>t 1«» zahvalo mio dolžni dr. Miru Vodniku, k.1 se Je požrtvovalno tru-'dll, da bi Jo ohranil pri ilvljenju, Žalujoči: hčerka Milka, poroč. Musger In ostalo sorodslvo. opreme in vzgojiteljice pa b" obravnaval občinski ljudski od bor. Upamo, da bo imel razumevanje za to pomembno ustanovo in našel potrebna sredstva za vzdrževanje. V okolici Mokronoga so lovci odkrili vrsto »divjih lovcev«, ki so brez dovoljenja za lov me-šarili po naših gozdovih in uničevali divjad. Ljudska milica je sla na delo in zaplenila kar 6 pušk. Upamo, da bo sodišče pregnalo poželenja tudi osta-iim, ki zlorab'.jajo svobodo na ta način. * O otroškem igrišču je bilo pri Društvu prijateljev mladine že precej razprav. Kakor kaže, bomo v kratkem ob pomoči vseh organizacij in društev tudi s tem postregli našim malčkom. Iz Metlike pišejo V nedeJjo 8. junija je igralska družina iz Ozfja gostovala v Metliki z igro S. Kolarja >,Svojega telesa gospodar«. Dobro naš t udi runo, vseskozi zanimivo in življenjski) prepričljivo odrsko delu bi s strani Metličanov vsekakor zaslužilo boljši obisk, kot so ga bili deležni požrtvovalni gostje. Melličani so »pet brez zobozdravnika. Konec aprila se je iz Metlike odselil dosedanji zobozdravnik Marko Omreen. Tako si morajo zdaj Metliča-ni in okoličanu hodit zdravit zobe v Crnomenj, Novo mesto ali Karlovac. Kot pa smo zvedeli, bo s 1. avgustom nastopila zobozdravniSko službo v Metliki domačinka Mi rja Vilfanova in tako bo ustreženo štcviLniin pacientom, ki morajo zdaj iskali zdravniško pomoč drugje. Novici iz črnomaljske gimnazije V petek 6. junija je bila v 8. razrodu črnomaljske gimnazije majhna kulturna prireditev. Nastopili sn mladi pianisti, učenci prof. Počkajeve i 11 prof. Skrbinška. Vsi so pvku-zali prerej smislit Posebno sta navdušili poslušalce Sonja Sašok in Marta skubir. /.lasti slednja je \ kratkem času zelo napredo-\ .1 l.i. Dan pozneje je bil literarni večer. < lani litetamegi Itroi ka Plamen «0 brali svoja dela, ki so izšla v gimnazijskem listu Plamen. Večer Je bil sj- eer skromen, vendar smo sli-itlj marsikaj zanimivega. — Posebno velik napredek je poku/al mladi pesnik Ivo Ste in 11, Njegove pesmi je [ tiral Jož* Petri« oh spremlja vi Saškove. K/. Naš poJtni predal imn itevllko 33 — , rlpi^ltc |o na vseko kuverto ali do plsnlco, ki nam Jo pu*l|etr V bodoče torej samo tako le: nolen|ski list. Novo me sto. p. p. 33. Lastniki motornih vozil v Metliki in okolici sprašujejo, kaj je z bencinsko črpalko, ki jo je že lani nameravalo postaviti Splošno trgovsko podjetje v Metliki. Bencinski tank je že pripravljen, toda kot govore, se merodaini krogi ne morejo zediniti glede lokacije. Kaj ko bi to- zadevo le kako odrinili z mrtve točk*? in društev, ki ie v taki povezanosti lahko uspevajo. Ves čas nastopanja na igrišču ie igrala godba, žene, članice DPl.l pa so delile okrepčila. ki so bila pripravljena za vse udeležence brez izjeme, to ^e za vso Šolsko mladino in vojake. Tudi to pot so se v svoji skrbnosti zelo izkazale in jim moramo biti hvaležni Se posebej pa moramo poudariti, da je letošnji Dan mladost; imel to posebnost, da smo že skoraj z? vse krožke pridobili voditelje" izven vrst prosvete. Strelce vodita tovariša Boltez in Cuk. foto krožek Hugo Rožnik, del vrtnarjev Jalovec Justin, itd. Ko so bili končani nastopi na ignšču. je bila slovesna otvoritev razstave ljudske tehnike. Za to razstavo smo .porabili vse prostore prostranega razstavišča. Razstavo je odprl tov. Maks Som, nato pa je govoril Je tovariš inšpektor Janez Solmajer. Ze prvi dan si je ogledalo razstavo okoli' tisoč ljudi. Tovarišica Ada Kri-vičeva si je zelo natanko ogledala vse razstavne prostore in pohvalila razstavljene predmete osnov ne šole Podbočje in vrtca, osnovne šole ter nižje gimnazil« iz Kostanjevice. Razstava bo odprta še štirinajst dni. Posebno mikavno je na razstav delo, ki ga opravlja mladina. Razstava se je hotela jzogniti raznim izdelkom starejšega datuma m izdelkom, na katerih bi se preveč poznalo delo odraslih rok. Zato je lovarišica Rajka počkarjeva izbrala samo tista dela, ki so nastala v preteklem šolskem letu in pred njenimi očmi. Za dokaz so bile na razstavi skupine, ki so delale nove predmete. Tako so štirje otroci jz vrtca modelirali iz plastelina, strugarji so stružili nastavke za na cevi pri šolski ograji, drugi spet so delali izdelke iz žice, potem opletaJi steklenice z rafijo, daije vezaij časopise, de-kii-ce Šivale na šivalni stroj, kino-foto krožek pa je prikazoval film o bojih na Sutjeski ter tako ljudi seznanjal s temi velikimi dogodki, katerih obletnico bomo letos še posebej slovesno praznovali. Ob filmu je predaval pionir iz četrte gimnazije. Prav tako bodo pionirji prikazovali svoje delo še v nedeljo, 22. junija, nakar bo razstava zaprta. Razstava .te tako pokazala kaj pravzaprav vse šola danes nudi in ljudem se 1e tako še za korak Dritollžala. Popoldne je bila potem v gledališču še predstava Brandstetterje-ve igre »MOLK«, katero so izvedli Celjani, ki so ponovno izpričali visoke kvalitete svojega gledališča. Praznik mladosti 1e tako potekel, vendar mora mladina s svojimi voditelji Se naprej tako vztrajno delati, ker je le na ta na6in praznik dosegel svoj namen. Dosedanja požrtvovalnorrt m vztrajnost sita nam najboljši porok, da se bo delo nadaljevalo in i-zpopolnjevalo. Vse napake pa, ki so se letos pokazale, bo treba odpraviti, saj so prireditelji obogateli za izkušnjo več, Hmeljarstvo se v Sentjernej-skem koncu ugodno razvija. Na Brezovici so pričeli graditi sušilnico za hmelj, ki bo letošnjo jesen že sušila prvi pridelek. Vsem pridelovalcem želimo kar najboljšo letino. DOilNMI OBVEŠČEVALEC Sreda, m junija — Bogdan. Četrtek. 10. junija — Juiijana. Petek. 20. junija — Nenad. Sobota, 21. junija — Alojz. Nedelja, 22. junija — Ahac. Ponedeljek. 23. iunija — Kresnica. Torek. 24. iunija — Janez SONCE: 21. junija vzhaja sonce ob 4.11 in zahaja ob 19.56. Dan ie lolg 15 ur in 45 minut LUNA: 24. Iunija ob 10.44 prvi skupne leltmo so nase odbojkarice zasedle lastnine je treba začeti prav tretje mesto in upamo, da bodo v da bodo javni nasadi in ceste kl se bo borila " vstop v zvemo Imele kulturno podobo, ligo. vrdslavljamo vam nove prvakinje Slovenije v malem rokometu - ekipo PARTIZANA CUNOLBIJ. Zdaj se na Vinici ,„,-»peleno prlpravljujo »a kvalifikacijske tekme za zvezno Uro (Foto: Fr. Mikec) Ce ocenimo letošnjo igro naših odbojkaric, moramo reči. da niso dovolj napredovale od lani. Na tekmah je bilo opaziti zlasti pomanjkanje kondicije, ki se da pridobiti le z rednimi treningi. V tehničnem pogledu so se nekoliko izpopolnile v tolčenju, pridobile pa so si tudi nekaj več požrtvovalnosti. Novomeška ekipa je letos nastopala v naslednji postavi: Knaflič, Ostanek. Keglovič. Vo-grtne, Fink. Lindič, Novšak in Robar. Kljub tretjemu mestu lahko pohvalimo dekleta za požrtvovalno igro ln jim želimo, da bi v jesenskem delu lige dosegle boljši uspeh S. D. Ocenjevalne vožnje na Frato Novomeško Avtomoto dru5t»o bo priredilo 22. junija'ocenjevalne vožnje za »nrare motornih vozlj, Ocenjevalna proge bo Sla iz Novega mestt do Frate prek Ajdovca. Za »ojboljše vozače pri tej vožnji so določene lepe nagrade, ki bodo podeljene na frati po končani »ožnjl. Posebno nagrado bosta dobila najboljši ln najslabši vozač Prvi glavo pečenega pujska, drugI pa rep. Udeležite se te lepe športno poučne vožnje, tuđi ta rabavo in okrepčHo-^bo poskrbljeno! Avtomoto društvo pričakuje, da bo udeležba večja kot za ocenjevalne vožnje, združene s prostovoljnim delom na avto cesti prvega junija. Vabljenih je hllo okoli 80 vozae^v, udeležilo pa se Jih Je le 17. Najbolj se je Izknzal avtomoto krožek pri Tajništvu za notranje raleve. Po sklepu uprnvnega odbora Avtomoto društva se bodo 4»lrje člani ude-leiUl vf'jkc pratite** na Sutjeski. letos. 4. julija, bo na Do!rnj*kcm tudi velik« irieridruštveos; ocenjevalna vožnja. V nedeljo startajo odbojkarji Po krajšem odmoru se bo v nedeljo, 22. junija nadaljevalo tekmovanje v zvezni moški odbojkarski hkgl. Novomeščani bodo Je- Predsednik okr. zveze Partizan tov. Srečko SKRT čestita najboljšemu tekmovalcu trebanjskega Partizana (z okrajnega mnogoboja) senski del lige začeli v Zagrebu kjer se bodo srečali z zagrebško »Mladostjo«. V drugem kolu bodo igrali doma z mariborskim Branikom (39. VI.). v tretjem pa prav tako na domačem Igrišču (6. Vn.) s trenutno najmočnejšo ekipo v ilgi — z »Jugoslavijo« lx Beograda V četrtem kolu bodo potovali v Beograd, kjer se bodo pomerili z beograjskim »Partizanom« in »Crveno zvezdo« (12. in 13. Julija) V petem kolu so Novomeščanj prosti, v šestem (27. julija) pa bodo igrali v Bačkem Maglicu s tamkajšnjo ekipo. V zadnjem kolu se bodo srečali spet doma z beograjskim »2elezničarjem«. Letošnje tekmovanje se bo končalo 3. avgusta, od 13 do 27. avgusta pa so predvidene priprave državne reprezentance za evropsko prvenstvo v Pragi. Po zadnjih vesteh bodo priprave verjetno v Novem mestu. f. m. krožke: krožek za ročna dela za mlajše pionirje, ki doslej šc niso sodelovali v krožkih, modelarski krožek, lutkovni krožek in toto krožek. 2. Odred bo pripravil razstavo ročnih del ter pomagal pri izvedbi občinske razstave ročnih del. V sklopu občinske razstave ročnih del ho tudi razstava knjic in učil. Razstava bo odprta v nedeljo, 29. junija v osnovni šoli Žužemberk, odprta pa bo tudi za občinski praznik 13 julija. 3 V okviru Tedna mladoMi bo pevsko tekmovanje pionirskih pevskih zborov iz vse občine. Od red bo sodeloval z dvema zboroma starejših ln mlajših pionirjev. Isti dan bodo tudi medrazredna lahkoatletska tekmovanja, tekmovanja v odbojki in plavanju Mlajši nJonirčki bodo tekmovali a balončki, starejši pa z zmaji. V načrtu je tudi kolesarska.dirka v hitrostni in polžji vožnji. Strelci bodo tekmovali z zračno puško In organizirali tudi medrazredna tekmovanja v tej disciplini. 4. Uredili bodo delavnice v gasilskem domu, ki bo dopolnjena z raznim orodjem. 5. Ogledali si bodo mizarsko delavnico na Dvoru ter elektrarno in vodovod v Zagrađen 6. Obiskali bodo brigadirje na avtomobilski cesti v naselju Ko-renltka. Razen tega bo odred organiziral ekskurzijo v Celje, Maribor. Mariborski otok in z Žlčni-' o na Pohorje, na Reko. v ZagTeb n v Taborsko jamo. 7. Pionirji bodo spoznali življenje in delo Nikole Tesle 8 Organizirali bodo predavanja 1 področja tehnike s pomočjo diapozitivov in filmov. Ta predavanja bodo tudi na Dvoru in v Smi-nelu. 9. Na vseh tekmovaniih bo natopilo Mm več pionirjev, odrasle na iiodo pritegnili kot inštruktorje. Nekatere točke programa so že izpolnjene. Odred si hoi'ejia vsak način priboriti eno od boliših nagrad LT. Pionirji p0,ri vodstvom S. Kodreta. D. Mlakarjeve in Z. Ba-škovičeve prav pridno delaio. večinoma v delavnici v ga«i!skem domu. K. MU Pretepači na delu Preteklo nedeljo se Je nekaj razgretih fantalinov 7. Gornje Prekope In Ostrega zagnalo na enegi izmed kostanje-viškh mladincev in mu prizadejalo težje poškodbe. Tak način obračunavanja se kajpak posihmal ne bo izplačal, ker bodo vsi prizadeti ostro kaznovani. Enkrat za vselej naj bi si ob tem primeru zapomnili, na Ima modema in kulturna družba danes drugačna sredstva za urejanje nesoglasij, kot so planke s P]?toy- Prlh"<1"ii'( Pa bomo ob-lavui ime in priimek vsakeo* pretepača, tako da bodo Ijudie vedeli, koga naj se izogibUeifiv. Staram H »DOLENJSKI LIST* Stev. 24 (430) Arheološki izsledki na avto ces (Nadaljevanje in konec) Enostavne hiše so grajene po Vzoru podedovanih oblik, kar kažejo temelji stavbe v Beli Cerkvi. Hiša je bila pravokotna in podolgovata, streha je tegala celo nad preddverje. Podobna hiša v Družinski vasi je bila razdeljena v kašče im. sobe; sredi hiše je stalo verjetno manjše ognjišče. Naprednejša je bila pristava v Ruhni vasi. Ograjeno dvorišče se je na severu in zahodu končalo v vrsti manjših sob. Največja soba je bila tik za vrati v jugozahodnem vogalni hiše. Tu so odkopali obzidano ognjišče t mnogimi fragmenti enostav- ogromno pridobili na novih izsledkih. Vsekakor je najpomembnejše letošnje odkritje rimska naselbina v Ribnici pri Brežicah. Temelji zidanih stavb se vrste že od Podgračenega in se nehajo v precej strmem kanjonu potoka Gračenca. Na nasprotni obali sega v tir avto ceste mogočno zidovje ostroga. Lega trdnjave je idealna. Strmo pobočje hriba pada v Savo in zapira prehod od vzhoda proti zahodu. Kolikor ni zavarovala narava so utrdili Rimljani. Na južno stran ceste so postavili stolp, nasprotni plato so strateško zasnovo pri postavljanju cestnih zapor. Nepričakovano smo ob zidu našli dvoje novcev vladarice Faustine Junior. S tem smo dobili dokaz, kdaj je bila trdnjava zgrajena — v drugi polovici II. stoletja. Cas, v katerem je bila trdnjava postavljena, je obdobje v katerem so se pričela gibati in preseljevati plemena onstran Donave in Rena. Pod pritiskom severnejših narodov so kakor povo-denj preplainli Vzhodno alpsko ozemlje in Severno Italijo Qvadi in Markomani. Po dolgih stoletjih se je tedaj prvič primerilo, da je stopil nasprot- Takole je vsako soboto in nedeljo, ko pride v brigade »MLADOST«, glasilo mladih graditeljev avto ceste BRATSTVA IN ENOTNOSTI. Uredništvo lista Je pri Glavnem štabu v gradu Otočec, Ust pa tiskajo pri Slovenskem poročevalcu v Ljubljani. Posebna »mladinska brigada« v tiskarni skrbi za živahno in čedno opremo Usta, ki slovi po pestri razgibanosti in zanimivi vsebini. Ni kaj reči: tudi list je tak kot vsa mladina vzdolž nove ceste: poln navdušenja, poleta in veselja nad vsem novim, kar diha in živi « novo cesto.., nih loncev in skodel, kar po-trju'e da je prostor rabil tudi ko* obednica. Italskemu popotniku je bila dežela tuja, ljudje in šege nenavadne, nam pa je bilo doslej nepoznano življenj* preprostih ljudi tiste dobe. Vendar smo ravno sedaj vse do • Save zagradili s trdnjavo, široko 25 m. Rimska cesta je držala torej med obema utrdbama. Manjša izkopavanja na tem prostoru so dala presenetljive rezultate. Ne samo, da smo utegnili proučiti tehniko in zidavo, ampak tudi ZLOBA Dv? vel;k'>sv:tski lepotici se pogovarjala o uspehih pri mo-šk'h. »O,*1 pravi ena, »moški so me obletavati kot muhe med. Celo neki kralj je ležal pred mano.** »s?v?da,** jo zbode druga, »gotovo ti j j pri kvartanju padel Iz rok.* STARA MAJONEZA Tristan Bernard, slavni humorist in velik sladokusec, se je potožil ravnatelju restavracije zaradi kislaste majoneze. »Kaj se pa vi spoznate na mej- teze,** se je razhudil ravnatelj. -»Jaz sem jih pripravljal, ko ste bili vi še v plenicah.** »p-rav,** je odgovoril Bernard. »Toda ni treba Ustih majonez šele danes prodajati.** KORISTNO BRANJE Dve igralki se pogovarjata. »Ti, če bi morala oditi za eno leto živeti sama na samoten otok, Icaj bi vzela s seboj za branje?** »Oh, veš kaj: tetoviranega mornarja!** ČASA DOVOLJ >Jo, Miha, spet v gostilno! Ne veš, da morava prihodnji teden plačati obrok?« 'Brez skrbi, žena: do takrat bom že zdavnaj nazaj.« DOMISELNEZ »Jaka, kam pa s to lestvijo?** »Veš, prijatelja grem nekaj prosit; ker je pa na visokem položaju, sem vzel lestev s seboj .. .* — Pa res. kako ti je podoben! Naposled pa to nI tako hudo, davno je, da je zdrav! nik na tla Italije. Ponosni Rimljani so občutili ta poraz kot žgočo rano; udarec pa je bil še hujši, ko so odpeljali Qvadi in Markomani ob umiku 200.000 rimskih državljanov v sužnost. Temeljita rešitev države je bila osnovna smernica dela vladarja Mark Avrela. Preganjal je sovražnika po čeških gozdovih polnih trinajst let. V zaledju pa je ustanavljal večje in manjše trdnjave, »Pošast megle« pred sodiščem V Glasgowu na Škotskem se je začej velik proces proti 31-let-nemu mizarju Petru Mamueki, ki je obtožen osmih umorov. Proces bo dolg, saj nastopa okrog 200 prič. »Pošast; megle«, kakor so nazvali storilca osmih skrivnostnih umorov v Gkrsgowu, pripisujejo umore očeta, matere ln sina družine Smart, očeta, žene. sina in ženine sestre v dru*ini Watt, in umor 17-letnega dekleta Isabele Cook. Ni pa Izključeno, da ie umoril še Anno Kneilands in rrolado Holandko Kriek, ki je pri&la v Anglijo za hišno pomočnico. Po' zadnjih vesteh je bil Peter Manuel obsojen medtem na smrt na vešalih. Čeprav se je zelo spretno zagovarjal ln med razpravo odslovil celo svojega zagovornika - odvetnika, mu porota ni verjela. Ubogi vremenoslovci V Anglij so ugotovili, da je S* vedno v veljavi (vsaj v zakoniku) neki zakon lz leta 1877. Po tem zakonu ».se kaanujs a smrtjo vsak, k,t bi se poki leno ukvarjal z napovedmi vremenskih »prememb*. s katerimi je želel zapreti dostop sovražniku v Italijo. V Sloveniji imamo iz tega časa velik legijski tabor v Ločici pri Celju, kjer je posadka varovala cesto proti Trojanam, Emoni in dalje v Aquileio. Doslej nismo poznali podobnih istočasnih zapor ob cesti Emona — Siscija, zato je odkritje važno za razumevanje zgodovinskih dogodkov v času pred preseljevanjem narodov, ko se je rimska država ob zatonu skušala zavarovati za zidovi in palisadami na Krasu. Obsežno utrjevanje Mark Avrela kaže, kako je filozof na prestolu že prej doumel, da je prišla -naslednja ura sužnje posestniški ureditvi. V nemoči je dal zgraditi ob mejah Italije trdnjave, ki niso vzdržale navala čilih narodov, med njimi tudi Slovanov, katerih potomci grade z zanosom avto cesto, vez, pot v bodočnost. Arheolog Peter Petru Dr. N T K ° ~ ANTC ZVEZDICA JE ZASENČILA ZVEZDE. Mlada sovjetska filmska igralka Tatjana Samollova je na letošnjem filmskem festivalu v Can-nesu v hipu osvojila žirijo in občinstvo. Z vlogo v filmu »Lete žerjavi« je dokazala, da sodi med najboljše igralke na svetu. MOPEDI Moped je danes vsekakor najbolj razširjeno motorno vozilo na svetu, dasi je najmlajši proizvod svetovne industrije moto-c*klov. Njegov prednik je pravzaprav motorizirani bicikl. Ker pa ima z biciklom malo podobnosti, z motociklom pa še manj, jo dobil posebno mesto v družini motornih vozil. Nase tovarne TMZ v Zagrebu, TOMOS v Kopru ln PRETIŠ v Sarajevu so odkupile licence dveh avstrijskih (HMW in PUCH) in ene nemške tovarne (NSU). Sprva so gamo montirale s?stavne dele vozil, kasneje pa so začele te detle izdelovati same. Po mednarodnih in naših predpisih sme imeti mopedov motor le 50 com obsega, brzina pa mu ne sme biti večja kot 40 km na uro. Spričo teh omejenih možnosti v razvijanju brzine je moped edino motorno vozilo, za katerega nikjer na svetu ni potreben vozniški izpit. V nekaterih deželah ga registrirajo pri policiji, pri nas pa tudi tega ni. Splošne posebnosti vseh mopedov so majhna potrošnja goriva, je zelo lahek, terja malo oskrbovanja (zato pa mora biti to čimbolj natančno). Vsi mopedi imajo dve brzini. Izdelovati pa so že začeli .tudi tipe ? trem; brzinami. Oglejmo ai še naše tri mopede: Znamka — Up obseg KS potrošnja cena goriva TMZ — HMW 49,?) 2,2 1,2 Irfcra 136.000 din TOMOS — VS 50 L 49 2,3 1.6 litra 135.000 din PRETIŠ — Quiokly L 49 1,4 1,3 litra 115.000 din Naj še omenimo, da naša domača industrija že sedaj lahko proizvaja dovoljno količino oe-nenih motornih vozil — samo TOMOS ima letos v načrtu proizvodnjo 25.000 motooiklov raznih vrst, novi carinski predpisi pa omogočajo tudi njihov uvoz. Tako bo domača proizvodnja in povečan uvoz kmalu napolnila naša mesta in ceste z motornimi vozili. Že lani je nad 30.000 jugoslovanskih državljanov opravilo izpite za motorna vozila. In če prištejemo še mo-pediste, ki ne potrebujejo za vožnjo izpitov, vidimo, kako naglo se pri nas razvija moto-rizacija, z njo pa seveda tudi vse, kar spremlja tak povečan promet (ceste, servisna služba, nesreče) in terja vso budnost voznikov in pešcev. Skrb za naročnike in bralce Neki ameriški list je objavil naslednje siptoročilo svoje uprave: »Naročnikov nimamo veliko, zato bi sć j'ih prav radi ohrani* 11. Prosimo jih, naj previdno vozijo avto, kajiti v nasprotnem primeru bi prišlii na drugi svet, tja pa bi jim za sedaj še ne mogli pošiljati našega lista.« O dviganju potopljenih zakladov sanjajo številni ljudje povsod na svetu. V zalivu Vlgo, ki leži v severozahodnem delu Španije, se Je pred približno 250 leti potopilo nekaj ladij, natovo-rje-nih z zlatom ln srebrom. Ta zaklad so doslej skušali že večkrat dvigniti, a brez uspehov. Pred kratkim so poskušali znova, toda namesto ladje z zlatniki so naleteli le na nekaj topov stare anKlelke fregate in POBSEZJE H. General Ivan Lenković je bil zaščitnik Uskokov in varuh Bele ki-ajine. Stojimo pred vprašanjem, zakaj in pod kakimi okoliščinami se je Ivan Lenković odločil, da ustanovi in pozida Pobrežje na skali iznad Kolpe. Pričakovali bi, da nam je naš častiti Janez V. Valvasor o tem kaj napisal, ali ta pri svojem opisu ter zgodovini Pobrežja (1689) omenja samo to, da so bili na graščini Pobrežju Lenkoviči predniki rodbine Burgstallov. ime gradu pa povezuje z besedo brezje (Pod-vvresiach), medtem ko ga folklorist Ivan Šašelj izvaja od podbrežje (breg — Ufer). Zato sem leta 1907 z veseljem prebral Lenkovičevo pismo iz leta 1550, v katerem ta kapetan senjskih in žumberških Uskokov prosi cesarja Ferdinanda I. za dovoljenje, da bi smel ustanoviti in sezidati na Kolpi grad in trdnjavo ter ga imenovati Freventhurn, to je današnje Pobrežje. Ko je namreč moj prijatelj dr. Aleksa Ivič v dunajskem pomorskem arhivu zbiral zgodovinski material za preseljevanje Srbov na Hrvatsko in v Slovenijo, sem ga prosil, naj pogleda, če so tam kaki fascikli pod napisom Maichau, Freiventhurn, Mottling in Sichelberg. Res je našel dosti tozadevnega zgodovinskega gradiva in nied ostalim tudi omenjeno Lenkovičevo pismo, kar je bilo vse objavljeno lota 1907. Toda predno se bomo ustavili pri vsebini tega zanimi^-ga in znamenitega dokumenta, se bomo na kratko seznanili z dogodki turških vojska in vpadov v slovenske in bližnje hrvatske oblasti, vpadov, ki so posredno ali neposredno vplivali na ustanovitev gradu in trdnjave Pobrežja. Ze pri prvem turškem vdoru v Slovenijo (1408) je bila mala Bela krajina strahotno prizadeta, ker je novi krvoločni sovražnik poklal pred Metliko (9. oktobra 1408) množico prebivalstva in odpeljal v sužnost več tisoč ljudi. Menda ni noben predel slovenske domovine doživel toliko turških obiskov kakor "Metliška tla« (Mottlinger Boion) = 08 Bela krajina, bodisi da so imeli Turki za cilj oronanje deželice in mesta, bodisi da so preko Metlike nadaljevali pot v dolino Krke ali se pa tod mimo vračali v Bo?po. Ko so Turki leta 1463 podjarmili kraljevino Bosno, se je razgibalo tamošnje ljudstvo in mnoge rodbine so zapustile svoje domove ter iskale zemljišča za naselitev, v glavnem na sosednjem Hrvatskem. To premikanje ljudstva na našem jugovzhodu v severo zapadno smer se je ponavljalo pri važnejših dogodkih v Bosni, zlasti ob nastopu uprave ambicioznejših in ener-gičnejših pokrajinskih upravnikov (paš in sandžak begov) kakor so bili n. pr. Ferhat-paša, Hasan-paša, Malk~ć-b?a itd. Velikega pomena za metastaze Hrvatov in Srbov, ki z dele tudi Belo krajino, je bil padec Like pod Turke (1527), ^Ted prvimi, ki so se bili naselili pri nas, je bil vsekak ■ Ivan Kobasič, imovit vlastelin iz Brekovice na Uni. n>•' ' od Bihaća, kjer gorovje oklene reko z obeh strani, kjer je ozki prehod ter'klanec stražila in varovala Brekovica. Ali energično prodiranje Turkov na Pounje in preslaba obramba s hrvatske strani je marsikateremu omajala zaupani? V lasten obstoj ter vero v boljšo prihodnost. Gradovi in mesta ob Uni so zaporedoma padali v roke Turkov. Poslednji jim je padel v oblast din-dušmanov divni Bihać (1593). katerega obrambo so v dobi dveh generacij vodili oficirji iz Kranjskega, med katerimi je bil tudi mladi Ivan Lenković kot namestnik zapo-vedujočega kapetana (1529—1537). Omenjeni hrvatski vlastelin Ivan Kobasič ni bil samo hraber in sposoben vitez, ampak še boljši diplomat, ki je bil pregovoril hrvatske stanove, da so na novega leta dan 1527 v gradu Cetinu izbrali avstrijskega vojvodo in hkrati ogrskega kralja Ferdinanda I. za hrvatskega kralja in ga s tem zadolžili, da je moral skrbeti tudi za obrambo Hrvatsko na turški meji. Sam Kobasič si je pridobil graščino in posestvo Zumberk (Sichelburg) na južnem pobočju Gorjancev. severno od Metlike, in je pri tej priložnosti (1526) verjetno pripeljal s seboj izseljence iz Pounja, ki pa izjemoma niso bili pravoslavni štokavci (Srbi), ampak pristni čakavski Hrvati. Osem let kasneje (1534) pa je morala rodbina Kobasič* v proti od-škodnini zapustiti grad in posestvo Zumberk in ga p:-krajiškim kapetanom Janezu Pichlerju, 2igi Visn.jsghr^kemu in Erazmu Obrečanu. da tam po zapovedi kralja I 'i d nan-da I. naselijo pravoslavne Uskoke, ki so prej začasno bivali okoli Glamoča, Unca in Srba, pa so se Turkom Uprli ln hiteli proti Bihaću, kjer so takrat (1530) slučajno bili znameniti generali Janez Kacijanar. ban Karto vi C* ter junaški Nikola Jurišič. Turki, ki so hoteli za vsako ceno preprečiti n hod teh Srbov na kristijansko stran, so dohiteli prebežnike pred samim Blhačem, kjer se je vnela huda bitka, v kat n so bili premagani turški zasledovalci. Meščani Bihaća in generali so se čudili hrabrosti teh Uskokov, ki so bili sprejeti na kristjansko ozemlje onkraj hrvatsko-turške meje. Kralj Ferdinand I. je še pozneje rad sprejemal begunce iz Turč y katerih je dal vojaško urediti martološke čet" p -:vom lastnih harambaš kot protiutež turškim r&aiftoloftarh v turški voiski), ki so bili v boju zelo nevarni. Tako so Srbi uskočili v Belo krajino še v letih 1531. 1533, 1538 in IB41 ter prišli prav na področje gornje Kolpe. Ali kam z Uskoki, ki so potrebovali zemljišča ta postavitev svojih hiš, njive in pašnike za prehrano ce in konj?... Res je bilo tedaj na Hrvatskem in v Bel' krajini polno praznih kmetij in fevdalna gospodi hi pridobila novih podložnikov. Toda pravoslavni tfskoki (Vlahi) so se ogibali graščakov in njihovih kmetij ko vra i, ker niso hoteli postati tlačani in plačevalci desetine. IV i . reč pnstirji, svobodni sinovi planin, ki sm se s Čredami ivac in koz premikali od pašnika do pašnika, od gore d,, Pri tem so knezom plačevali le malenkostna travar n pa so uživali svobodo. S temi Vlahi .so imeli Tui ki ( i r poturčenjaki srbskega in hrvaškega porekla) dosti opi ker so mnogi šli v hajduke zaradi osvete, dn bi k- ■ vali nasilna in grda dela krutega okupatorja. Od leta 1531 do leta 1534 so se potikali ti brezdomci po kratkem svetu med Kostelom ob %tolpi in Postojno, Njihovu .i bllfl težko in mučno. Zato se ni čuditi, če so uskoški vojvode Vuk Popović. Resan Sišmanović in Juraj Radivojević posla 4. 9. 1533 kralju Ferdinandu I. pismo, v katerem so ntuorn« zpo-vodali, kako vsi žive pod vedrim nebom in, kor g< /a zima, so v skrbeh zaradi žena in otrok. 105. Kari se je na vso moč otresal. a nI mogel vreči zverine a sebe. Tigrovi kremplji so mu tičali v mesu, zato j,- trob'1 od bolečine. Vzdignil je trobec, se vzp-i in skočil nazaj do drevesa, u tigra se še vedno n, mo^rl otresti. In čim bolj se je tigrova šapa bližala uradniku, tem bolj sr je ta odmihal nazaj k zadnji steni haudahe. T d.'> je bil naglo na slonnvem zadku, čisto v kotu hati lah-, kjer Je bH skoraj za puškino cev oddaljen nrl zver'nr. Tigra so sr zdaj zasvetile OČI, najprej rdele, »OtaSU rumeno, hkr:iti pa j- gro/olno z.i renčal. 106. Na vso moč sem zakllcal slonu veliki klic. Kari je zdrvel do prvega drevesu, ovil trobec ■.'Krog debele vrjfl ln vrgel i \ellkim truMem drevo na tla. Tiger je takoj pogledal v smer. kjer je vahresčalo. Tako se je s svojo glavo pribli/iii meni, jn opazil sem. da zver ne ve več. aH naj napadV mene alt naj se vrne k svoji prvi žrtvi ekurde so se vlekle kakor ure. Hromel sem o I ro/p. Toda vedel sem, da ho po m