Štev. 26. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 30. junija 1929. Leto XVI. Novine prihajajo vsako nedelo. Cena pri sküpnom naslovi 25 Din, na posamezni naslov 30 D., M.,List na sküpni naslov 10 D, na posameznoga 15 D., či se cela naročnina naprej plača do konca juna. Prek toga časa je naročnina za 5 D. vekša. Amerikanci plačajo za Novine, M. List4 dol., ravno tak naročniki iz Canade, Australije i Jüžne Amerike.Prek moj države v Europi je cena Novin 57 D., M. Lista 25 Din. Plača se v Črensovcih na upravništvi, naročitev: Tiskarna Panonija M. Sobota. Uredništvo M.-Sobota, Kolodvorska ulica 123. Cena oglasov: cm2 75 par, 1/4 strani dobi 20%, 1/2 strani 25 % i cela stran 30% popüsta za edne objavo. Cena malih oglasov je: do dvajsetipet reči 5 Din., više od vsake reči pol Din. Med tekstom cm2 1.50 D., v poslanom“ 2.50 D. Takso ta oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% de 50% popüsta pri večkratnoj objavi. Ček. položnice št.: 11806 Rokopisi se ne vračajo. Priloga : M. List s kalendarom Srca Jezušovoga i Népujság. Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. bivši nar. poslanec. Zahvala Abiturijenti državne realne gimnazije v Murski Soboti čutimo prijetno dolžnost, da izrečemo najiskrenejšo zahvalo vsem svojim dobrotnikom i prijateljem, ki so nam kakorkoli pomagali, da nam je bilo mogoče položiti Zrelostni izpit na naši domači gimnaziji. Predvsem izrekamo vdano zahvalo Gimnazijskemu kuratoriju v Murski Soboti, ki je oskrbel sredstva za vzdrževanje privatnih razredov; imenoma izrekamo zahvalo predsedniku Gimnazijskega kuratorija, g. županu Josipu Benku za njegovo nadvse naklonjeno delo za prospeh naše gimnazije in zlasti še za to, da je velika občina Murska Sobota tako velikodüšno gmotno in moralno vedno podpirala razvoj naše gimnazije oziroma delo Gimnazijskega kuratorija. Dalje izrekamo svojo toplo zahvalo oblastnemu odboru v Mariboru, zlasti g. komisarju dr. Josipu Leskovarju, za podporo, ki nam jo je nudil lansko in letosnje šolsko leto. Prisrčno zahvalo izrekamo tudi g. ministru dr. Antonu Korošcu in bivšemu posl., vp. župniku g. Jožefu Kleklu za njuno gmotno in moralno podporo, zlasti pa za njuno vztrajno in odločno borbo na merodajnih mestih, da se naša gimnazija izpopolni v popolno državno gimnazijo. Zahvala tudi direktorju drž. realne gimnazije g. Ludviku Vagaju in profesorskemu zboru za ljubezen, s katero so nas vedno vzgajali in privedli ž uspehom k zrelostnemu izpitu. Končno izrekamo svojo zahvalo vsem svojim ostalim dobrotnikom in prijateljem, ki so nas kakorkoli podpirali pri našem študiju : zlasti izrekamo svojo zahvalo vsem Občinam in vsemu ljudstvu Slovenske Krajine, ki je vedno zvesto stalo na braniku najvišjega svojega zavoda. Z delom za narod se hočemo najlepše oddolžiti vsem za vse ! Prvi abiturijenti drž. realne gimnazije v Murski Soboti. Širitelom i širitelicam Marijinoga Lista na znanje! Junia 14. v nedelo popoldnevi ob dvema bodite vsi v Črensovcih! Bode navuk za vas, slovesne večernice, po večernicaj se pa podale vsi i vse na stan vrednika M. Lista, kde si bomo Prijatelsko razgovarjali i se damo za spomin petdvasetletnice vsi fotografirati. Nišče nesme izostati, nišče nesme meti nikšega izgovora, da bi doma ostao. To se tiče vseh far i vseh širitelov i širitelici Predpoldnom te den se bo več sve- tih meš slüžilo na več krajih za vse žive i pokojne širitele i širitelice M. Lista, ki so v teh petdvajsti letaj pomagali Jezušove Matere čast po njej posvečenom listi širiti. Vse širitele i širitelice, ki majo na skrbi M. Liste i je delijo naročnikom prav prisrčno vabim za 14. julij popoldnevi ob 2. v Črensovce. KLEKL JOŽFF, vp. pleb. Vrednik M. Lista. Blatonci Pripovist. „Pravzaprav je ešče bogše, či dijaka nede poleg gda pride velki župan k nam“ je pravo Jüri župani Glavačeki, pa se je čemerio, ka se je dijakova mati ž njim nekaj kregala zavolo nikši lelij štere njoj je prej na pokopališči z groba pokoso. „Salamenski lüdje, zdaj si pomali na cintori že cele grede napravijo, te pa naj človek kosi či gde more. Prvlé je vse to tak fájn bilo ; okoli cintora pa po cintori smo meli trnovje pa drügo drevje, tak da smo vsakše leto trebili pa si kaj drv spravili. Zdaj pa že vsi ščejo meti s cintorov nikše püngrade pa ešče Kleklove Novine to pišejo, da naj celo leto rože cvetejo na grobaj ! Kakši hasek de pa te mela ves od toga?“ se je naprej čemerio Jüri. „Njaj, njaj,“ pravi župan, „vej mi to ešče vse tak napravimo, da bo prav. Nemo več mi dosta drügi poslüšali, šteri nam samo brige delajo. Či je bilo dozdaj v Blatoncaj vse lepo pa vse v miri, bo to ešče od zdaj naprej tüdi tak. To ti jaz povem kak župan i to je ne mala reč, či jaz kaj takšega povem. Zdaj si pa raj pogučimo, kak Sprimemo velkoga župana. Dijak je pravo, da morajo biti vse knige, pa vsi računi v najlepšem redi J to bo glavno. Pogledne mogoče tüdi v šolo pa v cerkev. Dobro bi bilo prej tüdi či bi meli dozdaj že vse ceste zavožene pa grabe zakopane.“ „To je ne mogoče“ njemi vdar zmes Jüri. „Ka mo pa z rečami pa z goskami, či grabe zakopana ? Vej njim pa nemo v krščakaj vode nosili, či bi se štele kopati ?“ „Njaj to njaj,“ dene župan. „O dobro, da sta prišla se obrne na to proti Antolini pa Balaž!. „Orša, idi ešče po Brtalana pa po vučitela pa si včasi nikelko pogučimo, ka de naj bogše za velkoga župana“ pravi Glavaček ženi pa odpela lüdi v hižo. „Antolin, ti zdaj včasi vred deni te zapisnike, kakše seje smo kaj meli, Jüri, ti pa račune skleni“ zapove na kratko župan. „Računi so že sklenjeni“ odgovori včasi Jüri. „Dohodkov smo ne meli kak gda sta se Bünkošov Poldi pa Vrečarov Janči na velki petek skukla na törmi zavolo toga šteri bi škrbetao, pa smo jiva osodili vsakšega na 20 dinarov, pa te kak smo kaj na boben dobili kak to, gda je Brtalan metelično telico bujo pa meso tržo liki na boben jo ešče ne plačao. Arende od poti pa pašnika smo pa ešče ne dobili.“ „Njaj to zdaj vse, samo nikaj napiši v knigo, da se bo vidlo, da j smo meli nikše dohodke pa potroše“ pravi župan pa se začne škrabati po glavi. „Jez eden zapisnik mam, kak ga je že dijak gori prečteo, kak bi pa zdaj to napisao kak smo eto začnoli z dijakom pa je te ogenj vö vdaro ka smo vsi ta odbežali, to pa tüdi nevem kak bi napisao“ pita malo v skrbej Antolin Glavačeka. „Njaj to, nikak napiši, da smo vküp prišli, pa dosta sklenoli, jez pa ta pisma malo vküp spakivam, pa lepo zvežem, da bo vido velki župan da mamo vse vredi. pa bo že nikak dobro. Vej pa gda so pred leti tisti hercegov vélki pisač k nam prišli smo se tüdi tak bojali, pa smo ceste polevali, pa so se te samo mimo nas odpelali. Zdaj vam pa tüdi samo pravim, da se bole bojimo, kak bi se trbelo“ trošta vse vküp župan, v tom pa prideta vučiteo pa Brtalan. „Zdravo!“ pozdravijo vučiteo, pa se lepo nasmejejo. „Jaz sem že tudi misiil na to, kako sprejmemo visokega gospoda velikega župana. Jaz mu pridem sam s šolskimi otroci in cvetlicami in zastavicami nasproti in ga sprejmemo pred občinov. Sestavil sem tudi pesmico, katero bo ena deklica deklamirala pred visokim gostom in upam, da bo prvi vtis na njega najboljši. Pesmico vam prečitam, da boste tudi sami znali kako in kaj je. Toraj: Pozdravljen ti župan nam veliki, Ki prišel k nam si v našo vas, Sprejmi zdaj Pozdrav od nas Župan ti veliki! Pozdravlja te zdaj naša vas Ti ki si dober oče naš In sprejmi šopek ta od nas, Župan ti veliki! Mi kličemo ti vsi na glas Pdgled svoj ne obrn’ od nas Župan ti veliki, Usmil’ se nas ! „Voj, to je fajni“ se je zavzeo župan ves radosten v obraz. „Samo na konci tisti „smil se nas“ je tak, nikak kak v litanijaj“ pristavi boječe Jüri. „Püstite!“ pravijo vučiteo „Jaz imam pripravljeni govor, ki bo tej pesmici nekako logična zveza in videli boste, kako to dobro izpeljem“. „Njáj ti samo Jüri. Boš vido ešče kak mi Sprimemo velkoga župana, tak, da si Zapomni, gda je bio v Blatoncaj“ pravi župan ves srečen pa zadovolen, gda vse priprave tak lepo pa gladko idejo. (Dale sledi.) Ka naj včinimo? Na naše večkratno pisanje v zadnjem časi, jeli nam je to v hasek, da ide vsakše leto na jezere naši delavcov v tüjino za delom i krühom ali nam pa to mogoče samo škodo prinaša, smo dobili od naši lüdi več pitanj i pisem. Ništerni nas spitavlejo ali je resan to kaj tak strašnoga či naši lüdje hodijo na delo, pa zakaj smo mi proti tomi, drügi nam pa pišejo, da si nevejo na nikši drügi način pridobiti penez kak z derov. Ali smo mi proti ? Vidimo, da so nas vnogi lüdje v tom pogledi nej dobro razmili zato razložimo svoje mišlenje tű ešče ednok i to bole na drovno. Mi smo nigdar ne bili proti tomi, da dobijo naši lüdje delo i slüž. Ravno naopak je istina, Vse naše lüdstvo zna, kelko sta se trüdila oba našiva bivšiva poslanca tak g. Klekl kak g. Jerič, da sta spravila našim delavcom v Nemčiji i Franciji bogši slüž, kak so ga pa meli naši lüdje pred tem v Belji. Ravnotak sta z velkim trüdom ustanovila v Soboti posredovalnico za delo dukeč je ne toga prevzela država v svoje roke. Naše Novine so se vsigdar borile za pravice naši delavcov i njim šle vsešerom na roko pri iskanji slüža. Nišče je nigdar ne mogeo najti v naši Novinaj samo najmenje kaj takšega gde bi mi delali proti tomi, da dobijo naši lüdje potrebno delo i potreben slüž. Či to što pravi, tisti ali ne razmi čtenja, ali pa iz hüdobije to guči. Hüdobni lüdje se pa vsigdar najdejo i tüdi najbogše delo samo s hüdobne strani vidijo. Najbogša pomoč za zdaj je za naše lüdi to, da dobijo primeren slüž na sezonski ali fabrički delaj v našoj državi ali v Nemčiji ali Franciji. Zato mi pri tom tüdi z vsemi močmi pomagamo našim lüdem i dnes majo hvala Bogi že skoro vsi delo i slüž. To se vidi iz toga, da že nemrejo dobiti ne nemški pa ne francuški delegati več delavcov iz naše krajine ar so že vsi zodišli na različna dela. Vnogi kraji i vnoge familije v našoj krajini dnes v istini nemajo doma, kelko njim je potrebno za Vsakdenešnje živlenje. Drügi pa mogoče živlenje ešče majo tak za silo, nemajo pa penez za obleč, za hižo i drüge domače potrebščine. Za odajo nega nikaj, v bližini doma se pa z delom tüdi ne da vnogo zaslüžiti. Zato so vsi tej potrebni, da idejo za slüžom v drüge kraje i mi njim pri tom tüdi pomagamo, kelko je li v našoj moči, ar vidimo, da zaednok drüge bogše pomoči nega. Potovanje v tüjino nam je lehko ešče v hasek V Srednjem veki je morao vsakši obrtnik prvle kak je lehko gratao samostojni majster, potüvati po tüjini. Tak je obhodo vsa vekša mesta v Europi i vse važnejše majstre obiskao i gda je nazaj domo prišao je v istini vnogo znanja prinesao s svoje- ga vandranja. V vsakšem mesti i pri vsakšem majstri je vido kaj novoga i to je te za sébe porabo.“ Tüdi dnes vala to pravilo ešče bole kak v stari časaj. Ne samo dobri obrtniki i trgovci idejo za nikelko časa po sveti, tüdi že vövučeni šolani lüdje idejo po končanom včenjej v drüge države da svojo znanost spopunijo. Ka pa kmet i delavec t Z med vsej stanov mata teva dva stana poprek skoro najžmetnejše živlenje. Zato či je potrebno obrtnikom, trgovcom, vučenim lüdem i tak dale potüvanje po tühinskom da se tam ešče več navčijo i potom ležej Živijo, je takše potüvanje za kmeta i delavca ešče telko bole potrebno. Tüdi kmet i delavec morata gledati na to, da si s kem menšim trüdom i delom kem več pridobite. Zato dnesden vandrajo i se izobražüjejo tüdi kmetje i delavci. Mi vidimo v našoj državi posebno' pa ešče v drügi državaj na stotine i jezere mladi kmečki sinov, šteri se daleč od svojí domov na velki imanjaj ali pa v posebni kmetijski šolaj izobražüjejo. Tü ne špilajo gospostva, nego delajo vsa dela: orjejo, sejajo, i žnjejo po njivaj, sadijo gojijo sadoveno drevje i gorice, prešajo grozdje i sadje, süšijo sadje, včijo se z vinom prav ravnati, gojijo domačo živino, kokoši, zavce, Včele, obdelavlejo ograček i tak dale. Gda v ednom mesti končajo idejo za nikelko časa v drügi kraj, gde se izobražüjejo v zadružništva mlekarstvi, z ednov rečjov v vsem, ka je potrebno znati, da človek s svojim zemelskim imanjom lehko fál i dobro živé. Napunjeni s takšim znanjom se povrnejo potom domo i vživlejo sad svojega včenja. Dobre Stran potüvanja. Pravimo, če bi naši delavci potüvali s tem namenom v tüjino, da se tam kaj dobroga navčijo bi bilo takše naše potüvanje dosta vredno. Nego naši delavci v glavnom zato potüjejo, da si kaj zaslüžijo i Vnogi se poleg vsega tüdi vnogo navčijo Tűdi to moramo samo pohvaliti. Či si naš človek doma nemre zaslüžiti i je potreben penez, ar si mora zidati hižo, rešiti se dugov i podobno, zato ide v drüge kraje i si v par letaj telko zaslüži, da potom lehko doma v miri, brez dugov žive do késne starosti. Vsakšo priliko, gde si naš človek v svojoj mladosti v nikelko letaj zaslüži lepo šumo potom pa pride domo, si doma vredi svojé gospodarstvo i skrbi za svojo drüžino, mi samo pozdravlamo. Te je s svojim potüvanjom i s svojov skrblivostjov hasno sam sebi i vsoj našoj krajini Slaba stran je pa, gda se ništerni naši lüdje nanašajo samo na to, da njim tüjina preskrbi krüh. Doma svoje gospodarstvo zanemarijo, za vzgojo svoje dece se ne brigajo, razen slabo kositi, kopati pa mogoče ešče orati so se ne navčili nikšega drügoga dela. To svoje malo delavno znanje nosijo vsakše leto po sveti na odájo za tak božno plačo, da si celo leto niti telko ne zaslüžijo, da bi se prek zime Preživeli. Zato tirajo na delo že neodraščeno deco, da vsi vküp konči nikelko zaslüžijo. To se vrši od leta do leta na starost so pa takši lüdje v breme sosidom i občini. Vidite, mi smo proti vzgoji takšega zaroda ar so tej sebi i drügim v nesrečo. Či je že potrebno iti v tüjino, se ide samo za nikelko časa i te naj vsakši dobro dela i dobro zaslüži potom si pa vredi svojo domačijo tak. da bo za stara leta preskrbleni. Či si to dobro vö spelamo, te smo vnogo včinoli. Brez razmišlenja i brez potrebnoga včenja pa to nede šlo. Zato bomo od toga kak se naj prilike v našoj krajini zbokšajo, ešče več pisali. 2. NOVINE 30. junija 1929. Podperajte „NOVINE“ ! Naročnikom! Polleta ide proti konci. Do tehmao smo vsakoga počakali z naročninov. Duže nesmo mogoči. Zato smo začeli razpošiljati čeke vsem, ki neso plačali cele naročnine. Zdoj se mora cela povrnoti. Ki cele do konca toga meseca ne povrne, pet din. doplača. Siromaki pa nikaj ne doplačajo; te kak i od toče i drüge nesreče obiskane počakamo brez doplačila da novoga leta, samo naj nam o Črensovce javijo, da jih počakamo. Uprava NOVIN. NEDELA (Po risalaj Šesta. Evang. sv. Marka 8, 1—9.) V tisti časaj, gda je bila velka vnožina pri Jezuši i je ne mela kaj jesti, pozvao je Jezuš vučenike svoje k sebi i njim velo: „Mili se mi vnožina ar ovo, že tri dni so pri meni i nemajo kaj jesti. I či je püstim lačne k hižam njüvim, oslabijo na poti; niki zmed njij so namreč zdaleka prišli.“ 1 odgovorili so njemi vučenicje njegovi: „Kak bi je mogao što nasititi s krühom tü v püstini ?“ I pitao ji je: „Sedem“. I vejo je vnožini sposesti po zemlej. I vzeo je sedem krü-hov, se zahvalo i vlomo i dao vučenikom svojim naj bi delili. I razdelili so vnožini. I meli so nikelko rib, tüdi te je blagoslovo i velo razdeliti. I jeli so i se nasitili i nabrali so ostanke i drobtinje za sedem košar. Vsej pa, šteri so jeli je bilo okoli štiri jezero, i odpüsto je nje. Navuk: Glad po spoznanji istine dostokrat bole teško prenašamo kak pa telovno lakoto. Murska Sobota — Kraja. 24. maja, od pondelka na tork v noči so neznani prijateli lüdskoga blaga odnesli iz trgovine Čeh in Gášpár 40 kil tobaka v vrednosti 5000 Din, razne vreče, ponjave za mašin i drüge reči v skupnoj vrednosti nad 10.000 D. Prišli so skoz zadnje okno i v dežji brez sleda preminoli. — Što je zgübo ? V Bereki je najdeni delavski kaput i se dobi pri Kološa Janezi čevlari v Soboti. — Gimnazija je priredila lepo razstavo ženski ročni del i risb. Razstava je odpreta od nedele, 23. junija pa do Vidovoga dneva 28. junija gda je obednim tudi zaklüčeno šolsko leto i so dijaki sprijali iz pričevala. Slovenska krajina — Bogojina. Lepo razstavo ročni del tak ženske kak moške dece je priredila naša osnovna šola. Domače lüdstvo je obiskalo v velkom števili prireditev i se radüvalo nad tem, ka so se njüva deca v šoli navčila. — Žižki. V nedelo, 30. junija priredi domáča orlovska drüžina v šol- ski prostoraj igro „Užitkari.“ Začetek ob pol štrtoj vöri zadvečera. Vabimo vse prijatele naše mladine. Bog živi! Odbor. — Beltinci, Pri nas se bo vršila to nedelo lepa slovesnost. Dobili smo tri nove zvonove i zdaj je slovesno potegnemo v törem gde bodo glasili slavo božo i nas vabili v cerkev. Te den priredi tüdi naše prosvetno drüštvo lepo pa velko tombolo. Glavni dobitek je v penezaj 600 Din, drügi vreče mele, tretji meter drv i tak dale. Več sto lepi dobitkov ma priliko dobiti vsakši šteri te den pride v Beltince i si skoro k šenki küpi karto za tombolo. — Dobrovnik. Od nas so premeščeni kaplan g. Lejko k Sv. Ruperti v Slov. goricaj, na njüvo mesto pa pridejo k nam dozdajšnji kaplan pri Sv. Ruperti Štefan Bakan, šteri so doma iz Törnišč. Po F. S. Finžgari Strici VIII. Gda se je na večar tretjega dneva oča vrno s senožati, njemi je bila kak vsigdar prva skrb, ka Zvedi, kak je z Lucijov pa z Gašparčkom. Zaplaznica pa botra sta bile pri njoj. Gda je botra začütila Podlogara, ga je včasi potegnola za rokav pa njemi namignila v hižo. „Šimon, skrbi me za Lucijo. Tak nekam zgübleni pogled ima. Lejko bi Gašpar li stopo po Špelo.“ Podlogari so se trosile vüstnice, po globoko zaorani brazdaj na lici je vztrepeto nemir. „Nikaj po Špelo. Taki po zdravnika.“ „Vütro vgojdno sem mislila, če njoj ne odleže.“ „Ka zajtra? V tom megnenji idem.“ „Pogledni jo prvle. Vej si meo ženo.“ Podlogar je tiho stopo v sobo. Lucija je ležala vsa spadnjena; liki lica so njoj gorela pa silno jo je večkrat strosilo. Trüdna je odprla oči. Oda je zaglednola Podlogara, se je nasmejnola : „Gašparček že pije“ , je z očmi pokazala na košarico, gde je ležalo dete. „Hvala Bogi“, je šepetao Podlogar pa pogledno dete. „Samo nikaj ne guči, Lucija, slaba si ešče.“ Pa je odišeo, za njim pa botra. „Šimon, kak se ti vidi?“ „Lucija je betežna, žmetno betežna. Ne bom čakao jütra. Idem po vračitela.“ Za dobre pol vüre je že mlinarov koleslin ružo proti bližnjemi trgi. Gašpar je bio pri živini pa je niti ne znao, ka se je oča odpelao po zdravnika. Previdno njemi je Zaplaznica povedala; liki vsa skrbnost je ne pomagala. Gašpar je tiho zajokao pa se skrio. Na to je šo kak je mogeo veseloga lica k Luciji. Naraji jo je držao za roko pa sedo pri posteli. Gda je Lucijo strosila vročiča, je tesnejše prijela njegovo roko, kak bi iskala zavetja v njoj. I na stisk njene roke je odgovorila Gašparova — vsa neprilična pa žilava — pa tolažite : „Vej sem ešče pri tebi.“ Gašpar je ne gučao. Njegove misli so romale po vsej boži potaj, kelko je znao imen, pa vsešerom je proso pa darüvao sveče pa peneze za meše — za Lucijo pa Gašparčka. Ženske so ga silile naj leže. Vdao se je, šo v sobo pa resan legao na klop. Zaspao je ne. Misli so pá romale i romale . . . Proti jütri, gda se je komaj majcenek zasvetile, je prišeo oča z zdravnikom. Zvün Božnarice so čakali vsi pred dverami. Moka je bilo to čakanje. Gda je Zdravnik opravo, so se vse oči zapičile v njega i vsi so pričaküvali odrešilne reči. Zdravnik je pozvao očo pa Gašpara v hižo. Gda si je oprao roke, je stopo parkrat po sobi. Oča je lovio njegov pogled. Vido se njemi je brez vüpanja. „Kak sodite ?“ je ne strpo Podlogar. „Pripravite se na vse. Zastruplena je.“ Oča pa sin sta onemila. „Pomagajte !“ je vzdigno Gašpar roke. »Naj košta, ka košta", se je paščo oča, gda je od prve groze prišeo do reči. „Človeške pomoči nega. Zamüjeno je. Okužena je. Ka pa napravi narava, je ne v naših, nego v božih rokaj.“ „Vej vas ne razmim“ je djao Šimon. Zdravnik je stopo k njemi : „Oča, zaistino je vse to po nepotrebnom ; ka ne, ženske so pribežale — ta od kühanja, ta od živine, drüga z njiv — pa s takšimi rokami k njoj. To je tista nesreča." Podlogar je skoro spadno za sto; skuzé so njemi začnole kapati na beli javorov sto. Naslednje štiri dni je bio Šimon med kosci pa grablači kak nasekana vejka. Gašpar se je pa ne geno od Lucije. Pa gda je potekala pete Polnoč, se je Lucija prebüdila kak iz težkoga sna. Njena roka je poiskala Gašparovo. „Gašpar, jeli ka boš rad meo Gašparčka, gda dobi mačeho ? Pa bratoma povej, da jiva na smrtnoj posteli prosim, naj mi ne zamerite. Vej sem jiva štela prvle — pa sem ne smete ... Radi se mejte ...“ Mož je ne dao, ka bi ešče gučala. „Lucija, moja Lucija, ne guči toga — lepo te prosim . . . Skuzé so njemi tekle po ožganom pa neobritom obrazi. Lucija je resan mučala. — Vročina jo je napadnola ; gučala je zmešane reči pa nikaj več je ne čütite, dokeč je ne spreglédnola v večnosti, gde se je prismejao mami naproti tüdi sinček, ki je vgasno dobro vöro pred njov. IX. Če kaj zmiri rod, ga zmiri smrt. Oča pa sin sta poslala lüdi na vse strani, ka so šli sosedom pa rodbini zapovedavat na sprévod. Najbližanjemi rodi je naznano Gašpar sam. Takša je šega. Zato sta se zedinola z očom, ka obvesti tüdi oba brata Gašpar. Odpelao se je v Lepo njivo. Gašpar je ne jokao ; tak ga je prevzela žalost, da je vestrdi včino svojo dužnost, bilo njemi je vseedno, kajšteč se na sveti zgodi. Brata sta bite doma gda je prišeo. „Na sprevod sem prišeo zapo-vidavat,“ je toplo povedao. „Pa znan ne oča ?“ je skočo Mihor, gda je prišeo do sape. „Žena pa sin," je popravo Gašpar. „ Lucija ?“ se je oglaso Boltežar. Krüh pa nož ste njemi spadnola iz rok. Zvalo se je na posteo pa porino obraz v blazino. Jokao je kak dete. „Skoli sem tü, pripravita se“, je zvao Gašpar. Noč se je delala, gda so se odpelali. Boltežar je varvao velko škatulo. Vsi so mučali. Blüzi polnoči sta Mihor pa Boltežar stopite v hižo. Pogučavanje je hipoma henjalo, gda sta prište pa prijala za vejkico, poškropila pa pokleknola. Lüdje so vidili, kak so tiho kapale Boltežari skuze. Srečali so se z Očom. Brezi reči so si segnoli v roke pa si za hip poglednoli v oči. Prošnja pa odpüščenje, vse je bilo v tom kratkom pogledi. (Dale prihodnjič.) 30. junija 1929. NOVINE 3. — Uredništvo Novin v Soboti naznanja, da lehko lüdje z urednikom govorijo samo v pondelek, tork, sredo i četrtek pred poldnevom. Zadvečara naj nišče ne hodi k uredniki, ravnotak ne v petek, soboto ali nedelo, ar ga te dni nega v uredništvi — Lendava. Prisrčna prireditev se je vršila pri nas v zavodi šolski sester v spomin 50 letnice mešniškoga posvečenja sv. Oče pape. Gojenke so izvajale lepe telovadne točke, nastopile so pa tüdi z dobro pripravlenimi pevskimi točkami od šteri nam je najbole ugajao Sattnerov spev zloženi nalašč za to priliko. K slavnosti primerne nagovore sta mela na to ešče domači g. kaplan Herman i g. Meško kaplan iz Črensovec. — Prvi absolviranci lendavske meščanske šole so priredili preminočo sredo pri g. Pojbiči lepi poslovilni večer šteroga so se med drügimi vdeležili tüdi zastopniki oblasti i uradov i vnogi prijateli dijaštva i zavoda. Štrti razred je srečno končalo vsej 21 dijakov. — Vse bolečine zob i glave odstrani za gotovo i hitro „INKA“. Pri reumatizmi, smicanji, prehlajenji, išiasi bolečinaj kosti pomaga „INKA“. Eden glažek z natančnim navodilom stane 10 Din. Dobi se v Lekarni pri Svetoj Trojici v Dolnjoj Lendavi. — Navuk za tretjired bo dnes tjeden, to je 7. julia po večernici v Črensovcih. To na znanje kotrigam, šteri spadajo pod Črensovsko skupščino. — Plebanoš v Törnišči. Pred par tjedni smo dobili dopis i ga objavili, da so g. Hauko Jožef imenüvani za törjanskoga plebanoša i od grofice i od cerkvene oblasti. Lüstvo dosta spitavlje, gda prido novi g. plebanoš. Damo na to pitanje i na našo že objavljeno notico sledeče pojasnilo: Gda je Patrona grofica Zichy Marija obvestila g. Hauka, da je njih predlagala za imenüvanje plebanoša törjanske fare, so ljüdje raznesli kak novino, da je g. Hauka tüdi cerkvena oblast imenüvala že za törjanske faro. Tak je prišo tüdi glas v naše Novine po dopisniki. Po cerkvenom zakoni pa predlaganje Patrona neje še imenüvanje, nego majo Prezvišeni g. knezoškof oblast v dvema mesecoma rešiti to pitanje. Ar proti g. Hauki, ki svoje dühovniške dužnosti redno spunjavajo i ki so pred desetimi leti trpeti sramotenje i vozo od boljševikov za svojo dühovniško čast, za svojo vero i ar so ji držali kak rojenoga Slovenca za prijatelja Jugoslavije, — cerk. obl. nema nikšega zro- ka ne potrditi, zato je popolnoma gotovo, da bodo po par tjednaj imenüvani za plebanoša. Ostro odbijamo nemirno sojanje i zburkanje, ka domačega človeka vsi sovražijo i so vsi proti njemi. Do že vidili ti nepotrpljivi da Cerkev ne bo delala tak, kak oni sodijo. — Srebrno sv. mešo bodo ob- hajali preč. gospod Horvat Jožef, plebanoš v Martjancih julia 2. Te den so pred 25 leti posvečeni za dühovnika i skoro vsa ta leta Preživeli med nami Slovenci v Slov. Krajini i včinoli dosta dobroga za naš narod. Pri betežastom i starom g. bleb. Vogrinčič Boltižari v Črensovcih so več let sami vodili veliko i teško faro, delali z vsov gorečnostjov na posvečenji düš, širili gosto sv. prečiščavanje, ponavljali veliko črenšovsko cerkev i düša bili deci i mladini. Z istov gorečnostjov delajo že vnoga leta v Martjancih, kde so edno najstarejši naših cerkev dali v velikom oltari lepo ponoviti, lani pa dali novi farof ne z malimi trüdami gori postaviti. Ž njihovimi farniki se veselimo tüdi mi tem bolje, ar so g. plebanoš stalno naš Širiteo. Srebrnomešniki,, našemi gorečemi širiteli iz srca želemo, naj jih dober Bog živi še vnoga-vnoga leta vsem nam na veselje! — Pošteni najditeo se išče. Junia 2. je zgübo invalid Nemec Dragutin iz Štrigove 2600 din. i razne doku- mente v Dobrovniki od Berényijove trgovine proti Turniščom popoldnevi Ar je oškodovani siromak, prosi tistoga, ki je najšeo zgübljene reči, naj njemi je vrne. Nagrado pošteno njemi da za dobroto. — Genljivi jubilej. Junia 16. so obslüžavali g. Klekl Jožef, vp. pleb. 10 letnico, ka so se srečno rešili iz boljševiške roke, ki jih je na smrt iskala. V cerkvi so meli zahvalno božo slüžbo za svoje rešitele, ti so pa sv. prečiščavanje za nje darüvali. Poldne so bili vsi njihovi gostje, pri obedi so se z genljivimi srcom zahvalili vsem za njihovo veliko ljübezen, štera je v nevarnost postavila lastno šivljenje, da reši njihovo. Navzočih je bilo 27 oseb, ne navzoče tri, med šterimi je edna mrtva, edna betežna, edna pa daleč od doma. V najvekšoj ljübavi so si ponavljali stare žalostne pa tüdi vesele spomine i nazadnje so se dali vsi fotografirati. — Mladost pa lepoto Vzdržavle „MAJALA“ mast i žajfa za obraz. Odstrani vse piščajce, sunčane i erdeče pege lica. Eden lonček Din 12, žajfa Din 8. Dobi se v lekarni pri SVETOJ TROJICI, D. LENDAVA. — Tombolo priredi 14. julija Orel v Žižki na dvorišči trgovca g. Martina Žerdina. Glavni dobitek je novi bicikl vreden 1800 Din, drügi, novi omar, tretji, vreče Pšenične moke i ešče nad 240 krasni dobitkov. Karte koštajo samo tri dinare i se dobijo pri trgovci g. Žerdini v Žižki, pri gg. Koceti, Žagari i Kramari v Črensovci. Na Srednjoj Bistrici pa pri g. Stimec Jurji. Srečk je malo, zato segajte dobro za njimi. Ne zamüdimo tisti lepi slovenski verzov: Sreča te išče, Um ti je dan, Našel jo boš, Či nisi zaspan. — Dari na novo odransko šolo. Darüvali so iz Chichage: Ivan Zadravec 14 dolarov Anton Kociper 10 Andrej Zver 2, Stefan Kovačič 1, Imre Zver 5, Štef Zelko 2, Margeta Tratnjek 2, Ferenc Mačer 1, Blaž Raduha 2, Štefan Sutor 5, Ivan Zver 5, Matjaš Zver 2. Cele šume smo dobili 2800 Din. Vsem darovnikom se v imeni občine srčno zahvalüjem Ignac Horvat. — Vremenski vsevedež pove vreme za 18 do 24 vör naprej. Či pošlete 25 Din. po čeki št. 14.263 ali pa v znamkaj. Vam ga pošlemo brez poštnine. Obednim Vam priložimo edno knigo, štero si Vi sami lehko odeberete i to edno zmed tej: Fantič, Slovensko dekle, Prepevajte, Pojte, Boj in zmaga, Palček Potep, Prijateli v ugankah, Pozdrav iz domovine, Sadjarčki, Dinamit in antidinamit. Naročite včasi, da nede prekesno. Brezalkoholna produkcija Ljubljana, št. 16. — Krog. Nas so obiskali tri noči zandrügim prijatelje kokoši. Pri ništernoj hiži so po dvakrat bili. Odnesli so svega do 15 kokoši. Lepo slovesnost smo meli v Krogi preminoči čctrtek. Deca iz naše obšine, kak tudi iz Satahovec i Črnec so stopila te den obprvim k sv. prečiščavanji i gospod kaplan Jerič so njim pri toj priliki na svoje stroške priredili mali lepi zajtrk, i razdelili lepe spominske podobice. Imenüvane občine se za to svojemi lüblenomi kaplani srčno zahvalüjejo. — Sebeborci. Gosp. Veliki župan mariborske oblasti je razrešo dužnosti župana v Sebeborcih g. Josipa Luthara po lastnoj prošnji zavolo bolehavosti. Na njegovo mesto je ime- novani [za župana g. Štefan Celec, posestnik i dosedanji občinski svetovao v Sebeborcih. — Jeli je što vözapreti od proslave naše desetletnice? Razširja se vest, kak da bi glavni odbor štero drüštvo vözapro od sodelüvanja pri proslavi. Ti glasi so krivični. I v Soboti i v D. Lendavi je bilo soglasno sprejeto, da so vsa društva kotrige odbora v Soboti, odnosno v D. Lendavi, vsako v svojem srezi, kde ma kotrige, ki je zastopajo. To se tiče predvsem drüštva gasilcov, vučitelskoga društva i drüštva prekmurskih dobrovoljcov. Od teh drüštev so se najmre razširjale pritožbe, da ne so sprejeta v odbor. Vsa so sprejeta. Kda to naznanjamo,z ednim povdarjamo, da ne sme biti Žao tistim gospodom, ki so pred desetimi leti. kda smo se starejši borili za naše pravice, še deca bili i dečinske lače nosili, ne sme njim biti Žao, če teh nesmo sprejeli v glavni odbor. V tom majo mesto samo pravi borci i teh zastopniki. — Odbor. — Vpisovanje učencev in učenk na meščanski šoli v Dolnji Lendavi za šolsko leto 1929/30 se vrši dne 30. junija in 1. julija t. leta od 8-12 ure v ravnateljevi pisarni. Učenci za prvi razred prinesejo seboj zadnje šolsko izpričevalo, krstni list in domovnico. Vpisnina 20 Din. — Surovost. Juna 9. kda je mela podrüžnica Polanska svoje letno proščenje i gasilci svojo tombolo, je nekak v prsi vdaro g. kateheta Pavliča, ki je tam red delao. Človek, ki je to napravo ne je bio naš domačin, nego prečni iz Slovenije. — G. urednik Franc Bajlec od 1. do 11. julija nede doma. V tom časi ga nadomestüje drüga oseba. — Sotina, ar se je dozdajšnji župan g. Deutsch Franc odselo iz naše občine, je imenüvani na njegovo mesto od velkoga župana Janez Wolf posestnik in zidar v Sotini. — Pomoč v slüžbi po sporazumi med reformatorskov i evangeličanskov cerkvenov oblastjov bodo vršili ništerne najpotrebnejše cerkvene obrede za reformatorske vernike v našoj krajini evang. dühovnik Heiner Géza iz Hodoša za reformatore v Hodoši i Kroplivniki, Hari Lipot pa za reformatore v drügi vesnicaj. Domača politika. Novi zakon o občoj upravi. Nj. Vel. krao je podpisao novi zakon o občnoj državnoj upravi. V glavnom ostane država upravno razdeljena kak do zdaj, vekše pravice pa dobijo velki župani i okrajni glavari, šteri se bodo po novom imenüvali sreski načelniki. Župani po mestaj i občinaj se bodo po novom imenüvali tüdi načelniki i ne več župani. Pritožbe proti velikomi župani ali sreskomi načelniki se fehko pošlejo na ministrstvo, proti rešitvi ministrovoj pa nega več nikše pritožbe. Za velke župane i sreske načelnike lehko pridejo samo lüdje, šteri majo osem gimnazij i končano pravo na univerzi pa že nikelko let slüžbe v upravnoj slüžbi. Prekosnice. Salapenčar i varašanci. Salapenčar, ki je znao dugo časa stati na ednoj nogi se koračo pred varašancom rekši, da ni eden varašanec ne zmore toga. Varašanec odgovori: Mi ne, nego šterašteč naša goska! Vojaški častnik küpüje od Židova konja. Po štiraj dnevaj prižené konja k židovi, pa ga krega, špota, ka strahota. ,,Vi vkanlivec, tepeš tovaj, Vi ste me znorili pri küpčiji. Vi ste pravili, ka se konj ne saga pred strelanjom“. Se čemerio častnik v edno sapo. „Komaj poči prvi strel, že bziče, kak divji“. Gospod — pravi židov — jaz sam vas vkano? Vej sam vam povedao, ka se pred strelanjom ne boji, ka dela po strelanji, to me pa ne briga! Sto Je bio? V nekšem hoteli v Parizi so se najšli trije gospodje. Prvi je bio doktor, drügi arhitekt, tretji pa komunist. Prvi pravi, da je Zagvüšno mogao biti tisti, šteri je stvoro človeka — doktori „Ne, prijateo“, pravi drügi, „on je bio arhitekt (inžener), vidiš, kak je vse modro napravo !“ „To je nemogoče“, pravi komunist „nej je bio niti doktor, niti arhitekt, liki je bio komunist zato, ka je bila v začetki sveta velka zmežnjava (kaos!), kak je znano. To se vidi vsepovsedi, kde vladamo mi komunisto, tam je samo zmešnjava“. Oba sta njenoj pritrdila. Kak se godi našim delavcom? Lepo drüžinsko živlenje. Šimon Štefan iz Šülinec nam piše jako lepo pismo iz Francije. Pozdravla Novine i vse domače. V njüvoj partiji so štirje moški i šest žensk iz naše krajine. Dozdaj so ešče vsi jako zadovolni, zaslüžijo 20 frankov dnevno delajo pa že rekord delo pri cukrnoj repi. Hrano si morajo sami kühati zato pa vsakši den zamüdi edna ženska po par vör. Živijo pa, kak se spodobi ednoj lepoj krščanskoj familiji, vsakši večer na glas molijo vsi vküp i tüdi k božoj slüžbi redno hodijo ar ma gospodar sam doma kapelo. Tüdi v bližanjoj okroglini je več cerkvi nego francuški domačini ne hodijo ravno preveč v cerkev, ka se vidi iz toga, da je po nedelaj strašno malo moškov v cerkvi, i v Vnogi mestaj tüdi po polaj delajo. Najslabše je to. da ne razmijo jezika. Prosi naj njim pošlemo Novine pa kalendar pa kakšo napo, da bodo znali gde se nahajajo i kak daleč so od Jugoslavije, Delavci se veselijo gda od njij pišemo. Küpšinski delavci Seršen, Gomboc, Cipot i žena, Ščančar Katá i Gorčan Pepa nam pišejo iz Nemčije, da je preveč veseli, da naše Novine pišejo telko od delavcov. Tej se nahajajo na Nemškom blüzi lepoga Bodenskoga jezera i delajo na imanji grofa Zeppelina, poleg fabrike za zrakoplove. Z delom so zadovolni, zadovolni so pa tüdi s tem, da vidijo tü telko lepoga i novoga i se tüdi vnogokaj pri tom navčijo. Poleg njij je velka moderna mlekarna, lepo gojenoga sadovenoga drevja je telko, da človek več vör dugo ide, pa drügo ne vidi, kak sadoveno drevje, štero domačinom ogromne peneze nosi. Po njivaj i travnikaj majo vsešerom kanale napelane, da za časa süšave močijo zemlo, či je pa mokroča, vodo vkraj odpelajo, Vse je lepo, pravijo pa, da jeli najlepše i če bi meli doma konči nikelko vsega toga ka tam majo, bi raj doma ostali i si doma slüžili krüj, kak pa da bi šli v tühinske kraje. Pozdravlajo celo našo lepo Slovensko krajino. V Argentiniji je nej najbogše. Jožef Puhan i Jožef Gutman iz Filovec i Franc Gutman i Martin Petek iz Bogojine nam pišejo iz Buenos Airesa, da se naj lüdje nikaj preveč ne trücajo v to Ameriko. Istina je, da vnogi majo delo i dosta zaslüžijo, nego den za dnevom prihaja telko novi delavcov v te kraje, da eden drügoga rivlejo iz dela i vsakši šče falej delati naj samo do dela pride. Tak gospodarje delavce či duže slabše Plačüjejo, delavcov brez dela je pa vsigdar več. Gospodarje se nad delavci ždèrjajo, kričijo, je tüdi bijejo sploj delajo ž njimi tak, kak smo čüli, da so v stari časaj z robi delali. Pred leti je bilo tü ešče preci dobro, zdaj se je pa že telko delavcov nabilo esi, da nikomi ne priporočamo, da bi esi potüvao ar bo čiduže bole božno. Argentina se pa že tüdi brani tej vnožin delavcov i ji nešče več esi püstiti. Samo v Buenos Airesi je više 12 jezero lüdi brez dela pa tüdi brez krüja i tej v sili kradnejo pa ropajo tak da so ropi pa tüdi vmori tü jako pogosta. Žalostno je tüdi, da nemamo nikšega domačega dühovnika tü, šteromi bi se kaj potožili. Pozdravlamo vso našo krajino, g. Klekla pa g. Urednika posebno pa našega domačega bogojanskoga glebanoša g. Bašo. Pozdrav s Francuskoga. Prav tople pozdrave pošiliamo z daljne Francije svojim starišam, bratom, sestram, prijatelom, prijatelkinjam i vsem poznancom. Srečno smo prišli na svoje mesto. Neprilike so meli tisti, ki neso meli v redi Potnih listov, teh neso püstili naprej z Maribora. Vozili smo se redno, preskrbljeni smo bili pošteno po celoj poti i na Francuskom je prišo vert s tremi automobili po nás, pa nas lepo po gosposkom odpelao na svoj dom. Prosimo vas g. plebanoša Kleklna, mi vaša deca, pošljite nam edne Novine : Ružič Karol z Prosečke vesi, Zrinski Ludovik z Moščanec, Rodi Anton z Kovačavec, Cör Ludvik i Düh Marija z Otovec, Petrič Karol, Celec Karol i Kolar Marija z Pečarovce, Zrim Treza z Doliča. Vsešerom teško čakalo i radi čtejo naše Novine. Jožef Bagari nam piše iz Nemčije: Novine nam büdijo v srci najvekše veselje i radost. Den na den z veseljom Čakamo Novine, štere nam prinašajo tolažbo pa novosti iz naše lübe domovine. — Iz Francije prosijo Novine, da se bodo ž njij tolažili i veselili i pošilajo pozdrave vsem domačim i vsoj našoj krajini Petek Ivan, Gregorec Martin, Ošlaj Štefan, Ošlaj Klarica, Mesarič Štefan, vsi iz Filovec. — Iz Zlatne Grede pišejo, da se Novinam vsigdar silno radüjejo, gda je dobijo v roke. Pišejo tüdi, da so zadovolni z delom i se vüpajo, da bo tüdi slüž dober ar majo jako dobroga gazdo Kerčmar Ivana. Pošilajo pozdrave vsoj domačoj krajini posebno pa domačoj fari i bogojanskomi plebanoši; Jožef Horvat, Štefan i Jožef Puhan, Trezika Horvat, Klarica Casar, Anica Rožman, Rozika Gutman i Štefan Casar vsi iz Bogojine. — Iz Nemčije pošila Karol Vrečič iz Prosečkevesi pozdrave vsem. Je zadovolen, slüžijo 20 do 33 fenigov na vöro, Delajo po 10 vür na den. 4. NOVINE 30. junija 1929. Dijaško polje Dne 3. julija 1920. ob 8 uri zjutraj se bo vršil sestanek prekm. akad. društva „Zavednost“ v M. Soboti (Martinišče). Sestauka se udeleži tudi član odbdra za proslavo desetletnice. Udeležba obvezna za vse člane. Točnost! Bog živi! Prekosnice. Pastir. Pet kmečki dečkov od vina preci nakreseni, so šli iz mesta proti domačoj vesi. Pred vesjov spadne eden v preci globoki jarek. Drügi štirje so njemi šli vö pomagat nego vino ji je ne moglo spraviti iz jarka; kobacalo se ji je vsej pet v blati. Mimo prido domači gospod plebanoš i eden od dečkov njim pravi: „0 dober pastir pomorite nam iz te nevole 1“ Plebanoš pa odgovorijo: „Jez sam pastir, vas pa mora kanas vö vlečti.“ Ščuka. Gost je v krčmi proso ščuko. Gda jo je pojo, ga je pitao krčmar, či njemi je Šla kaj k teki. „Tak se mi vidi, njemi odgovori gost, „da je ne tak dobra bila, kak tista, štero sam pred ednim tjednom jo tü pri vas“. „Vidite, to se vam resan samo tak vidi, ar je te falat, šteroga ste zdaj jeli ravno od tiste vkraj vrezani, štero ste že pred ednim tjednom jeli" njemi odgovori krčmár. Vajenca iz bogše hiže sprejme za mizarsko obrt Rudolf Šafran mizar Murska Sobota. Seno i otavo oda ŠIJANEC Križevci pri Ljutomeru. K odaji kravja kola Pozvedi se v Kmečkoj Posojilnici v Murski Soboti. Lokal (skladišče) primerno za naküpüvanje deželni pridelkov, se išče v M. Soboti. Ponüdbe poslati na uredništvo „Novin“ pod „LokaI.“ Sprejmem vajenca za kolarstvo. JOŽEF ROUS, kolarski mojster Beltinci št. 128. Ova dobriva pomočnika za mizarstvo sprimem včasi. IVAN REŽONJA, mizarski mojster Gaberje 131, p. Dolnja Lendava. BREZALKOHOLNA GOSTILNA v BELTINCIH. Naznanjam, da sem odprla Brezalkoholno gostilno v Beltincih o prostorih g. ALBIN SAGADINA. Dobijo se vsa topla in mrzla jedila, kakor vsakovrstne brezalkoholne pijače. Zagotovim slavno občinstvo za najbolo i najfalejšo postrežbo. Se priporočam ANTONIJA HORVATIČ. Vsakovrstne surove in svinjske kože küpüje po najvišji dnevni ceni FRANC TRAUTMANN Murska Sobota Cerkvena ul. 191. Suhe gobe, belice, maslo, puter küpüje po najvišišoj dnevnoj ceni trgovina FRANC SENČAR, Ljutomer — Mala Nedelja. Mašin za mlatit, če bi što meo k odaji, naj javi to na Upravo „NOVIN“ v Črensovce i tüdi ceno, pa kakši je mašin. Mlatca i peč potrebüje nekak. Sto je najšao! knigo s kartobankami, štero sam zgübo 24. junija na kolodvori v Soboti naj mi vrne. Dobi 50 Din. Za drügoga so itak nevalavne. JOŽEF CÖR Otovci, p. Mačkovci. Mašin za štrikanje nogavic, okrogli, št. 8., v dobrom stani, Prodam. JANIČ JANOŠ, Nuskova 22. p. Rogaševci. AMATERJI! FOTOGRAFI! Naznanjamo da se dobijo v mojoj trgovini vse potrebščine spadajoče v fotografsko stroko kak tüdi aparati. BALKANYI ERNEST trgovina s papirom i tiskarna DOLNJA LENDAVA. Nova živlenjska radost po pravoj goji tela! Napake, štere dajo človeki neprijetno zvünešnjost je potrebno odstraniti ne samo zavolo lepote nego tudi iz zdravstvenih i düševnih razlogov. Čütiti se lepim i dobro gojenim povekšava veselje do živlenja. Proti vsem napakam kože: Fellerova Kavkaška „EIza“ pomada za lice i kožo. Njeno delovanje iznenadi. Ona čuva, pomlaja i obnavla ovenelo, raskavo kožo lica, šinjeka i rok. Izprobana je pri sunčeni pegaj, sojedice, pršaja itd. Lonček 12 Din. Za gojo kože; za kožo glave, za bujno rast vlasi, odstranjenje lüski, izpadanje vlasi i prerano ga oserjenja: Fellerova jaka „Elsa“ pomada za rast vlasi (Tanohlna pomada). Lonček 12 Din. Po pošti dva lončeka edne ali po eden lonček obej „Elsa“ pomad s pakivanjom i poštov 40 Din. Priporočamo peneze naprej poslati ar Prave žajfe lepote i zdravja: Fellerove „Elsa“ žajfe izvrstno so parfümirane i šparavne v uporabi, oplemenijo kožo i zdržavlejo dobrodelajoče sestavine potrebne za zdravje i lepoto! Mamo 6 vrst ,Elsa‘ žajf; Elsa liljasta žajfa Elsa žučakova žajfa Elsa glicerin žajfa Elsa boraksova žajfa Elsa katranova žajfa Elsa žajfa za briti. Zahtevajte vseširom samo Fellerove žajfe z markov „Elsa“. Po pošti za probo 5 falatov „Elsa“ žajfe po izbiri obednim s pakivanjom i poštarinov 52 Din. po povzetji pride poštarina 10 Din več. Naročbe adresirajte na; EUGEN V. FELLER lekarnar, Stubica Donja Centrala 146 Hrvatska. Proda se velika visokopritlična podkletena hiša, primerna za gostilno, trgovino ter troje gospodarskih poslopij z prešo in okoli 14 oralov prvovrstnega posestva, ob Križišču dveh cest, 4 minute od cerkve, skupaj ali na kose. Dalje se proda želarija z hišo, gospodarskimi poslopji, prešo in 8 oralov zemlje. Oglasiti se je pri FRANC KOSER-ju JURŠINCIH 4. pri PTUJU. Brezplačna darila Iehko dobi vsakši naročnik. Ta darila so točno opisana v velkom ilustr. ceniki tvornice SUTTNER. Že prek 30 let vživa tvrdka H. SUTTNER najbogši glas zavolo svojega solidnoga poslovanja i zavolo zaneslivo dobre kakovosti svojega blaga. Pri tvrdki Suttner se vse küpi naravnoč skoro po tisti cenaj kak v fabriki i brez nevarnosti, zato, ka tisto, ka ne odgovarja se vömini ali penezi nazaj dajo. Pošlite včasi Vaš točen naslov H. SUTTNER Ljubljana, št. 945. i dostavleni Vam bo velki ilustrovani sijajni cenik žepnih vör, vör na roko, vsej zlati in srebrni predmetov, olepševalni predmetov i tak naprej popunoma brezplačno. Samo 49 Din 60 p stane prava švicarska žepna vöra št. 100. Anker-Rem. Roskopf. Samo 69 Din 20 p izvrstna vöra št. 111. z radijovim številnikom j radijovimi kazalci z 3 letnov garancijov. Samo 64 Din 20 p stane prava 16 cm. visoka Anker-budiika št. 105. Velka zbirka ženski i moški vör, zlati i Srebrni predmetov, prstanov, vör z nihahalom vör s kukavicov itd. v ceniki. Suttnerova „IKO“ vöra vam slüži celo živlenje ! Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik FRANC BAJLEC.