uanubi
delo v bruslju
3/05 :: lesen 2005 :: brezplačen izvod
mladinska kartica za vse mlade da]
7
/
i


prosti čas nakupovanje« potovanja •
prevozi
prenočevanje«
zabava
100.000 popustov po Evropi (tudi po Sloveniji)!
mednarodni projekti
nagrade
natečaji
kultura
šport
www.slo-zeleznice.siwww.eoro26.si
Več informacij na prodajno-informacijskih centrih in blagajnah Slovenskih železnic.
Slovenske železnice RMOPli/S EURO<26rr]
rvniikpj ">v<i	mladinska kartica po tvo|i men I Ml
Delo kot nobeno drugo! In to zastonj ...
Navkljub Izjemnim In nepozabnim Izkušnjam prostovoljcev, ki so se preizkusili v prostovoljnem delu v Sloveniji, Evropi ali celo v kakšnih bolj eksotičnih deželah, med mladimi v Sloveniji ni pretiranega navdušenja za to vrsto preživljanja prostega časa. Preobremenjenost mladih s samim seboj? Nezanimanje za dogajanje v svetu? Strah pred neznanim? Je razlog bolj ekonomske narave? Je torej vse o zabubljenosti in zapečkarstvu mladih res? Res je, da gre pri prostovoljstvu v tujini ponavadi za daljše obdobje opravljanja dela (npr. pri Evropski prostovoljni službi za 6 mesecev ali več), kar je velik korak predvsem za tiste, ki še niso izkusili daljšega potovanja na lastno pest. Ampak če si izbereš državo, ki si jo že od nekdaj želel pobliže spoznati, in delo, ki te bo ne samo dovolj zaposlilo, ampak tudi osrečevalo, potem ta problem ni več tako zelo nepremagljiv. To je tudi priložnost, da obiščeš dežele, ki so večini mladih zaradi velikega kulturnega šoka težje dostopne - Afrika je npr. ena tistih dežel, kamor se odpravijo »samo najbolj pogumni«. Ko enkrat zbereš pogum za kaj takega, potem veš, da je v življenju vse mogoče in je ni prepreke, ki bi ti lahko preprečila uresničevanje svojih želja. Priložnosti za prostovoljno delo je ogromno: lahko si receptor v kakem mladinskem hotelu na Danskem, lahko pomagaš žrtvam cunamija v Aziji, ali se odločiš za delo z revnimi otroki v Afriki - delavnice plavanja in pisanja, učenje ročnih spretnosti in podobno ne zahtevajo diplome ali doktorata. Dovolj je osnovno znanje, ki se nam Evropejcem zdi samoumevno. V zameno pa dobiš neprecenljive življenjske izkušnje. Po vsakem potovanju se vrnemo spremenjeni, še posebej, če potujemo sami in za dlje časa, če pa imamo možnost takega pristnega in neposrednega stika z domačini, kot jo nudi prostovoljstvo, pa je izkušnja res nepozabna in neprecenljiva tudi za vsakdanje življenje v Evropi. Ne samo, da ti pomaga razumeti drugačne moralne koncepte, navade, pravila oblačenja in religiozna prepričanja, naučiš se tudi solidarnosti, potrpežljivosti, odločnosti in previdnosti. In nenazadnje, zaradi soočenja z neznanim lahko šele dojamemo, kaj je bistvo naše kulture in kje je naše mesto na tem velikem planetu. V tej številki revije 26! pišemo o prostovoljstvu tako slovenskih kot tudi evropskih razsežnosti. Zakaj se ne bi enkrat za spremembo na pot odpravili kot prostovoljci in ne zgolj kot turisti?
Mojca Opara
<2G
euro<26 novice euro<26 projekti euro<26 popusti euro<26 natečaji euro<26 efac II
planet evropa
z vlakom na ep v košarki služba v bruslju kopenhagen
jemen
ko potuješ sam ...
gravitacija
kdo Ima navodila ... štopanje ti povej!
delo kot nobeno drugo! uganda: prostovoljstvo treba je samo vprašati ...
moveit!
wakeboarding
\ iß f am
r «
P ? <

:: 3/05 s	jesen 2005		brezplačen izvod	
				
kult<ura
dogodki po slovenlji
dogodki po evropi
kult<film
orson welles
jesensko filmsko razvajanje
kult<scena
mc jesenice
mc k.reš
kult<glasba
nerdcore: hip hop za zapiflane abcd elektronike: breakbeat
cd novosti
:: Revija 26! / 26! Magazine :: št./no. 3/05 :: izdajatelj/publisher: MOVIT-EURO<26, Gregorčičeva 3, Ljubljana, Slovenia :: odgovorna oseba/ managing director: Janez Plevnik :: urednik/editor: Mojca Opara :: oglasno trženje/advertising: info@euro26.si, tel: 01 426 52 68, www.euro26.si
:: produkcija in oblikovanje/design: Blaž Rat :: tisk/print: Tiskarna SCHWARZ :: naklada/printing: 18.000 :: fotografija na naslovnici/ cover photo: Bojan Stepančič :: brezplačen izvod, ni za prosto prodajo :: MOVIT - EURO<26, Slovenija, je član organizacije EYCA, priznane s strani Sveta Evrope. Mnenja in stališča avtorjev člankov ne odražajo vedno stališč uredništva in organizacije. :: ISSN 1580-5433
kult<foto
le klik do digitalnih slik
kult<knjiga
jesenski počitek
delo evropskih dimenzij
4
6
10
eksotika
12
19
EURO<26 - DVE mladinski kartici
Mednarodni projekti, natečaji in srečanja mladih, informacije o dogodkih in trendih na področju kulture, več kot 100. 000 popustov in ugodnosti po Evropi in Sloveniji, brezplačna rezervacija prenočišč Hostelworld ... vse to je mogoče samo z dvema mladinskima karticama: :: EURO<26: klasična mladinska kartica nudi vse Izgoraj našteto (in več); :: SŽ-EURO<26: partnerska mladinska kartica Inudi vse, kar ima klasična, in še 30 % popust na vlakih Ipo Sloveniji ter 25 % RAILPlus popust zalpotovanja v Imednarodnem prometu!
Več informacij o popustih in ugodnostih doma in v tujini: www.euro26.si. Imetniki kartic EURO<26 prejmejo še: revijo 26!, katalog popustov EURO<26 in EURO<26 e-novice z informacijami o mednarodnih projektih, natečajih in novih popustih.
S j j
liorraE retenten i.Di$j
Imetniki kartice SŽ-EURO<26 lahko poleg 30% popusta na vlakih po Sloveniji koristijo tudi 25% RAILPlus popust za potovanja v mednarodnem prometu! Popust velja pri nakupu vozovnic za skoraj vse evropske železnice (za relacije med najmanj dvema državama). Več informacij o popustih in ugodnostih doma in v tujini: www.euro26.si.

PRODAJNA MESTA
:: SŽ-EURO<26 - partnerska kartica: Iseznam na www.euro26.si/zeleznice.htm :: EURO<26 - klasična kartica: Iseznam na www.euro26.si/kjedobim.htm
Nova prodajna mesta kartice EURO<26: :: SL. BISTRICA: MC KREŠ, Trg svobode 5, www.mckres.si :: PTUJ: CID PTUJ, Osojnikova c. 9, www.cid.si Kartice EURO<26 ni mogoče več kupiti na prod. m.:
:: IZOLA: TIC Izola



I POPUST!
Tudi jeseni se lahko ohladite v enem največjih vodnih parkov v Evropi, VODNEM MESTU ATLANTIS v BTCju v Ljubljani! V notranjem in zunanjem bazenu, na dveh toboganih, v bazenu doživetij s podzemno jamo, whirl-pooli, gejzirji, slapovi in ostalimi vodnimi atrakcijami ... lahko imetniki kartic EURO<26 uživate s 25 % popustom za bazenski kompleks SVET DOŽIVETIJ. Več o tem: www.euro26.si/popustipoletje.htm
:: BTC d.d. PE Vodno mesto, Šmartinska 152, Ljubljana, 01 585 21 00, vodnomesto@btc.si,
www.atlantis-vodnomesto.si

Kartici EURO<26 in SZ-EURO<26 nudita tudi možnost brezplačne rezervacije prenočišč HOSTELWORLD po celem svetu (samo preko spletne strani www. euro26.si). Za potrditev rezervacije je potrebno poravnati predplačilo (10 % cene nočitve) s kreditno kartico. Ostalih 90 % plačate ob prihodu v prenočišče. Več informacij: www.euro26.si
(On firme ff On line retervUions
■■ EURplace26 - kateri je tvoj EURO<26 "place"?
BUDIMPEŠTA, CARDIFF, EDINBURGH, GRADEC, LJUBLJANA, LUXEMBOURG, PRAGA, I ZARAGOZA - 8 vročih točk Evrope, kjer so mladi popotniki še posebej dobrodošli. EURplace26 (beri: your place 26) je projekt evropskih	^g--, -
gostoljubna in zanimiva za mlade. V vsakem od 8-ih mest so vzpostavljene INFO TOČKE EUR-place26, ki imajo vlogo dobrodošlice mladim popotnikom, obenem pa nudijo vse za mlade zanimive informacije na enem mestu. Info točke so namenjene imetnikom EURO<26, zato marsikatera točka omogoča posebne ugodnosti. Članki, popotniški nasveti in seznam info točk: www.euro26.si/indexeurplace.htm.
jesen 2005 <26
Popusti EURO<26 na SLOVENIA. INFO
Slovenska turistična organizacija, je na uradnem slovenskem turističnem portalu www.slovenia-tourism.si v bazo slovenskih ponudnikov turističnih storitev dodala tudi informacije o popustih in ugodnostih EURO<26! Tako boste na enem mestu lahko dobili npr. informacije o vseh namestitvah v Sloveniji, zraven pa bo pri določenih ponudnikih znak EURO<26 opozarjal, kakšen popust je na voljo imetnikom kartice EURO<26 in SŽ-EURO<26. Na www.slovenia.info lahko najdete podatke o popustih v praktično vseh kategorijah.


ŠPANIJA: KATALONIJA
:: Muzeji: večina nudi EURO<26 popuste - Museu Picasso, Museu Dalí, Sagrada Familia, F.C. Barcelona Museum, Fundació Miró, Cosmo Caixa, MNAC-Museu Nacional d'Art de Catalunya ... :: Hostli: 10 % EURO<26 popust na prenočevanje in aktivnosti v katalonski mreži hostlov - več kot 40 hostlov. Več informacij: www.tujuca.com
:: Hoteli, kampi: 10 % EURO<26 popust na hotele HUSA, Sol Melia in Ibis, Castells de Lleida in ostale hotele, kampe in adrenalinske aktivnosti (Vall de Núria ...)
:: Transport: RENFE: 20 % EURO<26 popust na enosmerne železniške vozovnice za regionalne in daljše relacije; in AVE: 25 % EURO<26 popust na avtobusne vozovnice :: Tematski parki: akvariji, Tibidabo, vodni parki, naravni parki ... :: Drugo: popusti v restavracijah (McDonald's, Telepizza, Bo-catta...) in v večini kinematografov in gledališč Več informacij o katalonskih EURO<26 popustih: www.gencat. net/joventut ali www.eyca.org/countries/cataluna.html
t

4
EUROPE FOR A CHANGE II
Maja 2004 se je 10 novih držav (tudi Slovenija) priključilo EU, kar je vzbudilo veliko upov in sanj, še posebej med mladimi. In zdaj, več kot leto dni potem? Se je res kaj spremenilo v življenju mladih?
V kampanji projekta EFAC II, ki jo ustvarjajo mladi za mlade, boste izvedeli, kaj je 27 mladih iz 19 držav povedalo na to temo, medtem ko so se konec avgusta v Salzburgu skupaj zabavali, ustvarjali in izmenjavali mnenja in ideje v multi-kulturnem okolju ob pomoči profesionalne ekipe. Konec septembra si boste na spletni strani projekta lahko prebrali njihove izjave in si pogledali video posnetke udeležencev. In spet boste imeli priložnost glasovati - več informacij o tem bomo objavili septembra na spletni strani www.euro26.si, lahko pa se naročite na EURO<26 e-novice (info@euro26.si), da boste vedno na tekočem ... Za pokušino pa preberite, kako sta EFAC II doživeli slovenski udeleženki:
DORIS ŠEGULA (16, CELJE)
Se mladi zavedamo, da nam EU daje priložnosti izražanja svojih sanj, želja za prihodnost? Eden takih priložnosti je projekt EUROPE FOR A CHANGE, ki je letos potekal že drugič. Program projekta je temeljil na diskusijah, kreativnih delavnicah in snemanju videa, ki bo namenjen promociji projekta širom po Evropi. 27 mladih (zdaj mojih prijateljev) je brez dlake na jeziku sporočilo, kaj se je od vključitve novih članic v EU spremenilo v njihovem življenju in na splošno v njihovih državah. So bile vse želje uresničene ali upamo, da nam bo EU ponudila še kakšen košček čokoladne torte? Moje mnenje glede EU se je od širitve obrnilo v zelo pozitivno smer. EU nam je s pomočjo odprtosti meja ponudila možnost, da lažje odkrivamo različne kulture, spoznavamo nove prijatelje, izkoristimo študij oz. delo v drugih državah ... Možnosti je veliko in kar čakajo, da jih izkoristimo. Na žalost je to edina sprememba, ki sem jo začutila, smo pa se vsi udeleženci zavzeli za to, da bi ta naša "velika družina" začela graditi na enakovrednih možnostih in odpravljati socialne razlike.
Skozi delavnice sem spoznala tudi druge zanimive stvari, ki so celo mene podučile o moji lastni državi. Npr. Joao iz Portugalske, ki resnično obožuje Slovenijo, ni mogel verjeti svojim ušesom, ko je v naši govorici prepoznal toliko angleških besed (predvsem kletvic). Pa še nekaj: če vas bo kdo kdaj vprašal za znane osebnosti iz Slovenije, se ne trudite z Martinom Strelom, Tomažem Humarjem, ampak enostavno ustrelite "Sisters from Eurovision" in vsi bodo vedeli. Zaključek 5-dnevnega nepozabnega druženja mladih iz skoraj cele Evrope smo proslavili s celonočno žurko, v kateri je bilo močno čutiti iskrene prijateljske vezi, ki so se spletle med nami. V glavnem Slovenija še vedno ostaja mala kura na jugu EU, mladi pa še vedno sanjamo, upamo in obenem delamo na miru in svobodi, ki ga gradita prijateljstvo in razumevanje. In še sporočilo za vse mlade iz Slovenije: začnite misliti in izražati to, kar čutite. EU vas bo slišala. Samo dovolj glasni in domiselni morate biti.


MATEJA MUNDA (18, SV. TOMAŽ)
Vsa pričakovanja v zvezi s projektom EUROPE FOR A CHANGE II so se izkazala za nepravilna. V pričakovanju konstantnega trdega dela me je prijetno presenetila domačnost, osebni stik in sproščenost. Smeh in ostale tehnike sproščanja so se ob spremljavi raznolike glasbe izmenjavale s pogovori o situaciji v EU, o spremembah po razširitvi iz ekonomskega, političnega predvsem pa osebnega vidika. Vse te delavnice pa nikakor niso bile same sebi namen, ampak podlaga za uresničitev cilja projekta; mladi naj bi ustvarili vsestransko kampanjo za vse mlade (tako po duši kot letih). Prvi korak k uresničitvi cilja: fotografiranje s priznanim fotografom in fotke so temu primerne - neverjetne. Drugi korak: snemanje videa, ki se je odvijalo kar na slikovitih ulicah Salzburga, kar je izzvalo kar nekaj začudenih pogledov mimoidočih in blažene občutke nam, glavnim zvezdam. Tretji korak: snemanje naših izjav o EU, vplivu 1. maja 2004 na življenje, navade, možnosti in spremembe. Do zdaj je vsak imel že izoblikovano natančno idejo o tem, kaj želi sporočiti svetu in na kakšen način želi pokazati ali celo dokazati, da mladi potrebujemo aktivno vlogo v svetu in da smo jo sposobni še kako dobro opravljati.
Zadnji premik k podiranju pričakovanj, stereotipov, meja postavljenih zaradi domnevnih medsebojnih razlik in medsebojnega nepoznavanja je bila zaključna zabava. Prostor dogajanja smo umetniško okrasili z izdelki slikarske delavnice, baloni, zastavicami, glasbo in plesom. V zanikanju očitnega, vsega lepega je enkrat konec, smo se odločili, da spanje preskočimo in skupaj opazujemo sončni vzhod, ki je po mojem mnenju predstavljal tudi cilj celotne kampanje; stremenje k boljšemu življenju, k združenosti, prijateljstvu, sodelovanju in posledično tudi skupnemu opazovanju čudovitega vzhoda zdrave in vitalne Evrope.
Europe for a change - an EYCA initiative supported by the European Commission
UMU
i
A. ' L.
PROJEKT EYCAdemy
KAJ PA TI MISLIŠ? NE SLIŠIM, POVEJ GLASNEJE!
Imaš tudi ti občutek, da nihče ne upošteva želja in mnenj mladih? Da nihče ne posluša, kaj mislimo mladi, še zlasti o temah, ki se nas neposredno dotikajo?
Prav zato se je razvil mednarodni projekt EYCAdemy, s katerim želi organizacija EURO<26 v skupin skih pogovorih z mladimi ugotoviti njihove potrebe, interese in mnenja ter jih posredovati odgovornim institucijam in javnosti. V okviru projekta so bile že izvedene skupinske debate o »Informiranosti mladih« in »Aktivnostih mladih v prostem času«, v prihodnje pa bodo potekale še druge podobne raziskave.
Nič za mlade brez mladih! K sodelovanju vabimo dekleta in fante stare od 15-26 let iz vse Slovenije, ki si upajo jasno povedati, kaj mislijo. Prijavite se tako, da sporočite vaše ime in priimek, podatke o starosti in vašo telefonsko številko na naslov info@movit. si, s pripisom "FOKUSKE". Pogovori trajajo največ 2 uri in potekajo v različnih skupinah. Število sodelujočih je omejeno, a ne skrbite. Projekt je zastavljen dolgoročno, zato se prijavite in vpisali vas bomo med kandidate za sodelovanje v prihodnjih raziskavah. Nagrade za sodelujoče! V zahvalo za sodelovanje vas čaka "goodybag" EURO<26 z uporabnimi nagradami.
<26 jesen 2005
\ Hf
EP V KOŠARKI!
:: 16. septembra ob 17.30: SLOVENIJA - BiH
:: 17. septembra ob 20.30: SLOVENIJA - GRČIJA :: 18. septembra ob 17.30: SLOVENIJA - FRANCIJA
Ker so zveze med Ljubljano in Beogradom zares ugodne, se na EP in ogled tekem lahko odpravite z vlakom. Med Ljubljano in Beogradom vsak dan vozijo štirje pari vlakov in sicer:
Ljubljana 6.15 - Beograd 15.25 (MV 297/419) Ljubljana 8.35 - Beograd 17.01 (MV 415) Ljubljana 14.08 - Beograd 22.44 (IC 211) Ljubljana 21.05 - Beograd 6.37 (MV 411)
:: Beograd 6.20 - Ljubljana 15.39 (IC 210) :: Beograd 11.00 - Ljubljana 20.31 (MV 414) :: Beograd 13.35 - Ljubljana 23.28 (MV 418/296) :: Beograd 22.15 - Ljubljana 8.32 (MV 410)
Da pa denarnica ne bi prehudo trpela in bi v njej ostalo tudi kaj denarja za druženje s prijatelji, so v sodelovanju s srbskimi in hrvaškimi železnicami pripravili še posebej znižane cene vozovnice CityStar International in sicer:
	
	
	
CityStar Intern. (1 oseba) CityStar Intern. (2 osebi) CityStar Intern. (3 osebe) CityStar Intern. (4 osebe) CityStar Intern. (5 oseb)	13.253 19.880 (na os. 9.940) 26.506 (na os. 8.835) 33.133 (na os. 8.283) 39.759 (na os. 7.952)
Ljubljana-Beograd (po želji)	
Ležalnik (šest postelj v odd.) Touriste (tri postelje v odd.) Double (dve postelji v odd.)	2.505 3.006 3.758
Vozovnice CityStar International se izdajajo za povratna potovanja za posamezne potnike ter za skupinska potovanja, vendar za največ pet oseb. Vozovnica je primerna tudi za potovanje več kakor petih oseb, saj v tem primeru lahko kupite več vozovnic. Potovanja so dovoljena vse dni v navedenem terminu (t.j. od 15.- 26. septembra) - brez časovnih omejitev. Poleg vozovnic za 2. razred se bodo lahko vozovnice izdajale tudi za 1. razred. Vse podrobnejše informacije o voznem redu, cenah, dodatnih ponudbah in o vsem, kar vas še zanima, dobite na vaši železniški postaji, spletnih straneh Slovenskih železnic www.slo-zeleznice.si in po e-pošti potnik.info@slo-zeleznice.si
V mednarodnem prometu imajo imetniki kartice SŽ-EURO<26 (z logotipom Railplus) 25 % POPUSTA ob nakupu direktnih vozovnic za potovanje MED NAJMANJ DVEMA DRŽAVAMA, npr: :: Ljubljana - Pariz, :: Praga - Celje, :: München - Amsterdam ... Popust Railplus NE VELJA v tujini za potovanje izključno na notranjih relacijah. Vozovnico s popustom Railplus je mogoče kupiti na postajah za mednarodni promet na Slovenskih železnicah ali v tujini.
Več informacij: :: www.slo-zeleznice.si in :: www.euro26.si
S KOLESOM NA VLAK!
Prevoz koles v mednarodnem prometu iz Slovenije ali obratno je mogoč z določenimi vlaki v naslednjih državah: Avstrija, Madžarska, Hrvaška in Italija. Natančen seznam teh vlakov je na spletni strani www.slo-zeleznice. si. Z vlakom lahko prepeljete le spremljana kolesa. Skupine več kakor 10 kolesarjev morajo prijaviti potovanje na odhodni železniški postaji najpozneje 8 dni pred prevozom. Za prevoz kolesa iz tujine v Slovenijo se kupi vozovnica v tujini. Cena kolesarske vozovnice je lahko različna glede na smer potovanja.
Dodatne informacije o možnosti prevoza na določeni relaciji dobite na postajah, ki prodajajo mednarodne vozovnice, ali v klicnem centru.
* znižane cene vozovnic City Star International SŽ - JŽ veljajo v času od 15. do 26. septembra 2005.
		
	(nakup vozovnice v Sloveniji)	
Avstrija Madžarska Hrvaška Italija	1.253 sit 1.253 sit 1.253 sit 1.253 sit	3.006 sit 1.253 sit 1.253 sit 2.505 sit
6
jesen 2005
' / ' I J
SLISI SE MIKAVNO. KAKO PA JE V RESNICI? KAKO DO SLUŽBE V BRUSLJU? ENOSTAVNO, POTREBUJEŠ LE POVEZAVO DO INTERNETA, VOLJO IN ZNANJE. POT DO SLUŽBE V USTANOVAH EU PONAVADI PELJE PREKO EVROPSKEGA URADA ZA IZBOR OSEBJA (EPSO -ITTP://EUROPA.EU.INT/EPSO).
Pa poglejmo podrobneje. Prijaviš se na razpis, ki ga je objavil EPSO, in odpreš svojo EPSO stran, ampak že te muči prvi problem. Razpis je bil objavljen pred pol leta, rok za prijavo je potekel že zdavnaj, ti pa si še vedno brez kakršnihkoli informacij o poteku razpisa. Ko na odgovor čakaš že skoraj pol leta, se v tvoj nabiralnik prikrade e-mail iz EPSA-e, ki te vabi na test. Skočiš do stropa, nato pa pristaneš na trdnih tleh - tu je že drugi šok - test je šele čez tri mesece. Razočaranje se kmalu prevesi v navdušenje, saj imaš tako tri mesece časa, da se do potankosti naučiš vsega o EU za test.
Večina informacij je seveda v angleškem jeziku, saj je tudi test v tujem jeziku. Logični testi, poznavanje zgodovine EU, politik in ustanov EU so le del vsebine testov, ki bodo odločali o tvojem delu v naslednjih letih ali pa morda za celo življenje. In pride tisti dan, dan testa, dan za zmago. Prvi del testov se zdi zabaven, saj imaš logiko v malem prstu. Drugi del testa ti dovoli več svobode - od tebe pričakujejo esej - priložnost, da na papir pretočiš svoje misli, svoje ideje in pokažeš EPSU, da si ti pravi za to službo. In končno po mesecu dni te razveseli čudovita novica - naredil si test, ponudili so ti službo in te čimprej pričakujejo v Bruslju. Ampak ...
ITI ALI NE ITI?
Potrebno bo poiskati stanovanje v Bruslju. In prevoz tvojega
gorskega kolesa, s katerim sta v zadnjih letih postala najboljša
prijatelja, ... Kaj pa prijatelji in družina, ki bodo ostali v Sloveniji?
Bodo zdržali brez tebe oz. ali boš ti lahko zdržal/a brez njih? Skrbi,
ki so te prej pestile, se sedaj zdijo nične, sedaj te zanima le, kako
lahko urediš vse te zadeve. Je to res to, kar si želiš? »Iti
ali ne iti?« to je zdaj vprašanje. Odgovor je kristalno
jasen - seveda boš sprejel/a delo, v Slovenijo se
lahko vedno vrneš. Potrdiš prihod v novo službo
čez en mesec, v tem času pa naj bi uredil/a
vse zadeve tukaj v Sloveniji ter si poiskal/a
stanovanje v Bruslju. Kot vedno ostajaš
optimist/ka.


Ob misli na iskanje stanovanja v Bruslju te kar zmrazi, saj dobro veš, kako izgleda iskati stanovanje za najem v Ljubljani. Potem prideš do ideje, da bi stanovanje najel/a, že preden prideš v Bruselj, tako enostavno preko interneta. In potem ugotoviš, da ne gre. Preprosto ne zaupaš slikam in tudi najemnina 400 evrov za ubogih 30 m2 se ti zdi oderuško visoka. In v tistem trenutku se spomniš, da tudi prijateljica od prijatelja od prijateljevega brata dela v Bruslju. Hitro opraviš nekaj telefonskih klicev in zadeva je urejena - prvih nekaj dni boš lahko kampiral v dnevni sobi v stanovanju od prijateljice od prijatelja ...
Ri ií
Dan za odhod. Mama joka, očetu se para srce, sosedje umirajo od zavisti ... Od nestrpnosti sploh ne ugotoviš, da čas leti in kmalu odletiš tudi ti. Tja nekam gor na sever, kjer imajo baje čudno vreme in dolge dneve poleti. Končno prispeš na naslov, kjer boš kampiral/a nekaj naslednjih dni. Prijazna gostiteljica ti takoj poda nekaj informacij o nepremičninskih agencijah in po pogovoru z agenti ugotoviš, da si za oglede na vrsti šele čez nekaj dni. In ko pride dan ogledov - polnega pričakovanj si te agentje podajajo iz rok v roke in ti ponujajo stanovanja, ki pa tebi niso prav po godu. 20 m2 v kleti, polni plesni in vlage? Ali pa garsonjera na podstrehi, kjer poleti sploh ni vroče, pa čeprav sta oba z agentom že preznojena (in to v marcu). Pokažejo ti tudi stanovanja, ki čistilnih sredstev niso videla že vsaj desetletje. Nee, hvala, jim rečeš. Odločiš se, da boš postavil nekaj kriterijev glede standardov stanovanj. Nato je čas za novi pristop - na internetu preveriš ponudbo stanovanj na največjem nepremičninskem portalu v Belgiji (www.immoweb.be) in se dogovoriš za nove oglede stanovanj. Medtem na sprehodu po Bruslju odkriješ agencijo, ki ima povsem drugačen pristop do strank. Izgubiti nimaš ničesar in se še z njimi dogovoriš za oglede. Na dan ogledov ti agentje, ki si jih našel na spletu, pokažejo stanovanja, ki so predraga, ali pa sploh niso tisto, kar iščeš. A nato sledi presenečenje - končno stanovanje, ki je cenejše, je čisto, zračno, urejeno in kar ne moreš verjeti svojim očem. Drugo stanovanje je še boljše, tretje stanovanje prav tako, poleg tega ima še teraso, klet in garažo. To je to, se odločiš in najameš to stanovanje. Ampak se tudi tukaj pojavi problem - stanovanje je potrebno še malce prenoviti, zato bo na voljo šele čez dva tedna ...
numa ine ichubnje
Po prvih dveh mesecih bivanja v Bruslju se ozreš nazaj in se nasmehneš, ko se spomniš vseh dogodivščin: iskanja stanovanja, banke, ki želi, da se pred prihodom naročiš (tako kot pri zdravniku). Spomniš se lokalnega prodajalca, ki ti nakupljene stvari zaračuna tako na približno in če zahtevaš račun, na hitro odtipka na blagajno isti znesek - brez podatkov o davku in prodajalcu. Spomniš se tistega dne, ko je prvič deževalo in si stopil/a na kocko presenečenja (pločniki v Bruslju so večinoma tlakovani) in te je voda zalila po hlačah. Spomniš se, kako je bilo, ko si se prvič oblekel/a poletno, ker je bilo zjutraj vreme poletno, popoldne pa si skoraj zmrznil/a v japankah, saj se je opoldne izlilo dežja ter ohladilo za 15 stopinj. Spomniš se dne, ko ti angleščina ni mogla pomagati na občini, saj tam govorijo le francosko in/ali flamsko. Ko pogledaš nazaj, se ti zdi vse zabavno in si želiš, da bi vse to vedel prej in hkrati si želiš, da bi vedel še kup drugih stvari, ki jih še ne veš in ki se jih boš moral še naučiti.
Delo v Bruslju ni le delo v tujini, je mnogo več. Tu so še različne kulture, jeziki in ljudje različnih narodnosti. Učenju se res ne zdi konec, pa čeprav delaš prav s Slovenci, ki so tako kot ti prišli na delo v Bruselj, ali pa se s sonarodnjaki družiš le v prostem času.
planetevropa jesen 2005
7
KOPENHAGEN VELJA ZA NAJŽIVAHNEJŠO PRESTOLNICO SKANDINAVSKIH DRŽAV IN MARSIKDO, KI JE OBISKAL PRESTOLNICE SOSEDNJIH DRŽAV, Z LAHKOTO PRITRDI TEJ IZJAVI. DANSKA PRESTOLNICA JE NE LE ŽIVAHNA, AMPAK JE TUDI PRIJAZNA DO OBISKOVALCA, SAJ JE S SVOJO RAVNO PRAVŠNJO VELIKOSTJO PRAVŠNJI ZALOGAJČEK ZA POPOTNIKA. NAJPRIMERNEJŠI ČAS ZA OBISK JE GOTOVO POLETJE, SAJ SO TEMPERATURE ZELO ZNOSNE V PRIMERJAVI Z MEDITERANSKIMI MESTI IN KDOR SI ŽELI SVEŽEGA ODKLOPA - KOPENHAGEN JE TU!
KAKOTJA?
Najhitreje in najenostavneje je leteti z Brnika prek Berlina z Easyjetom (www.easyjet.com), ker pa so vozovnice od Berlina do Kopen-hagna lahko precej drage, velja preveriti ponudbo avtobusnih prevoznikov, saj lahko enosmerno vozovnico na tej kratki destinaciji dobite za manj kot pet tisočakov (www.graa-hundbus.dk, www.fjernbusser.dk). Če pa nameravate potovati po ostalih delih Danske, je vredno preveriti ponudbo Ryanaira (www. ryanair.com), ki leti iz Londona do ostalih večjih mest kraljevine.
KAKO KAM
Kopenhagen je sicer veliko mesto In je razdeljen na več delov, vendar je središče, kjer se nahaja večina turističnih znamenitosti, dovolj majhno, da se lahko naokrog podate peš. Seveda pa je posebno doživetje izkusiti mesto kot kolesar. Na voljo so brezplačna kolesa (www.bycyklen.dk), ki jih dobite na različnih lokacijah po mestu. Vse, kar morate storiti, je, da v ključavnico vstavite kovanec za 20 kron, ki jih ob vračilu kolesa dobite nazaj, in že drvite po mestu. Vendar pozor! Kolesarjenje za Dance ni le hobi, je resen način transporta, zato upoštevajte vse predpise na kolesarskih poteh, sicer ste lahko kaj hitro deležni mrkih pogledov ali celo bližnjih srečanj z avtomobili. Kopenhagen ima tudi dobro razvito mrežo javnega transporta (metro, vlak, avtobus). Najceneje je kupiti vozovnico za 10 voženj (110 kron), ki jo morate ob vstopu potrditi na avtomatih, sicer je vozovnica neveljavna in vas v primeru kontrole čaka kazen 500 kron. Na avtobusih in metrojih so kontrole redke, na vlakih zelo pogoste, zato tveganje ni priporočljivo.
TUDI SPATI JE TREBA
Najboljše razmerje med ceno In tem, kaj dobite, so hostll v mreži Danhostel (www.dan-hostel.dk), ki se nahajajo po vsej Danski In tudi v drugih skandinavskih državah. Poceni, čisti in urejeni prostori brez starostne omejitve, potrebujete le veljavno izkaznico Hostelling International, ki jo je priporočljivo kupiti v Sloveniji, saj je bistveno cenejša. Sicer pa je na voljo množica prenočišč najrazličnejših cenovnih razredov, dobra ponudba je na strani www. hostelworld.com, rezervacija je priporočljiva, sploh če potujete v času od srede julija do konca avgusta.
Mesto je razdeljeno na okrožja in vsako ponuja svojevrstne zanimivosti. Zaradi izjemno pestre ponudbe lahko prav vsak najde nekaj zase. :: Za zabave željne je v središču mesta zabaviščni park TIVOLI, kjer lahko preizkusite vlake smrti, prosti pad ... Ob petkih je obiskovalcem na voljo brezplačen koncert znanih danskih in tujih popularnih skupin in tudi velik ognjemet. :: Množica najrazličnejših muzejev in galerij je na voljo po vsem mestu. Velik poudarek je na dizajnu, saj vas le-ta spremlja na vsakem koraku, zato si je vredno ogledati DANSK DESIGN CENTER (www.ddc.dk). Za ogled večine muzejev in galerij je potrebno plačati vstopnino, študenti so deležni popusta (dovolj je že, če povprašate, ali nudijo popust za študente, mednarodnih izkaznic običajno ne zahtevajo), ob ponedeljkih je veliko muzejev zaprtih, srede pa so običajno vstopnine prosti dnevi.
:: Za ljubitelje piva je obvezen ogled CARLSBERG VISITORS CENTRE (www. carlsberg.dk), v vstopnino pa sta že všteti dve pivi v barih znotraj stavbe. :: Če ste tekmovalni in bi radi zvedeli, v čem je kateri od spolov boljši/slabši, potem se podajte v EXPERIMENTARIUM (www.experimentarium.dk). Dobili boste črtno kodo, s katero se boste identificirali na različnih orodjih in pristopali k različnim preizkusom, na koncu pa boste dobili natisnjene svoje rezultate, primerjane z rezultati dosedanjih udeležencev. Experimentarium je podoben ljubljanski Hiši eksperimentov, vendar je večji in ponuja ogromno informacij. :: Navdušenci nad moderno arhitekturo ne smete spregledati OPERNE HIŠE in BLACK DIAMONDA, modernega prizidka Kraljeve knjižnice. Zakorakajte v stavbo skozi glavni vhod in pojdite s tekočim trakom do izposojevalnice ter nadaljujte pot do konca. Tu se nahaja stari del, lahko pa se povzpnete po stopnicah do najvišjega mostu, ki povezuje stari in novi del in gledate na avtomobile pod seboj, ali pa se tresočih nog podate na mostič, ki povezuje levi in desni 'breg'.
:: Svojevrstno doživetje je CHRISTIANIA. Povečana ljubljanska Metelkova. Sproščena atmosfera, zanimive hiške vseh mogočih oblik, tržnica ... :: V mestu se lahko podate tudi na plažo, najbližja je na ISLAND BRYGEE, ali pa greste z avtobusom v proti letališču, kjer je pravi peščeni raj za kopalce.
jesen 2005 planetevropa
ZA ZELODCKE
Če želite izkusiti tradicionalno dansko hrano, boste morali seči precej globoko v žep, saj le-ta dobiva status 'slow food' in je na mizah Dancev le ob posebnih priložnostih, lahko pa preživite večer z dansko družino in okusite njihov način življenja (www.dinewiththedanes.dk). V mestu je veliko kioskov z najrazličnejšo ugodno hrano, če pa ste izčrpani in bi lahko pojedli vola, potem priporočam kakšno od 'all you can eat' restavracij, kjer boste zagotovo prišli na svoj račun. Ena boljših je ANKARA, ki se nahaja na Vesterbrogade, le 5 minut hoje od središča mesta, in boste za 55 kron zadovoljili dnevno potrebo po vseh vitaminih in mineralih. Vsekakor je obvezno poizkusiti SMORREBROD. V osnovi je to rezina kruha, nadevana z najrazličnejšimi dodatki, ki pa se jo zaradi bogate obloženosti navadno je z vilicami in nožem. HONDMADDER je okrnjena različica in zanjo ne potrebujete jedilnega pribora.
ZURERSKA DEJAVNOST
Ker se v mestu veliko dogaja In je težko dobiti občutek, kaj je kje, je dobro spremljati plakate in letake (predvsem v glasbenih trgovinah) in hitro boste dobili občutek, kaj je trenutno na sporedu. Poslužite se
lahko tudi interneta (www.cphpost.dk) ali pa stopite v pisarno USE IT (Rodhus-strode 13, www.useit.dk), ki se nahaja v središču mesta. Use It izdaja tudi nekomercialni vodič po mestu in sploh se lahko oborožite z vsemogočimi koristnimi informacijami v njihovi info točki. Če nameravate v mestu ostati dalj časa ali celo iskati zaposlitev, stanovanje ..., je obisk njihove pisarne skorajda obvezen.
:: Najživahneje je v predelu okoli NY-HAVNA, kjer je veliko barov, pivnic in restavracij, vendar so cene precej zasoljene in boste za pivo odšteli do 50 kron. Le nekaj ulic levo in desno pa je vrsta cenejših lokalov z najrazličnejšo glasbo.
:: Na Svortegade se nahaja bar THE MOOSE. Prijetno vzdušje in ob torkih polovične cene.
:: V zadnjem času pa sta v žuranju vodilna predela VESTERBRO (klub Vega) in NORREBRO (Rust). :: Dobro je razvita tudi JAZZ SCENA (Copenhagen Jazzhouse). :: V Kopenhagnu je tudi RDEČA ULICA, le lučaj od glavne železniške postaje (Istegade), ki zaživi v večernih in nočnih urah. Ker je okrožje poznano po visokem odstotku kriminala, priporočam sprehod po ulici v dvoje.
ODSKOČNA DESKA
Kopenhagen je tudi izvrstna izhodiščna točka za obisk preostalih skandinavskih držav, saj se lahko poslužite množice najrazličnejših poceni prevoznih sredstev (www.blue1.com - cenejši letalski prevozi, www.swebusexpress.se - ugodne direktne avtobusne povezave s Švedsko, www.dsb.dk, www. hhferries.dk), pred izbiro prevoza se je dobro pozanimati, kaj ponujajo konkurenčne družbe, saj je mnogokrat lahko dobiti študentski popust, cenejše potovanje ob določenih dnevih, cenejše vozovnice, kupljene prek spleta in še in še.
TEŽAVE
Veleposlaništvo Republike Slovenije v Kopenhagnu: Amaliegade 6 (2. nad.) tel: (+) 45 33 73 01 20 vkh@mzz-dkp.gov.si
VEG INFORMACIJ:
:: www.useit.dk :: www.cph.dk :: www.visitdenmark.com :: www.artbag.dk :: www.ui.dk :: www.krak.dk
planetevropa jesen 2005
arabska pravljica
"TU NEKJE MORA BITI, NEKJE NA VRHU TEGA HRIBA," ME VSAKIH NEKAJ MINUT OPOGUMLJA MOJ VOZNIK KAMAL. NAJBRŽ JE ZAČUTIL V MENI VSE VEČJI DVOM, DA BOVA RES NAŠLA DAVNO POZABLJEN DVOREC, ZA KATEREGA ŠE DOMAČINI NE VEDO, ALI GRE ZGOLJ ZA LEGENDO ALI SE NAD PREPADNIMI STENAMI GORSKIH VRŠACEV RES DVIGA SRHLJIVA PALAČA JABAL SHUGRUF.
Razbitega kamnitega kolovoza že zdavnaj ni bilo več, ko so se iz goste megle nenadoma izrisale nenavadne oblike. Vsem v džipu je v trenutku zastal dih. Silhuete ogromne nenavadne zgradbe, zgrajene na ostrem skalnem grebenu nad stometrskimi prepadnimi stenami so bile kot prikazen z drugega sveta. Kmalu je iz nenavadne zgradbe prisopihal prijazen starejši možak z avtomatsko puško na rami. Tujcev tu na gori še niso videli, zato je bilo njegovo zanimanje in gostoljubje še toliko večje. Pove mi, da mu je ime Abdulah in me povabi na močan čaj v svoj nenavaden dom. Elektrike ni, deževnico pa zbirajo v velike podzemne cisterne. Zapuščena palača, v kateri živi popolnoma sam, naj bi bila stara vsaj petsto let. Prej je bilo v njej 350 sob, dandanes pa samo še 200.
Njegovi predniki so podrli zgornji dve nadstropji, ko so potrebovali gradbeni material za gradnjo kamnitih teras, kjer so nekoč gojili kavo. Danes pa zaradi neprimerno večjega dobička na istih terasah gojijo lokalno drogo kat. Skupinsko žvečenje svežih listov blagega poživila je skoraj edini način družabnega življenja v Jemnu. V mestih in vaseh se ljudje že dopoldne dogovorijo, pri kom bodo popoldne žvečili kat, po kosilu pa se čas popolnoma ustavi. Vsak s seboj prinese butaro v polivinil zavitih svežih vejic in udobno zleknjeni na blazine po tleh začno obirati mlade liste. Med tem steče pogovor o vseh in vsem. Posli in politika, dogovorjene poroke in vse ostalo. Na splošno veljajo tisti, ki se tovrstnih skupinskih žvečenj ne udeležujejo, za čudake in samoizobčence. Bolj premožni žvečijo kat vsak dan, pod licem pa vrtijo za teniško žogo veliko zeleno kepo, ki predstavlja pravi statusni simbol. Glavni problem pri katu je le cena, saj ni poceni in njegov strošek v marsikateri družini presega izdatek za hrano in ostale življenjske stroške.
Do srede 19 st. je bila rodovitna dežela na skrajnem jugu arabskega polotoka znana predvsem po pridelavi kave. Malokdo namreč ve, da je pred 200 leti prav vsa kava v Evropo prišla iz malega danes opustelega pristanišča Al Mokha na obali Rdečega morja.
Arabia Feliks ali srečna Arabija, kot je bil Jemen znan že v antičnih časih, pa je tudi zibelka arabske civilizacije. Neskončne karavane so stoletja dolgo prenašale eno najdragocenejših zakladov Arabie Feliks - dišečo smolo mire in »frankinsence« - preko arabske puščave do svetišč vseh mediteranskih civilizacij starega sveta. O nekdanji slavi in bogatih kraljestvih na poti dišav je danes ostal le še spomin, dežela pa ni zato prav nič manj mikavna.
Vožnja preko peščenih prostranstev puščave Ramlat al-Sabatin, bele koralne plaže Arabskega in Rdečega morja, živahne lokalne tržnice in prijazne gorske vasice so pravi še popolnoma neodkriti biseri. Potovanje po Jemnu je popolnoma varno, kljub orožju, ki ga je povsod preveč. Vsi moški so namreč oboroženi vsaj s kalašnikom, uživanje alkohola pa prepoveduje Koran. Tako nihče nikogar niti ne izziva, stopnja kriminala pa je skoraj enaka ničli. Tudi turisti so v Jemnu izredno redka vrsta in na nekajtedenskem potepanju bi jih lahko preštel na prste ene roke.
Jemen je pravljica, kjer zgodbe iz tisoč in ene noči nenadoma oživijo in postanejo resničnost. In pravi čas za odkrivanje Jemna je zdaj!
SOMALIJA
10
jesen 2005 e
OMAN
INDIJSKI OCEAN
POTOVATI SAM! ŽE SAMA IDEJA JE DOVOLJ, DA SE VEČINI LJUDI DLAKE POKONCI POSTAVIJO. VZBUDIJO NAM GROZNE STRAHOVE: DA SE IZGUBIMO, DA SE ZNAJDEMO V ŠKRIPCIH, DA HUDO ZBOLIMO ... ALI PA GRE ZGOLJ ZA STRAH PRED NEZNANIM. AMPAK REALNOST JE DRUGAČNA ...
ampak še vedno te lahko doleti nepripravljenega. Vsak od kričečih rikša voznikov te hoče peljati. Končno uspeš uiti tako, da izbereš prvega, ki je pri roki, seveda tudi najdražjega. Začetniška smola pač. Kasneje pa lahko to postane zabavna dogodivščina.
Vsak, ki želi potovati sam, mora najprej zbrati pogum. Res je, da je tako potovanje lahko utrudljivo, včasih celo nevarno, ampak večinoma se temu lahko izognemo, če smo previdni. Sicer pa, kaj ni življenje samo nevarno? Celo smrtno nevarno ... Brez stvari in ljudi, ki bi ti dajale občutek varnosti, se znajdeš na poti, v letalu ali v čudni hotelski sobi (seveda lahko potuješ bolj luksuzno, ampak to je samo dodaten ščit pred realnim življenjem).
Na potovanju se naučiš veščin, ki znajo priti zelo prav v vsakdanjem življenju v Evropi. Naučiš se potrpežljivosti, umirjenosti, odločnosti, previdnosti in izgubiš del naivnosti - brez teh veščin bogati Evropejci ne bi mogli potovati po revnih deželah. Do tu vse lepo in prav. Potem pa nastopi težji del - solidarnost. Za vsakega, ki potuje vase zaprt, bi bilo vseeno, če bi ostal doma pred televizijo. Šele ko uspeš ločevati med solidarnostjo in usmiljenjem ter med previdnostjo in nezaupanjem, se lahko naučiš kako ravnati, ko imaš opravka z revščino in pohlepom, ne da bi pri tem pokvaril celo izkušnjo.
Ko si prepuščen samemu sebi, imaš priložnost, da se izpopolniš, se izboljšaš in se izzoveš. Vsakič znova prihaja do situacije, ko se ne moreš preprosto izogniti soočenju z resnico o sebi. Ko se znajdeš v tuji deželi, si prisiljen sam izbirati, se odločati zase, ker nihče drug ne bo prevzel te odgovornosti. Tako pač je: potovanje te očara, potovanje ti zadaja rane, hkrati pa te potovanje tudi pozdravi. Če je človek odprt, potem bo potovanje doživel tudi znotraj sebe - drugače potovanje niti ni vredno truda. Po vsakem potovanju pridemo nazaj spremenjeni. Ne samo starejši, ampak tudi bolj modri in pogosto bolj skromni. Zaradi soočenja z neznanim lahko dojamemo, kaj je bistvo naše kulture.
NIKOLI NISI SAM
Ko potuješ sam, nikoli zares nisi sam. Veliko popotnikov potuje skupaj vsaj določen čas. Tako spoznaš druge popotnike, ki bi jih verjetno ignoriral, če bi jih srečal na ulici nekje v Evropi. Ampak če se sredi tuje kulture srečaš z belci, se počutiš, kot da so tvoji bratje in sestre. Tako potovanje združuje ... in pomaga razumeti drugačne moralne koncepte, navade, pravila oblačenja in religiozna prepričanja. Raznolikost na našem planetu je omejena samo z domišljijo različnih kultur in s prevladujočo močjo multinacionalk. Ampak v principu je vse mogoče.
KULTURNI SOK
Prva izkušnja s tujo kulturo je lahko zelo šokantna. Ko, recimo, stopiš z letališča v Katmanduju in se naenkrat 25 parov rok steguje proti tebi in obenem enako število ust kriči, da bi pritegnilo tvojo pozornost. V teoriji si lahko na to pripravljen,
Izkušnje in vrednote se lahko spreminjajo s časom, ampak vedno nekaj ostane na intuitivni ravni, nekaj uravnoteženega, navada, okus, potencial; koncept osebnosti postane bolj očiten in vsako potovanje je samo še en korak naprej - ne glede na to, kako majhen je, ali kako dolgo je potovanje.

TEHNOLOŠKI RAZVOJ JE ČLOVEŠTVU VSEKAKOR PRINESEL NAPREDEK, S POMOČJO ZNANOSTI IN TEHNOLOGIJE SMO SE POVZPELI NA LUNO, SE NAUČILI PRIDOBIVATI ENERGIJO IZ ATOMA IN SPOZNALI OKOLJE, V KATEREM ŽIVIMO. VENDAR KLJUB VSEMU NAPREDKU ČLOVEŠTVO NE SKRBI ZA SVOJ PLANET.
Pitne vode In hrane bo začelo primanjkovati, posledica bo migracija celotnih ljudstev, ki bodo iskala ugodnejše pogoje za življenje, to pa bi pripeljalo do vojn in nemirov. Ampak to še ni najhuje ...
Standard v razvitih državah narašča In posameznik uporablja v vsakdanjem življenju vedno več tehnoloških pridobitev, ki mu olajšujejo življenje. Najbolj zaskrbljujoč dejavnik je naraščanje števila avtomobilov. Kar polovico toplogrednih plinov oddamo v ozračje zaradi osebnega prevoza in ogrevanja. Dejstva nam to jasno razložijo; ali ste vedeli:
:: da se na delo vozi v povprečju samo 1,3 potnika na avtomobil?
:: da lahko v velikih mestih na vsak prevožen kilometer porabimo še dva do tri kilometre zgolj za iskanje parkirnega prostora? :: da se na 1.200 km dolgi poti z avtom v ozračje sprosti toliko
emisij CO2, kot bi jih vlak sprostil na poti okoli sveta? :: da 78 % potniškega prometa v EU poteka z avtomobili, 8,6 % z avtobusi, 6,4 % po železnici, 5,9 % z letali in 1% s tramvaji ali metroji? :: da količina blaga, ki potuje po cestah v EU, znaša 45 %, po
železnicah le slabih 8 %? :: da imamo v Sloveniji na vsako gospodinjstvo v povprečju 1,1 avtomobil? Leta 2004 smo tako imeli skoraj milijon osebnih avtomobilov in število se vsako leto še poveča za 10 %.
NOVA LEDENA DOBA
Ironično, najhujša posledica segrevanja planeta bo ... nova ledena doba! Vemo, da je zalivski tok zelo pomemben za cel planet, predvsem za Anglijo in severozahodno Evropo - brez zalivskega toka bi bile temperature v Evropi vsaj za 5-10 stopinj nižje. To se je v preteklosti že zgodilo; pred 10.000 leti je bila zadnja ledena doba, od 17. do 19. stoletja pa je Evropa doživela »mini« ledeno dobo s hudimi zimami. Tokrat pa bomo ledeno dobo povzročili umetno - s pospeševanjem segrevanja planeta. Zadnje raziskave kažejo, da se zalivski tok že upočasnjuje - predvsem zaradi topljenja arktičnega ledu - in da nas ledena doba ne čaka šele čez kakšno stoletje, temveč veliko prej. To niso napovedi za daljno prihodnost - v manjši meri se črni scenariji že dandanes uresničujejo in posledice se bodo samo še stopnjevale v prihodnjih 50. letih ... Torej še za časa vašega življenja ...
ČLOVEŠTVO NE USPEVA V TOPLI GREDI
In kam nas bo to pripeljalo? Še desetletje nazaj je mnogo znanstvenikov zatrjevalo, da so nenavadni vremenski pojavi nekaj normalnega, da se pač ciklično ponavljajo skozi zgodovino in jih ni potrebno pripisati pojavu tople grede. Danes pa je stanje že skoraj alarmantno. Novi podatki o naraščanju temperatur morja in ozračja so prepričali tudi največje skeptike, scenariji o prihodnosit zemlje pa so precej črni in kar je še bolj zaskrbljujoče, je, da se že uresničujejo.
IN KAJ LAHKO STORIMO?
Wallace Broecker, raziskovalec oceanskega kroženja, je trenutno situacijo najbolje opisal: »Klima je že sama po sebi jezna zver, mi pa jo še drezamo s palico.« Najprej moramo ljudje pokukati iz svoje kletke samozadostnosti in zatiskanja oči pred dejstvi, če problemov ne vidimo, še ne pomeni, da jih ni. Spremeniti moramo svoje navade do te mere, da bodo neškodljive za okolje, predvsem pa prisiliti vlade, da se čim prej začnejo resno ukvarjati s problemom in da res naredijo kaj za reševanje našega edinega (in daleč naokoli edinstvenega) doma. Predvsem pa si moramo že enkrat prebrati ta navodila za uporabo planeta.
KAJ NAS ČAKA DO LETA 2050?
Dober primer, kaj nas čaka v prihodnosti, je pojav El Ninjo (in manjši La Ninja), ki se periodično pojavlja vsakih 7 let. Le da bodo posledice porušenega ravnovesja vidne po celem planetu. Praktično ne bo kraja, kjer bi bili na varnem pred neurji. S segrevanjem oceanov se bo pojavilo vedno več orkanskih neurij, ki bodo segala precej dlje v notranjost kot sedaj. Zaradi povišanja nivoja morij bodo poplavljena mnoga obmorska ozemlja, reke bodo nenehno prestopale bregove, v goratih predelih pa bo zaradi intenzivnejših padavin vedno več zemeljskih plazov. Letni časi bodo manj predvidljivi. Tudi najbogatejše države ne bodo zmogle nenehnih stroškov obnov, ki jih bodo povzročala neurja in ekonomski sistem se bo porušil.
The world in the 2050s
Assum ing 'business as usual'
| Deforestation [ Sea-level rise i Decreasing crop yields
| Water conflicts
I Increased severity/freq uen cy o f tropical storms
Greater disease risk
Main fisheries alfected
vir: www.guardian.co.uk/globalwarming
jesen 2005 gravitacija
MOJA ŠTOPARSKA ZGODOVINA SEGA V ROSNA NAJSTNIŠKA LETA. BIVANJE V PREDMESTJU GLAVNEGA MESTA IN MAMLJIVO NOČNO ŽIVLJENJE LE-TAM, ME JE VEDNO ZNOVA VABILO NA OBISK. NEMALOKRAT SEM SE TJA ODPRAVILA BREZ DOVOLJENJA STARŠEV, KAR JE POMENILO, DA SEM BILA BOLJ ALI MANJ NA KRATKEM S FINANČNIMI SREDSTVI. DA JE VEČ OSTALO ZA VSE POTREBNE ZADEVE, KI SO POPESTRILE ZABAVO, JE BILO POTREBNO PREVIDNO VARČEVATI, KJER SE JE LE DALO TO SE JE NAJVEČKRAT ZGODILO PRI PREVOZIH. IN TAKO SE JE ZAČELA MOJA ŠTOPARSKA KARIERA ...
Štoparski podvigi so bili sprva nuja, kasneje so postali veliko več kot le-to. Dandanes se odločim za štopanje, ker mi je odveč iskanje parkirnega prostora za avto in mi nikakor ni do guzvanja po mestu. Največkrat pa me v to dejanje zapelje želja po avanturizmu in spoznavanju novih ljudi. Štopanje je lahko namreč nadvse zanimiva izkušnja.
Vsakdo, ki se je kadarkoli lotil štopanja, je lahko spoznal njegove pozitivne plati. Sama sem bila vedno znova presenečena nad odprtostjo nekaterih ljudi, ki so mi nudili prevoz. Presenetljivo je, kako zlahka se ljudje odprejo neznancu. Kljub majhnosti Slovenije in njeni zadrtosti sem od ljudi, ki so mi nudili prevoz na želene destinacije, nemalokrat izvedela obilico življenjske skrivnosti in izkušenj, tegob in imela možnost z njimi deliti nekaj srečnih momentov.
Štoparske izkušnje pa niso vedno pozitivne ali prijetne, tega se mora zavedati vsakdo, ki se loteva štopanja. Nameni ljudi niso vedno dobronamerni. Včasih ljudje ustavijo, da na tebi izpraznijo svoj ego, kar ni nikakor prijetno, lahko pa se zgodi tudi kaj hujšega. Nikoli namreč ne veš, kaj se plete po glavah neznancev, v kakšnem stanju so in ali so sploh pri zdravi pameti. Morda so na tej točki malce na slabšem pripadnice ženskega spola, ki so malce bolj ranljiva in vabljiva tarča.
IN CE JE KRIZA?
elikokrat je bilo slišati o spolnih zlorabah štopark in morda se je na tej točki vredno za trenutek ustaviti. Od izkušene štoparice sem nekoč dobila par nasvetov, ki so se ravno v kritičnih situacijah izkazali za učinkovite. Najbolje je štopati po krajih, ki jih vsaj približno poznamo, in to v dnevnem času, ko je več prometa in je pot dobro vidna. Če že pride do nelagodne situacije, naj vam nikoli ne bo problem prositi voznika naj ustavi avto. Sama sem se nekajkrat znašla v situaciji, ki ni bila niti malo prijetna in zaželena, a sem jo na srečo odnesla brez posledic, brez skrivljenega lasu. Se mi je zgodilo, da me je nek moški voznik že začel grabiti za koleno kmalu po tem, ko sem vstopila v avto, a sem ga z grožnjo, da bom odprla vrata in skočila ven, uspela ustaviti. Tega si večina ne želi, saj bi imeli po tem očitne težave. Prav tako naj vam ne bo nelagodno izbrati svojega voznika. Vse po vsem gre za vas in vaše življenje. Sama sem postala po nekajletnih izkušnjah s štopanjem prav izbirčna in sem dobro premerila voznike preden sem vstopila v njihovo vozilo. Zelo pomembno se je zavedati moči lastnega instinkta, ki je znotraj vsake osebe. Problem je v tem, da tihi glas, ki opozarja, največkrat preslišimo, ali pa sploh ne vemo, da obstaja. Več kot pomembno je tudi zavedanje svoje miselne naravnanosti, le-ta naj bo vedno obrnjena na pozi-tivo, kolikor je le mogoče. Sama sem opazila, da je zelo pomembno imeti jasne misli in prav taksne namene.
Po vsem tem štopanje zveni kot veščina in to zagotovo je. Sama sem ravno s štopanjem dobila precej zaupanja vase, v svojo notranjo moč in moje instinkte. Predvsem je potrebno usmerjati svoje misli na prava pota to pa je dobra šola za vsa področja življenja.
Leta 2003 so na koncu Celovške ceste uredili dve štoparski mesti, in sicer eno za avtobusno postajo pred tovarno Galant, drugo pa pred gostilno Jelen. Skupini umetnikov so prostor pobarvali v žive barve z namenom, da smo štoparji bolje opaženi, postavili klopco, kjer si izmučeni štopar napolni baterije in celo prometni znak, ki označuje prostor za štopanje.
Kdor si želi stopati, a mu je to neugodno početi sam, obstaja kar nekaj forumov, kjer si je moč najti sopotnika. Dobra alternativa štopanju je potovanje s tovornjaki. Tudi za to obstaja nekaj internetnih strani.
Več informacij:
:: http://travel.over.net :: www.lastminute.si/forum :: www.sta-lj.com/forum.php :: www.studentski-servis.com/turizem/prevozna_sredstva/avto_in_stop.php#stop

NAREDI NAJBOLJ DRZNO STVAR: URESNIČI SVOJO IDEJO!
Imaš idejo, ki te preganja celo v sanjah? Idejo, ki se ti zdi tako udarna, da za hip pomisliš, kaj bi se zgodilo, če bi jo lahko prebudil v resničnost. Te obenem muči kup različnih vprašanj, a nanje ne znaš odgovoriti? Veš, kaj želiš z idejo doseči, pa ne veš točno kako? Potem je zate TiPovej!
KDO TI PRAVI KAJ?
iPovej! je projekt Urada RS za mladino, ki uresničuje ideje. Brez čarovniške palčke, z navdušenjem, spodbujanjem, znanjem in z izkušnjami. TiPovej! te preprosto aktivira, naspidira, preparira in zanimira, da uresničiš svojo idejo. Začneš s spoznavanjem njenega bistva, naučiš se jo jasno in glasno predstaviti svetu in nenazadnje lahko tvoja ideja dobi tudi finančno injekcijo. Kako? Beri dalje.
Bolj je jasno, bolj je glasno. Zato je prvi korak uresničevanja ideje njena opredelitev. Da je jasno, kdo pravi kaj, komu, s kakšnim namenom in po kateri poti. Da se ve, kaj hočeš sporočiti svetu in kakšna je tvoja akcija. Ko je vesolju znano, kaj hočeš, sledi načrt. Kdaj, koliko, kako, v kakšni obliki ... Ideja je vse bližje svojemu velikemu življenju in pametno ter previdno naprej, saj se RES lahko uresniči. Si upaš?
TiPovej! O
Ko te prebliskne, jo zagrabi. Najprej svojo idejo zapakiraj in jo prijavi na www.tipovej.org. Tako pripravljena lahko vstopi na TiPovej! delavnico, kjer je prostor za prave »IDE-JAlistke« in »IDEJAliste«. S pomočjo vodje delavnice vse skupaj temeljito premislite in prediskutirate, saj bo tvoja uresničena ideja imela vpliv nate, na tvoje širše okolje in na našo skupno boljšo prihodnost. Ja, o tako močnih idejah govorimo. O idejah, ki spreminjajo in izboljšujejo svet. Akcija! Delavnica traja 5 ur in jeseni jo izvajamo v Trbovljah, Kranju in na Ptuju. Z znanjem, ki ga pridobiš na delavnici, znaš svojo idejo jasno in natančno ubesediti in opredeliti.
Tako se je lani udeležila delavnice ena izmed novopečenih IDEJAlistk. Miša. Tista Miša iz Lendave, ki je na podlagi znanj, osvojenih na delavnici, izdelala svoj plan uspeha za lastno gledališko igro. Kandidirala in pridobila tudi začetna zagonska sredstva. In danes, po skoraj enem letu, se je izkazalo, da je bila njena ideja tudi zelo podjetna. Miša se namreč lahko pohvali, da sta s soigralko s preko 40 gostovanj po Sloveniji precej okrepili tudi svoje študentske žepe. TiPovej! je bil torej odlična izhodiščna točka za njun osebni uspeh.
V roku enega tedna po delavnici pripraviš poročilo z jasno opisano idejo, kar je tvoja vstopnica za naslednji IDEJAlistični korak - TiPovej! seminar. Na seminarju skupaj s strokovnjaki raziskuješ in rešuješ dvome, premlevaš pomisleke, razkrivaš nove idejne rešitve in se soočiš z vprašanjem idejne uresničljivosti. Aha, zdaj smo pa tam - na seminarju se usposobiš za samostojno pripravo operativnega načrta za uresničitev ideje. Načrt in akcija!
Najbolj izvirne TiPovej! ideje skušamo tudi finančno podpreti in jim dati popotnico za veliki met. Najkasneje mesec dni po seminarju oddaš operativni načrt za uresničitev svoje ideje, ki ga TiPovej! komisija strokovno prežveči in odloči, kdo je naslednja IDEJAlistka ali IDEJAlist, ki prejme zagonska finančna sredstva. Bodi zraven!
Pograbi svojo idejo pod pazduho in jo prijavi na našem spletnem domu www.tipovej.org. S tem se lahko udeležiš ene izmed delavnic, ki bodo letos potekale v različnih krajih po Sloveniji. Za pogum, navdušenje in navdih pa ti Tomaž iz Maribora, ki je TiPovej! delavnico kot eden izmed stotih udeležencev spoznal lani, sporoča: 'TiPovej! je odlična izhodiščna točka za osebni uspeh.' Hočeš vedeti več? Za umazane podrobnosti odgovarja Uroš, ki sprejema pošto v TiPovej! nabiralniku tipovej@siol.net ali pa po telefonu 01 421 04 22. Vprašaj, kar te o tvoji ideji tare in nato: AKCIJA!
Lepo se imej, veliko se smej in saj veš - z idejami, naprej!
:: TRBOVLJE: 8. 10. 2005 :: KRANJ: 15. 10. 2005 :: PTUJ: 29. 10. 2005
o «S
jesen 2005
NA LEP POZEN JESENSKI DOPOLDAN, PRED SESTIMI LETI, STA SE DVA FANTA VPISALA NA ISTO FAKULTETO IN TAKO POSTALA SOŠOLCA. BILA STA SI ZELO PODOBNA; OBA STA BILA DOBRA Študenta, v istem lokalu preživljala prosti čas,
OBISKOVALA ISTE KONCERTE TER PONAVLJALA ISTE IZPITE. PRED KRATKIM STA OBA PREJELA DIPLOMO IN SE TAKO PODALA NA LOV ZA ZAPOSLITVIJO. FANTA STA IMELA PODOBNE CILJE V ŽIVLJENJU - BILA STA POLNA AMBICIJ IN SANJ IN STA SE TAKO ZELO VESELILA VSEH NOVIH IZZIVOV. PO DOBREM LETU STA SE BIVŠA SOŠOLCA PONOVNO SREČALA.
Se vedno sta si bila zelo podobna; oba sta bila srečno zaljubljena, poslušala isto glasbo. Med njima je obstajala samo ena razlika. Eden izmed fantov je bil vodja enega izmed oddelkov v hitro rastočem lokalnem podjetju, drugi fant pa je bil še vedno brez službe.
IZKUŠNJE NA PODROČJU
Kaj je tisto, kar naredi razliko med dvema, ki sta dosegla isto stopnjo izobrazbe, poslušata isto glasbo in se v prostem času ukvarjata s podobnimi aktivnostmi? Mogoče je razlog v vzgoji, ki sta jo bila deležna v otroštvu ali pa v podedovanih genih? Mogoče je imel eden izmed fantov samo več »sreče« kot drugi fant, ali pa je uporabil »veze in poznanstva« sorodnikov in znancev? Kaj pa, če je pravi razlog kje drugje?
Prava razlika med fantoma leži v pridobljenih dodatnih znanjih in veščinah, ki sta jih pridobila tekom šolanja. In prav opravljanje organiziranega prostovoljnega dela lahko ponudi vsakemu mlademu človeku širok izbor različnih veščin in znanj - tistih znanj, ki jih lahko kasneje s pridom uporabi kjerkoli v življenju.
Kot prostovoljec lahko pomagaš v različnih organizacijah in si tako nabiraš spekter različnih dodatnih znanj, ki ti jih formalna izobrazba ne more nuditi; timsko delo, vodenje manjšega tima, strateško načrtovanje, realizacija projekta, nastopanje v medijih, pisanje prošenj, pridobivanje spon-zorskih sredstev, navezovanje kontaktov doma in v tujini ... Lahko se priključiš delu z invalidi ali starostniki, ali pa preživljaš svoj prosti čas z otroki v vrtcu ali v nižjih razredih osnovne šole, lahko pa se priključiš kakšni naravovarstveni organizaciji. Možnosti za opravljanje prostovoljnega dela je ogromno. Vse, kar potrebuješ zanj, je nekaj prostega časa in veliko dobre volje.
V Mladinskem informacijsko svetovalnem centru INFOPEKA imaš možnost organiziranega prostovoljnega dela na področju informiranja. Če se odločiš, da postaneš prostovoljec/ka, lahko izbiraš med dvema področjema: skrb za dobro informiranost mladih, kjer se lahko naučiš poiskati sebi primerne in prave informacije, hkrati pa znanje prenašaš na vrstnike/ce ter pripravi in izvedbi informativnih programov, kjer lahko pridobiš izkušnje z realizacijo projekta od same ideje do realizacije.
Imaš tudi možnost sodelovanja pri izdelavi različnih letakov, zloženk, plakatov, kartic, pisanje člankov za časopise in revije, sodelovanje v različnih televizijskih in radijskih oddajah, pregledovanju spletnih strani, časopisov in revij, urejanju polic in oglasnih tabel, posredovanju informacij ... Te je vedno zanimalo, kaj vse se dogaja v mestu in kje se naučiti igranja kitare, kakšen koncert se obeta naslednjo soboto, katero galerijo lahko obiščeš v nedeljo dopoldne? Ali pa kje se prijaviti za tabor španščine v Madridu in kako priti najceneje do Amsterdama? Priključi se skupini najbolje informiranih prostovoljcev v mestu in pridi na informativni sestanek, ki bo v ponedeljek, 10. 10. 2005, ob 11. in 16. uri v prostorih MISC Infopeka, Ob železnici 16 v Mariboru. Več informacij: :: 02 300 68 50 ali 041 481 246 :: infopeka@infopeka.org, :: www.infopeka.org
In pripelji še svojega najboljšega sošolca zraven ...
H 17		i J
		> Ifj M
		> SO
/ 11 A m«	*	

_i,
STE SE KDAJ SPRASEVALI, KAKO BI KORISTNO PREŽIVELI DALJŠE POČITNICE, KAKO OSMISLILI SVOJ PROSTI ČAS, PA NISTE VEDELI, KAM SE OBRNITI? VAS JE ZAMIKAL ČAR AFRIKE, PA NISTE IMEL POJMA, KAKO BI K NJEJ PRISTOPILI? EDEN OD MOŽNIH ODGOVOROV JE VSEKAKOR EDIRISA, AFRIŠKO OKNO V SVET IN SLOVENSKA POSTOJANKA 1 VZHODNI AFRIKI.
ljudem ribe in jih za kratek čas nasititi, ampak jih naučiti loviti ribe. Če sem bolj natančna, je poslanstvo Edirise predvsem informirati in spodbujati Afričane k večji samozavesti ter svetu pokazati bolj realno in optimistično sliko o Afriki. Eden od glavnih projektov »Srce Edirise« temelji na sodelovanju z lokalno osnovno šolo ob jezeru Bunyonyi, ki leži na jugozahodu Ugande, in ima namen z različnimi aktivnostmi izboljšati izobraževalne pogoje lokalnega kmečkega prebivalstva.
hovite: lakota, suša, vojne, revščina, izstradani, jokajoči otroci, nedolžni obrazki prekriti z nadležnimi muhami. Zato smo še toliko bolj presenečeni, ko se znajdemo v prekrasni zeleni deželi na vzhodu Afrike, domovini zadnjih gorskih goril, čudovitih mogočnih bitij, s skoraj človeškim pogledom, kjer na vsakem koraku srečujemo nasmejane obraze. Uganda je vsekakor še zelo dobro skrivan zaklad sredi črne celine, ki je Churchill ni zaman imenoval »biser Afrike«. Država je precej varna, njene lepote pa se lahko kosajo s tistimi iz turistično bolj prepoznavne sosede Kenije. Meni osebno je Uganda bolj prirasla k srcu, tudi iz objektivnih razlogov, ker je bolj zelena, manj turistično oblegana, na manjši razdalji pa lahko doživite več različnih pustolovščin (od klasičnega fotosafarija z žirafami, sloni, levi, nilskimi konji, krokodili ..., do sledenja gorilam, šimpanzom in drugim opicam, raftinga na divjem Nilu, kopanja
EDIRISA je vsekakor nenavadna nevladna organizacija, ki jo je skupaj s prijateljem somišljenikom pred skoraj petimi leti ustanovil v Ugandi živeči Slovenec, Miha Logar. Ne skrbi za izbruhe lakote v Nigru ali v Etiopiji z dovajanjem hrane in pomoči, njen domet je bolj lokalen, njen namen bolj daljnosežen, lahko bi rekli trajnosten. Na svoj način skuša doseči to, kar so vedeli že stari Kitajci, a se v silni želji delati dobro pogosto pozablja: ne dati
Koliko sploh poznamo države, kot je Uganda, razen tega, da je tam nekje daleč v Afriki, da njeno ime spominja na Ruando in grozovite pokole, ki so se tam zgodili v preteklem desetletju? Slika, ki jo imamo Evropejci o Afriki, je vsekakor izkrivljena. Podobe, ki nam jih ponujajo mediji, so v glavnem stra-
jesen 2005 gravitacija
prostovoljstvo z razliko
'm

I- \ *
celo poznavanje najnovejših tehnologij ter oblikovanja spletnih strani in računalniških igric, vsak vaš talent lahko pride prav. Letošnjo pomlad so ob jezeru ustanovili vrtec, kjer sva se v vzgojiteljskih spretnostih preizkusila tudi z mojim fantom. Neskončno naju je navduševala mlada učiteljica Doreen, ki je s skromnimi učnimi rekviziti (predvsem tablo in kredo) animirala številno četico bosonogih malčkov.
PRISTNA AFRISKA IZKUSNJA
Seveda biti prostovoljec ne pomeni uživati na brezplačnih počitnicah, saj delovanje organizacije temelji predvsem na vestnem delu posameznikov. Prostovoljci si hrano plačujejo sami, življenje ob jezeru pa bolj spominja na taborniško kampiranje, kot na luksuzni safari lodge ... V »Srcu« namreč ni ne elektrike, ne tekoče vode (prostovoljci sicer spijo na pogradih v lični pisani hiški, kar je vsekakor večje udobje kot na taborjenju). Za tiste željne pristne afriške izkušnje je to nedvomno prava izbira. Če o svoji vzdržljivosti še niste prepričani, se lahko odločite za program »Learn from Africa«, učimo se od Afrike, ki ga bodo začeli izvajati v letošnjem septembru, in omogoča edinstveno dvotedensko izkušnjo z bivanjem pri domačinih v pravih, na novo zgrajenih, tradicionalnih afriških kočah. Srce in jezero Bunyonyi pa lahko obiščete tudi kot turisti ali popotniki, saj se lahko nastanite v enem od okoliških kampov ali celo skoraj luksuznih bungalovov (lodgeov) in uživate ob spokojnem jezeru v družbi neštetih pisanih ptic in nagajivih vider, s kanuji drevaki odveslate do najbližjih otokov, se sprehodite po okoliških hribih in se poučite o bogati tradiciji lokalnega plemena pigmejcev Batwa.
J/
m
v kristalno čistih jezerih, plezanja na vulkane in ostale večtisočake, ogleda tradicionalnih običajev afriških plemen ipd.), pravi biser pa so vsekakor njeni prijazni prebivalci. Dežela je pravi raj za aktivnosti željne, ob številnih naravnih čudesih pa si tudi bolj lenobni lahko najdejo svoj skriti kotiček in uživajo v lahkotnosti upočasnjenega afriškega časa.
In kje je sedaj moja vloga, se boste vprašali. Načinov, kako se vključiti, je več; če ste si zadali, da bi radi v živo spoznali nove kulture in ljudi, doživeli pristen stik z naravo in prijaznimi domačini, vsekakor priporočam obisk »Srca Edirise«, postojanke na jezeru Bunyonyi. Ljudje s pedagoško žilico bodo dobrodošli učitelji v posebnih delavnicah, ki jih na šoli Bufuka organizira Edirisa, lahko boste učili otroke plavanja v enem od najlepših jezer, kar ste jih videli doslej, zelo dobrodošle pa so tudi druge spretnosti od kmetijstva, lesarstva, pisarskih oz. novinarskih spretnosti,
PROSTOVOLJEC NA DALJAVO
Za tiste, ki iz različnih razlogov ne morete doživeti afriške izkušnje v živo, pa obstajajo tudi drugi načini sodelovanja. Lahko postanete Edirisin prostovoljec na daljavo. Imate morda v mislih kakšen nor etno dizajn za spominke, ki bi jih izdelovali v Afriki in v »pošteni trgovini« prodajali po celem svetu ter s tem omogočili lažje preživetje številnim afriškim družinam? Ste strokovnjaki za kmetijstvo ali gozdarstvo in bi lahko brezplačno svetovali lokalnim kmetom, ki svoje številne družine v glavnem preživljajo z ročno obdelavo majhne zaplate zemlje, ste študenti medicine ali zdravniki in bi radi ljudem svetovali o nevarnosti okužbe s HIV-om in drugimi nalezljivimi boleznimi, imate morda novinarsko žilico in lahko o Afriki in Edirisi napišete kak članek? Že da o tem govorite s svojimi prijatelji, lahko pripomore, da se ideja Edirise širi. Če ste v stiski s časom in se raje kot talentu in idejam odpoveste kakšnemu tolarju, pa lahko projekt tudi denarno podprete preko posebnega programa imenovanega Nasmehi, preko katerega lahko sponzorirate šolarje in aktivnosti »Srca Edirise«.
Več o Ugandi, aktivnostih Edirise in možnostih za sodelovanje si lahko preberete na spletni strani www.edirisa.org.
HIPlMUKJt
mmm ^m
FANLAM1M
gravitacijaljesen 2005
NA KATERI FAKS SE VPISATI? KAKO NAJETI ŠTUDENTSKO SOBO? KAKO »NA SVOJE«? KAKO DO DIJAŠKEGA IN ŠTUDENTSKEGA DELA? KAKO PRIDOBITI PRIJATELJE? KAJ LAHKO NAREDIM ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE? KAKO SE VKLJUČITI V NOGOMETNO REKREATIVNO LIGO? KAKO SE UPORABLJA KONDOM? KAM PO POMOČ, KO SI ŽRTEV NASILJA? KAKO ODPRETI S.P.? ...
V info centrih in točkah za mlade nudijo informacije na različne načine: osebno, telefonsko ali preko elektronske pošte in to
brezplačno. Lahko se oglasiš tudi zgolj za brezplačno uporabo inter neta. In kar je najpomembnejše, informatorji in svetovalci za mlade
so dolžni spoštovati anonimnost in ohranjati zaupnost obiskovalcev,
kar pomeni, da vse, kar jih vprašaš ali poveš, obdržijo zase.
Odgovore lahko iščeš sam, v družbi prijateljev, sošolcev, staršev, s pomočjo revij ali interneta, lahko pa ti pri tem pomagajo INFORMATORJI/SVETOVALCI ZA MLADE v info centrih/točkah za mlade.
KDO SPLOH SO?
V tvoji bližini so tako ali drugače mladi in odprti ljudje, ki so usposobljeni in konec koncev plačani za to, da na tvojo prošnjo zagotovijo vse razpoložljive informacije o stvareh, ki te zanimajo, o vprašanjih, ki si jih postavljaš, o težavah, ki jih imaš in o stiskah, ki jih nosiš v sebi. Prav pomoč pri iskanju informacij in s tem iskanje odgovorov je posebnost, ki ti jih ponujajo info centri/točke za mlade. Informatorji in svetovalci za mlade se vsak dan srečujejo z novimi, svežimi in s tem aktualnimi informacijami, ki so kakorkoli povezani z mladimi, njihovimi pravicami, težavami in priložnostmi. Informatorji in svetovalci za mlade se na posebnem usposabljanju t.i. MBTC (ang. minimal basic training course) skupaj z ostalimi svojimi kolegi naučijo primerno iskati kot tudi pripravljati in posredovati informacije za tiste, ki so jim te informacije namenjene.
KAJ NUDIJO INFO CENTRI/TOČKE ZA MLADE?
:: dostop do zanesljivih in kvalitetnih informacij in odgovorov :: brezplačen vir informacij :: pomoč pri iskanju informacij :: brezplačen dostop do interneta :: varovanje zaupnih in osebnih podatkov :: mladim odprte in usposobljene sogovornike t.i. informatorje in svetovalce za mlade
mrežo centrov in točk po vsej Sloveniji, ki zagotavlja ažurne, aktualne,
točne in lokalne informacije
pozabi: BITI INFORMIRAN JE TVOJA PRAVICA, dobiti kvalitetno informacijo ob pravem času pa je tvoja priložnost rešiti težavo ali pa uresničiti svoje želje.
Na Zavodu MISSS izveš več oz. vse o info centrih in točkah za mlade. Na www.misss.org pa si lahko ogledaš, kakšne informacije ti ponujajo info centri/točke za mlade. V Sloveniji je več kot 30 info centrov in točk za mlade, kjer informatorji in svetovalci za mlade skrbijo za to, da dobiš pravo informacijo ali nasvet ob pravem trenutku. Le vprašati je treba!
NA7IV OPGANI7ACIIF	1 NASI OV	1 MESTO	1 TFIFFON	1 F-MAII	1 WFR
					
MC Brežice MC Celje
Društvo Salezijanski MC Cerknica
MC BIT, Črnomelj
Center za mlade Domžale
Akumulator, Domžale - Trzin
DMC, Dravograd
MC JESENICE
PINA, Koper
ART center
MC Krško
Zavod Regio: Agencija za mlade Punkt Društvo ŠKUC, Info center Škuc Društvo KUD Mreža MISSS
MC Prlekije MKC Maribor KIBLA, Maribor
MC Osmica, Info center Osmica MISC Infopeka Društvo MKC Medvode ŠK Mengeš MIKK Murska Sobota Zavod MC Nova Gorica Lokalpatriot, Novo mesto CID Ptuj
Center za mlade Ruše MC Podlaga
Zavod MC Dravinjske doline MK Šmarje pri Jelšah MC Trbovlje MC Velenje
Zavod za mladino Zreče
Gubčeva 10a Mariborska 2 Tabor 29
Ul. Lojzeta Fabjana 7 Ljubljanska 70 Ljubljanska 69 Koroška cesta 50 MCJ Kejžarjeva 22 Gregorčičeva 6 Glavni trg 20 CKŽ 105 CKŽ 37 Stari trg 21 Masarykova 24 Kunaverjeva 2 Sp. Kamenščak 23 Ljubljanska 4 Kneza Koclja 9 Glavni trg 24 Ob železnici 16 Cesta ob Sori 13 Slovenska cesta 28 Štefana Kovača 23 Bazoviška 4 Prešernov trg 6 Osojnikova 9 Trg vstaje 3 Kosovelova 5 Žička cesta 4/a Celjska 28 Rudarska cesta 6 Šaleška 3 Cesta na Roglo 11j
MARIBOR MARIBOR MARIBOR MEDVODE MENGEŠ
MURSKA SOBOTA
NOVA GORICA
NOVO MESTO
PTUJ
RUŠE
SEŽANA
SL. KONJICE
ŠMARJE PRI JELŠAH
TRBOVLJE
VELENJE
ZREČE
02 229 4U 22
02 252 66 50 02 300 68 50 01 361 50 48
01	723 02 06
02	534 98 90 05 333 40 20 07 337 4 3 71 02 780 55 40
02	668 84 46 05 734 50 04
03	759 13 20 03 810 12 05 03 563 10 18 03 898 19 22 03 752 08 30
info@mc-brezice.si
info@mc-celje.si
jozef.krnc@volja.net
info@mc-bit.si
czm@siol.net
info@akumulator.org
info@drustvo-mcd.si
dmcj@siol.net
info@pina.info
info@artcenter.si
info@mc-krsko.si
info@regio.si
info.skuc@guest.arnes.si
natasa.s@guest.arnes.si
info@misss.org
mcp@siol.net
mkc.maribor@guest.arnes.si
kibla@kibla.si
info@osmica.org
infopeka@infopeka.org
mkc.medvode@siol.net
info@studenterija.com
mikk.ms@siol.net
mc.ng@siol.net
lokalpatriot@lokalpatriot.si
cid@cid.si
pisarna@cezam.org
info@mcpodlaga.com
mcdd@siol.net
mksj@siol.net
infotocka@mct.si
mc.velenje@siol.net
matej@zrece.info
www.mc-brezice.si www.mc-celje.si
www.mc-bit.si
www.i-rose.si/users/czm
www.akumulator.org
www.mc-jesenice.net
www.pina.info
www.artcenter.si
www.mc-krsko.si
www.punkt-on.net
www.lmrt.org,www.skuc.org
www.metelkova.org
www.misss.org
www.mc-prlekije-drustvo.si
http://chp.uni-mb.si/mkc
www.kibla.org
www.osmica.org
www.infopeka.org
www.drustvo-mkcmedvode.si
www.studenterija.com
www.mikk-ms.si
www.mc-ng.org
www.lokalpatriot.si
www.cid.si
www.cezam.org
www.mcpodlaga.com
www.mcdd.si
www.smarje.com
www.mct.si
www.kunigunda.org
www.zreskamladina.com
.Q
>
Ö >M
S
C
Ü! <
o t5 t«
5 gravitacija
18
jesen 20
wake boarding
LAHKO BI REKLI, DA JE WAKEBOARDING DESKANJE NA SNEGU,
kriZano z vodnim smučanjem. je torej še en trendi šport
ZA VSE, KI SE NE BOJITE VODE! JE STIL ŽIVLJENJA!
Wakeboard, kaj je to? Je še ena vrsta deske, ki ti omogoča obdržati svojo atletsko postavo na površini vode. Razvil se je postopno iz deske za surfanje, ki so jo zmanjšali, stanjšali (ji zmanjšali plovnost), ji dodali vezi ter s tem omogočili lažji start iz vode in boljšo kontrolo pri vožnji. Razvoj se je nadaljeval vse do današnjega ''twin tail''-a, zaokroženega na oba konca, kar omogoča se več trikov.
OPREMA
Vse, kar potrebujete za začetno učenje, si lahko sposodite na ski-liftu. Šele ko vas wake-anje zares zasvoji, se splača kupiti svojo lastno opremo. Kakšno desko naj si kupimo, je povsem odvisno od vsakega posameznika. Nekaterim pašejo krajše, drugim daljše dile. Kot pri snowboardu naj bi bila velikost deske odvisna od naše teže in višine, sicer pa velja pravilo, da je s krajšimi deskami laže izvajati trike, z ožjimi laze voziti po valoviti gladini, večje in širše deske ti dajo več stabilnosti, potrebne predvsem na začetku pri učenju.
Wakeboarding, v prevodu deskanje na vodi z vleko, je dobil ime po zloglasnem valu, wake-u, ki ga pri drvenju po vodni gladini za seboj ustvari hiter čoln. Človek se na deski, podobni tisti za sneg, drži za vlečno vrv in med skoki izvaja množico salt in prijemov.
Wakeboarding v osnovi delimo na dve osnovni veji: boat wakeboarding - vožnja za čolnom in cable wakeboarding - vožnja na vlečnicah (ski-liftih). Obstaja tudi pod disciplina - wakeskate (deska brez vezi), zopet boat ali cable različica. Na ski-liftih boste med rekreativci poleg wakeboarderjev seveda zasledili tudi klasične smučarje na vodi, monoskijase (smučarje na enojnih smučkah), kneeboarderje (imajo posebne borde, na katerih se kleči), kiteboarderje (ki imajo namesto vezi na svojih deskah samo zanke) ...
Zičničar seveda lahko spreminja hitrost žičnice. Pri hitrejši nastavitvi se bodo vozili predvsem monoskijasi in zelo izkušeni wakeboarderji, medtem ko se bodo ostali zvrstili pri nižjih hitrostih. Rekreativci v wakeboardingu so vseh starosti in različnih znanj, medtem ko so profesionalci praviloma stari med 15 in 25 let. Wakeboarding je več od športa, je kot ostali ekstremni športi način življenja, z veliko podporo po celem svetu.
Najboljše je pred nakupom nekaj desk preizkusiti. Prosi prijatelja ali kolega s ski-lifta, da ti posodi svojo ''dilco'' za kakšen krog. Ponavadi bodo radi pomagali. Eden od naslovov za nakup opreme je: www.vodnisporti.com
PREDELI
Danes je po svetu več kot 100 vlečnic za wakeboarding in smučanje, od tega samo v Nemčiji prek 40, na naravnih in umetnih jezerih. Elektronski pogon žičnic je veliko manj obremenilen za okolje od čolnov. Nam najbližji vlečnici za sedaj sta na Hrvaškem - Ski lift Krk na otoku Krku in Ski lift Galeb v Poreču. Vlečnica na Krku je namenjena samo Wakeboardanju, medtem ko je v Poreču zaslediti tudi ljubitelje klasičnega smučanja na vodi.
VE£ O WAKEBOARDINGU
:: www.wakeboarder.hr - slike, koledar prireditev, povezave ... :: www.easyriders-klub.si/tabla - triki, nasveti glede nakupa ... :: www.thewwa.com - World Wakeboard Association (WWA) :: www.iwsf.com - International Waterski Federation (IWSF) :: www.istraweb.com/skilift - Ski-lift Poreč
moveit! jesen 2005
1. medn. balkanart festival
:: LJUBLJANA
:: 28. SEPTEMBER - 1. OKTOBER 2005
Končno se je našel nekdo, ki je posvetil balkanski umetnosti cel festival. Prvi in edini festival balkanske umetnosti bo potekal v samem središču naše prestolnice. Predstavljena bodo najboljša dela, prijavljena na natečaj za mlade ustvarjalce do 28 let z (geografskega) področja .Balkana (kar obsega 10 držav), in sicer za področja fotografije, filma, glasbe, likovne umetnosti in klubske kulture. Festival pa je svojevrsten tudi zato, ker bo brezplačen tako za izbrane ustvarjalce kot obiskovalce. Program festivala zajema kolaž fotografskih in likovnih razstav, jazz in etno improvizacij balkanskega izraza, projekcij videa, filma in animacij ter klubsko kulturo. Festival bo povezoval in predstavljal ljubljanske kavarne in male razstavne prostore, obljubljajo večerne zabave, kulinarične predstavitve sodelujočih držav, omizij in izobraževanj. www.terminal00.org
10. GRADEVIZIJA
:: KULTURNI DOM ČRNUČE :: LJUBLJANA, 8. OKTOBER 2005
Jubilejno tekmovanje za pesem Gradevizije ni tako glamurozno kot Ev-rovizija in tako »opevano« kot Slovenska popevka, vseeno pa je Gradevizija čisto svojevrstna, saj nastopajoči niso profesionalni pevci in to tudi ne nameravajo postati. Vendar - da smo si na jasnem - Gradevizija niso karaoke! Kljub temu da nastopajoči prepevajo že znane pesmi, je tu še vedno žirija, publika in pa televoting, ki odločajo o zmagovalcu. Prijavo ste za letošnji festival žal že zamudili, vendar ne pozabite nanj drugo leto. V »najslabšem« primeru ste letos lahko le opazovalci. Eno je »ziher«, Omar ne bo pel. www.klub-ogae.si
6. PIXXELPOINT - mednarodni festival digitalne umetnosti
:: NOVA GORICA :: 9.-16. DECEMBER 2005
Eden najpomembnejših računalniških festivalov v Sloveniji si je z leti pridobil tudi mednarodni ugled. Festival želi približati informacijske tehnologije širši publiki in opozoriti (predvsem mlajše generacije) na drugačne možnosti uporabe računalnika, kot se jih navadno poslužujejo. Na festivalu bodo predstavljena dela na temo »Nazaj«, kot nemoč spreminjanja preteklosti in uničujoča moč časa. Letos bo festival prestopil meje (dobesedno) in se odvijal tudi na italijanskih tleh - v Gorici, tako bosta obe mesti utripali v znamenju digitalne umetnosti. V Mestni galeriji Nova Gorica bodo predstavili dela širše uveljavljenih ustvarjalcev, razstava digitalnih projektov pa se bo odvijala na različnih lokacijah v mestu. Obljubljajo tudi nekajdnevni simpozij, predavatelje z delavnicami in glasbene dogodke www.pixxelpoint.org
ZABAVO
ZGNZ letos jeseni obljublja nove projekte. Septembra bodo izvajali nagradne izlete, oktobra pa že začeli s prireditvami v popularnih lokalih in v okviru odmevnih javnih prireditev (med drugim velikega srečanja brucev) ter celo v nakupovalnih centrih. Vsemu bodo seveda sledile zaključne letne prireditve in izleti (npr. v Salzburg). www.fundacija-zgnz.si
TREBOG (irska glasba) - 16.9.05, Poltarica, Gradiček DINO MERLIN - 17.9.05, Ljubljana NIGHTWISH - 18.9.05, Ljubljana
STEVE VAI + ERIC SARDINAS - 22.9.05, Križanke, Ljubljana
DAVID COPPERFIELD - 29.9.05, Hala Tivoli, Ljubljana
NEVERMORE - 2.10.05, VPK, Ljubljana
MADREDEUS - 3.10.05, Ljubljana
DREAM THEATER - 19.10.05, Hala Tivoli, Ljubljana
JASON MORAN - 2.11.05, Ljubljana
ADAM WEST - 11.11.05, Krško / 12.11. 05, Sežana
GOTTHARD - 12.11.05, Ljubljana
GORGOROTH - 14.11.05, Orto bar, Ljubljana
STRATOVARIUS + HAMMERFALL - 29.11.05, Mediapark, LJ
:: LJUBLJANA (IN DRUGOD PO SLOVENIJI) :: 7.-14. OKTOBER 2005
Letošnja tema mednarodnega festivala bo »(ne)varnost«. Čeprav je v današnjem času kakršnakoli varnost zgolj iluzija, se v imenu 'varnosti' vse bolj uveljavlja In opravičuje vsakršno Izločanje, nadzor In nasilje in zelo pogosto je žensko telo »oglasna deska«. Včasih se to godi pod krinko enakopravnosti in emancipacije, včasih v imenu drugačnosti. Festival bo tako letos predstavil umetnice, teoretičarke in aktivistke, ki se ukvarjajo s fizično, psihično, okoljsko, ideološko, gospodarsko ali politično (ne)varnostjo. Mesto žensk vsako leto gosti od 40 do 60 umetnic in intelektualk in temu primerno se ga udeleži do 6000 obiskovalcev. Festival sodeluje s številnimi institucijami in alternativnimi prizorišči v Ljubljani, Sloveniji in tujini, glavni soproducent festivala pa je Cankarjev dom. www.cityofwomen-a.si
TUJI I
PACO DE LUCIA - 19.9.05, Budimpešta / 3.10.05, München
50 CENT - 27.9.05, Bologna, Italija
BLUES EXPLOSION - 29.9.05, Bratislava, Slovaška
BILLY COBHAM & CULTURE MIX - 1.10.05, Bratislava, Slovaška
OASIS - 3.10.05, Milano, Italija
JAMIROQUAI - 4.10.05, München, Nemčija
MORCHEEBA - 6.10.05, Milano, Italija
CESARIA EVORA - 6.10.05, Szczecin, Poljska
PRODIGY - 6.10.05, Zagreb, Hrvaška
BACKSTREET BOYS - 10.10.05, Milano / 14.10.05, München
THE WHITE STRIPES - 21.10.05, Bologna / 22.10.05, Dunaj
PHIL COLLINS - 27.10.05, Zagreb / 26.10.05, Budimpešta
OASIS - 29.10.05, Treviso, Italija / 30.10.05, Milano, Italija
BOB DYLAN - 8.11.05, München, Nemčija
DEICIDE - 10.11.05, Zagreb, Hrvaška
ONE LOVE SOUND FEST 2005 - 11.11.05, Wroclaw, Poljska
A-HA - 11.11.05, Dunaj, Avstrija / 25.11.05, München, Nemčija
COLDPLAY - 15.11.05, Bologna, Italija
THE RASMUS - 15.11.05, Budimpešta, Madžarska
THE LEVELLERS - 18.11.05, Budimpešta / 16.11.05, München
SIMPLY RED - 3.12.05, Dunaj / 4.12.05, Budimpešta
BILLY IDOL - 5.12.05, Dunaj, Avstrija
FRANZ FERDINAND - 15.12.05, Dunaj / 12.12.2005, München
jesen 2005 kult<ura
T
STEKLENI VRTOVI: CHIHULY
:: ANGLIJA (RICHMOND) :: DO 15. JANUARJA 2006
Vodilna osebnost v sodobnem steklarstvu, Dale Chihuly, je svoje domišljijske in barvite kreacije prenesel v tropske rastlinjake in številne druge kotičke Kraljevih botaničnih vrtov. www.rbgkew.org.uk
EINSTEINOVO LETO
:: NEMČIJA (BERLIN) :: DO 31. OKTOBRA 2005
Ob 100. obletnici Einsteinove teorije relativnosti in 50. obletnici Einsteinove smrti Berlin praznuje s številnimi dogodki, razstavami in koncerti. Septembra bo predstavljen umetniški projekt Einstein Spaces, sredi oktobra pa se bo odvijal dogodek Remembering Einstein: peace perspectives in the 21st century. www.einsteinjahr.de
EUREKA
:: ITALIJA (NEAPELJ) :: DO 9. JANUARJA 2006
Instalacija delujočih modelov parnih strojev, ur, glasbenih in astronomskih instrumentov, ki so jih uporabljali stari Grki. Skupaj z ostalimi objekti, slikami in arheološkimi predmeti predstavljajo zanimivo potovanje skozi zgodovino antičnih teorij, ki so še vedno osnova sodobne znanosti in tehnologije. www.civita.it/eureka
TECHFEST
:: ŠKOTSKA (ABERDEEN) :: 12. - 23. SEPTEMBER 2005
Festival tehnologije in znanosti predstavlja posebnosti narave, hrane, delovanja lokalne industrije in storitev na preprost in zabaven način www.techfest.org.uk
:: NEMČIJA (MUNICH) :: 17. SEP. - 3. OKT. 2005
Najpomembnejši dogodek za ljubitelje piva in skupinskega rajanja - največji javni festival na svetu! www.oktoberfest.de
:: ŠKOTSKA (ABERDEEN) :: 12. - 23. SEPTEMBER 2005
Festival tehnologije in znanosti predstavlja posebnosti narave, hrane, delovanja lokalne industrije in storitev na preprost in zabaven način. www.techfest.org.uk
:: AVSTRIJA (GRADEC) :: 29. SEPT. - 30. OKT. 2005
Mladi umetniki iz vseh področij umetnosti razstavljajo svoja eksperimentalna dela. Tema letošnjega festivala je "mesto" (City), s poudarkom na kompleksni strukturi današnje družbe. www.steirischerbst.at
MOROSY
:: ŠPANIJA (BENIDORM) :: 30. SEPT. - 3. OKT. 2005
Mavrski imperij se je raztezal vse do severne Španije. V Benidormu se spominjajo mavrskih časov in ponovne osvoboditve Španije skozi ponazoritve bitk in s prirejanjem uličnega festivala. www.infocostablanca.com
:: FRANCIJA (ST.-DIE-DES-VOSGES) :: 28. SEPT. - 2. OKT. 2005
Festival je posvečen splošnemu razumevanju geografskih principov in izsledkov iz znanstvenih raziskav. www.fig-saintdie.com
:: BELGIJA (BRUSELJ) :: 1. - 9. OKTOBER 2005
Bazilika v Bruslju je 5. največja cerkev in največja Art Deco stavba vseh časov. 100 cvetličarjev bo preoblikovalo cerkvena tla v pokrajino slapov, tropskih rastlin. www.whatsonwhen.com
HALLOWEEN FEST
:: ANGLIJA (LONDON, MILE END) :: 22. - 23. OKTOBER 2005
Letošnja noč čarovnic (Halloween) v Londonu bo največji "poganski" festival v Evropi -čarovništvo, zabava, delavnice, obrtniška tržnica, čarovniški ritual, etno in rock glasba... www.paganfestivals.fsnet.co.uk
:: ITALIJA (MILANO) :: 19. - 23. OKTOBER 2005
IBTS je mednarodni sejem audio, video, RTV, filmske in telekom. tehnologije. Istočasno poteka tudi SMAU - razstava inform. in komun. tehnologije, ki bo skušala raziskati, kako je digitalna revolucija spremenila naša življenja in kakšna bo prihodnost. www.ibts.info
:: MALTA (VALLETTA) :: 22. - 29. OKTOBER 2005
Enega najstarejših in najtežjih tekmovanj v jadranju se udeleži več kot 40 najbolj izkušenih jadralcev. Štart in cilj tekmovanja je na Malti, pa se bodo tekmovalci soočili z zelo zahtevnimi pogoji.
www.rolexmiddlesearace.com
WITCH FESTIVAL
:: FRANCIJA (CHALINDREY) :: 30. - 31. OKTOBER 2005
Festival čarovnic se prireja vsako leto v spomin na lov na čarovnice v 16. stoletju. Utrdba Cognelot, znana tudi kot hudičeva točka, je prizorišče festivala, ki se začne s čarovniškim plesom in nadaljuje s srhljivimi filmi, poslikavami obraza in razstavami.
www.whatsonwhen.com
RALLY
:: PO ZAHODNI EVROPI
:: 28. OKTOBER - 5. NOVEMBER 2005
Mini Cooper Rally, za katerega navdih so dobili v filmu The Italian job (1969), je eden najbolj ekscentričnih dogodkov v Evropi. Rally poteka čez Alpe do italijanske pokrajine Emilia Romagna, kjer vozila naložijo z lokalnim vinom in se potem odpravijo nazaj v Anglijo na avkcijo z dobrodelnim namenom. www.wordserf.co.uk/italianjob
:: NEMČIJA (KOLN)
:: 28. OKTOBER - 1. NOVEMBER 2005
Eden največjih umetniških dogodkov v Nemčiji. Več kot 260 umetnikov in galerij iz 20 držav prispeva k prestavitvi pregleda umetnosti v 20. in 21. stoletju. www.artcologne.de
FESTIVAL VETRA
:: FRANCIJA (CALVI)
:: 29. OKTOBER - 2. NOVEMBER 2005
Več kot 600 umetnikov, znanstvenikov, atletov predstavi svoje izkušnje in znanje. Tema festivala je veter in vsak jo lahko po svoje interpretira - skozi koncerte, ulična gledališča, skulpture, športne aktivnosti (zmaji, baloni, bungee) ali tehnologijo. www.lefestivalduvent.com
:: CESKA (PRAGA) :: 4. - 9. OKTOBER 2005
Na dnevih oblikovanja v Pragi se predstavijo inovacije v medn. in češkem oblikovanju. Glavni poudarek je na notranjem oblikovanju, pridružijo pa se tudi modni in grafični oblikovalci. Obenem poteka tudi festival cyber kulture Datatransfer. www.designblok.cz
EXPO LINGUA
:: NEMČIJA (BERLIN)
:: 18. - 20. NOVEMBER 2005
Več kot 100 razstavljalcev iz 30 držav predstavlja informacije o svojem jeziku in kulturi. www.expolingua.com
:: FRANCIJA (LE PUY-EN-VELAY) :: 11. - 14. NOVEMBER 2005
Vsako leto se zbere več kot 40 balonarjev iz celega sveta, ki se bodo s svojimi baloni spustili iz vulkanskega hriba (600 m n.m.v.) in pristali v bližini Chateau de Poliniac. www.whatsonwhen.com
:: BELGIJA (BRUSELJ) :: 16. - 20. NOVEMBER 2005
Svetovna razstava inovacij, raziskav in novih tehnologij bo predstavila več kot 1200 inovacij in norih izumov. www.brussels-eureka.be
kult<urc
H 9\
ORSON WEHES - vsestranski perfekcionist
"In Italy, for thirty years under the Borgias, they had warfare, terror, murder, bloodshed, but they produced Michelangelo, Leonardo da Vinci and the Renaissance. In Switzerland, they had brotherly love; they had 500 years of democracy and peace - and what did that produce? The cuckoo clock." (Harry Lime v filmu The Third Man - 1949)
Režiser, producent, igralec, umetnik, pisatelj ...vse to in še marsikaj drugega bi lahko pripisali Orsonu. Ukvarjal se je z zelo veliko stvarmi. In v vsem je bil perfekcionist. Četudi za časa svojega življenja ni bil cenjen, nam je danes znan kot eden največjih vizionarjev v svetu filma nasploh. Vedno nekoliko izven tedanjega prevladujočega sistema snemanja v filmskih studijih, Welles nikoli ni slepo sledil pravilom, ki jih je narekoval tedanji Hollywood.
Biografija
Rodil se je 6. maja 1915. Oče Richard Head Welles je bil izumitelj, mati pa je bila pianistka. Oba sta rada potovala in tako je Orson že kot otrok prepotoval Ameriko, Azijo in Evropo. Med drugim se je ukvarjal tudi z gledališčem na Irskem in v Združenih državah, bil pianist in slikar, delal je na radiu ...
30. oktobra 1938 (Halloween) je ZDA pretresla masovna histerija
-	predvsem vzhodno obalo okoli New Yorka in New Jerseya
-	povzročila jo je radijska oddaja »Vojna svetov«, ki jo je pripravil Orson Welles v sodelovanju z Mercury Theater. Z oddajo, ki je temeljila na istoimenski noveli H. G. Wellsa iz leta 1898, je Orson uspel prepričati ljudi, da Nezemljani (konkretno Marsovci) v resnici napadajo ZDA. Več o tem dogodku si lahko preberete na www. war-ofthe-worlds.co.uk/radio.htm.
Neomejene možnosti pa so bile tiste, ki so Orsona pritegnile k gibljivim slikam-filmu.
FILMOgrafija
Njegovih filmov je res veliko. Če jih naštejemo samo nekaj: JOURNEY INTO FEAR (1942), THE STRANGER (1946), THE LADY FROM SHANGHAI (1947), TOUCH OF EVIL (1958) ... Filmsko znanje je pridobival od tonskih delavcev, kamermanov, delavcev na
setu ... Kasneje v svoji karieri je Orson nastopil tudi kot filmski igralec in odigral nekaj ključnih vlog. Videli smo ga npr. v filmu THE LONG, HOT SUMMER (1958) in celo v BITKI NA NERETVI (1969 - režija Veljko Bulajic), kjer je imel Orson vlogo političnega vodje četnikov. Razlog, da je v filmih tudi igral in jih ne le režiral, je bil predvsem denar, ki ga je potreboval za snemanje svojih lastnih projektov. Iz istega razloga je večkrat v raznih filmih posodil tudi svoj glas. "I'd make my promises now if I wasn't so busy arranging to keep them." - Charles Foster Kane v filmu Citizen Kane.
Hollywood s svojimi pravili Wellesu ni preveč odgovarjal, zato se je kmalu preselil v Evropo, kjer je v glavnem delal za druge in tako služil denar za lastne filme.
CITIZEN KANE (1941)
Wellesova mojstrovina Citizen Kane, pri katerem je imel Orson zraven vloge režiserja še vlogo producenta in igralca, je film, ki je bil nominiran v devetih kategorijah, Oscarja pa je dobil za najboljši scenarij, ki ga je Orson napisal skupaj s Hermanom J. Mankiewicz-om. Gre za zgodbo o multimiljonarju Charlesu Fosterju Kaneu, ki umre sam v svoji palači Xanadu z eno samo besedo: "Rosebud". Novinar, ki želi ugotoviti pomen te besede, poišče ljudi, ki so živeli in delali s Kaneom. Vsak pove svojo zgodbo skozi spomine, ki razkrijejo veliko o življenju tega mogočneža, toda še zmeraj ne dovolj, da bi se razrešila ta uganka zadnjega diha.
Citizen Kane je proglašen za najboljši film vseh časov v Ameriki (American Film Institute 1998).
ORSON-izmi
"Ask not what you can do for your country. Ask what's for lunch." "I hate television. I hate it as much as I hate peanuts. But I can't stop eating peanuts."
"My doctor told me to stop having intimate dinners for four. Unless there are three other people."
:: www.imdb.com :: www.reelclassics.com :: www.wikipedia.org
22
jesen 2005

jesensko filmsko
razvajanje
JESEN JE IDEALEN ČAS ZA FILMSKO POŽIRANJE. ZUNAJ RAZMETAVA LISTJE, VI PA SE SKOZI PISKAJOČI VETER PREBIJETE DO KINODVORANE, ZABUBITE V SVOJ SEDEŽ IN UŽIVATE V UMETNOSTI. V TA NAMEN VAM PREDSTAVLJAMO NEKAJ FESTIVALOV, DA BOSTE »LAŽE« IZBRALI. DA BO STVAR ŠE TEŽJA, SMO DODALI CEL KUP FESTIVALOV PO EVROPI, SAJ VEMO, DA TUDI JESENI RADI VZAMETE POT POD NOGE. DEJSTVO OSTAJA; KJERKOLI BOSTE LETOŠNJO JESEN - FILMU NE BOSTE UŠLI.
16. LJUBLJANSKI FILMSKI FESTIVAL - LIFFe
10. -24. NOVEMBRA / LJUBLJANA
Kot vsako leto bo tudi letos LIFFe sestavljen Iz osmih kategorij: perspektive (novi režiserji), predpremlere (vrhunci), obzorja (nove uspešnice), dokumentarci, ekstravaganca (s svojevrstno filmsko estetiko), posvečeno, odbitki (nlzkoproračunskl) In Izbor kratkega filma. FIlme pa bodo vrteli v različnih klnodvoranah v prestolnici. Vsi, ki vas še posebej zanima film, se lahko kot prostovoljci pridružite projektni skupini 16. LIFFe. Poe-mallu pošljite svojo predstavitev In napišite, v kakšni vlogi v festivalski ekipi se vidite ... In mogoče vas že v začetku oktobra povabijo k sodelovanju. Prijava: natasa.novak@cd-cc.si www.ljubljanafilmfestival.org
ES.
FESTIVAL DOKUMENTARNEGA FILMA - DokMa
2.- 6. NOVEMBER / MARIBOR
Tudi letos v Pekarni in tudi letos se obeta cela vrsta zanimivih prikazov. Če vas zanimajo resnične stvari in ne le prikazovanje fiktivnih zgodb, si le oglejte kakšnega iz pestrega programa DokMe. "Dokumentarci nas odpeljejo, kamor ne moremo sami." Tue Steen Mueller, direktor Evropske dokumentaristične mreže.	www.dokma.net
ZAGREB FILM FESTIVAL
17.-22. OKTOBER / ZAGREB, HRVAŠKA
Zagrebški film festival se bo odvijal v Študentskem centru, ki bo kot mesto znotraj mesta nudil tudi Festival prvih. Nagrajujejo avtorje celovečernih, kratkih in dokumentarnih (navadno debitantskih) filmov, tako bodo med drugim predstavili tudi Made in Serbia Mladena Boreviča in Dimmer Talmage Cooleya, obljubljajo pa tudi več afriških in romskih filmov. www.zagrebfilmfestival.com
28. SEPTEMBER - 9. OKTOBER LONDON, ANGLIJA
Edini angleški filmski festival, namenjen izključno neodvisnim filmom z vsega sveta. Vključuje tudi kinematografske delavnice.
www.raindance.co.uk/festival
DOCDPOLIS
5.-9. OKTOBER BARCELONA, ŠPANIJA Filmski festival, namenjen dokumentarnemu filmu, navadno predstavlja gostujočo državo in retrospektivo enega od avtorjev ter vrsto različnih tematik, seminarjev ... www.docupolis.org
SAN SEBASTIAN INT. FILM FESTIVAL
15.-24. SEPTEMBER SAN SEBASTIÁN, ŠPANIJA V lepem baskovskem mestu pripravljajo festival, na katerem prikazujejo filme, ki jih ni mogoče videti na nobenem drugem festivalu. Nudijo pregled trenutno najboljših svetovnih in latinskoameriških ter španskih filmov, sekcijo baskovski film, retrospektive znanih režiserjev in klasičnih filmov in sekcijo filmov, ki drugače ne pridejo do izraza. www.sansebastianfestival.com
14.-26. OKTOBER / DUNAJ, AVSTRIJA
Festival, ki je lani predstavil nič manj kot 302 filma, je na najboljši poti, da celo preseže lanski rekord. Tu lahko vidite premiere, retrospektive, debatne večere; tematsko in geografsko zelo široko zastavljen festival, ki je največji te vrste v Avstriji. www.vienalle.at
19. OKTOBER - 3. NOVEMBER / LONDON, ANGLIJA
Največji angleški filmski festival, na katerem svojo angleško premiero doživi vsako leto okrog 280 filmov iz 60-ih držav (lani tudi Pod njenim oknom) - od hollywoodskih produkcij, avantgardnih kratkih filmov, arhivskih prikazov, do intervjujev in večerov z ustvarjalci. www.lff.org.uk
TUDI ZANIMIVI:
NETHERLANDS FILM FESTIVAL
28. SEPTEMBER - 7.OKTOBER / UTRECHT, NIZOZEMSKA
Tekmovalni festival vsako leto predstavlja približno 130 nizozemskih celovečercev, kratkih filmov, dokumentarcev, animiranih filmov, reklamnih spotov, študentskih filmov in celo TV dram. Vse, kar je v preteklih 12 mesecih nastalo na filmskem traku Nizozemske. www.filmfestival.nl
:: MILANO FILM FESTIVAL - 16.-25. september, MILANO, Italija / www.milanofilmfestival.it :: CINEMAGIC WORLD SCREEN FESTIVAL FOR YOUNG PEOPLE - 25. november - 9. december, BELFAST, Severna Irska
www.cinemagic.org.uk/display/home :: VERZAUBERT QUEER FILM FESTIVAL - november/december, BERLIN/MÜNCHEN/KÖLN/FRANKFURT am Main - v vsakem mestu teden dni www.verzaubertfilmfest.com :: BITE THE MANGO FILM FESTIVAL - 23.-29. september, BRADFORD, Anglija / www.nmpft.org.uk/btm/2005 :: FESTIVAL LEZBIČNEGA IN GEJEVSKEGA FILMA 27. november - 4. december, LJUBLJANA www.ljudmila.org/siqrd/fglf :: FESTIVAL OF MARITIME FILM AND EXPLORATION 30. september - 9. oktober, TOULON, Francija www.fifme.com :: HUMAN RIGHTS IN FILM INT. FILM FESTIVAL 26. september - 5. oktober, NÜRNBERG, Nemčija www.humanrightsfilmfestival.org :: CORK FILM FESTIVAL - 9.-16. oktober, CORK, Irska
www.corkfilmfest.org :: INT. MOUNTAIN & ADVENTURE FILM FESTIVAL 10.-12. november, GRADEC, Avstrija www.mountainfilm.com/de/2005
kult<fil
CENTER JESENICE
Kar veliko mladinskih centrov je, ki se lahko pohvalijo z daljšo in bogato tradicijo delovanja. No, to pa še ne pomeni, da smo v MCJ kar tako. Krepko se trudimo, da bi s promocijo, obveščanjem ter raznovrstnim programom mlade opozorili na dejstvo, da Mladinski center na Jesenicah obstaja, da so z aprilsko selitvijo centra ravno mladi pridobili te prostore, opremo, sredstva in seveda vso našo pomoč za njihove ideje in potrebe.
Z MLADIMI ZA MLADE
Od pomladi do danes smo organizirali in uspešno izpeljali kar lepo število kulturnih, glasbeno-zabavnih, športnih in »mix« dogodkov oziroma prireditev. Med počitnicami ni manjkalo ustvarjalnih delavnic, športno družabnih igric, skupnega treninga možganskih celic, igranja kart, iger na bazenu ... Kar poglejte Kroniko na naši spletni strani in seveda Program, ki je vedno odprt za nove pobude.
DOGAJALO SE JE IN SE BO!
Seveda še mnogo več in bolj raznoliko, če boš tudi ti, mladinec
-	mladinka z Jesenic in okolice primaknil svoje ideje, želje, potrebe, interes, energijo, domišljijo ... Mladi različnih starosti in interesov - skupaj z nami aktivno ustvarjajte program MCJ in mladinski utrip na Jesenicah! Naj se dogaja na Jesenicah
-	za vse mlade, od osnovne šole pa tja do konca študija in iskanja zaposlitve.
MC Jesenice, Kejžarjeva 22, Jesenice :: 04/5884-680 ali 04/5884681 :: dmcj@siol.net ali mcj-info@siol.net (za vprašanja s področja informiranja in svetovanja) :: www.mc-jesenice.net
6JO"SSJ)|ouj-MMM :: 6JOSSJ>|OUJ®OJU! :: 89"L0-£t78/S0 :: D°!4S!9 IS 'g spoqoAS 6jj_ 'Ae;|sej i|!UA!psj>| je;ueo |>|su!pD||/\| - S3il')l Olfl
■SpD|LU DZ LUSSApSjd mUJSLUUd '0!4.JD>|
l|!|d;so oipnqu;s!p es od oieinpeAodou 'Lu^usAg DLue;s|s o>|Sjd e>|po6op ©ujn.|.|n>| u| eu;jods 'eu;jeouo>| dz eo|udo;sA oohjtoi 9Z> oana e;|dn>| nj;ueo a o>|i|D| u_iojquje;des Lueoeseuj z
■DOIDAOJSAS Dijopujjcyu!
;sou;osud jej louepuj o;u| ||d;so u| ejnsojq euA|;DLUJo;u! 'oqoj -odn ouio;soujDS dz oujsjdo D>|sujDj6ojd u| wupurpDj 'dujdad>| ou;e|ds 0i|0A du rap; ADjd nj;ueo a ei Luo>|!uqDJodn 'siniu|ododz! raisupesA u| u|s ¡zraisesA es od ozoq D>|sipDUjjo;u! 'DiuDJ!LUJo;u! ipojpod i DU SUSi|SpZDJ SipDLUJO^U! SjSpiDU OU;i"IUej; 0>|l|D| L|eUDj;S L|!U;e|dS D|\| epD|UU DZ nfUDAOjeAS Uj nfUDJjUJJOJUj oioi
-USLUDU ;soujozod ouqesod SElčl'» OIAI DiuDAopp nj|A>|o a
'|pD|UJ OiDi|ADjdud 0Ui0;S0LUDS L|!i
!>| 'Ao.pisiojd u| !;souA|.pp muzaj eiuolbAZ! dz ouqej;od oujejdo oBnjp u| Duojuiie; 'Arauuzeujosod ||D u|dn>|s i|!ueqsD|6 mugnzoj siDA dz oqos Dusqso|6 'js6| muqoznjp siuDjB| od ||D eiueon
'opp 0Ui0;S0LUDS DZ DO!U|!On Oi|OA DU LUSO|DAO>|S!qO si 0>|D;
ADJd AoujDjBojd mu|DASZDjqoz| u| i|!u;jeouo>| 'i|!ujn;|n>| oqpsAZ| dooBoluo !>| '¡UDJOAp |usA.|.!psjud |usi|Lusjdo ouqopos a dIdaz! ss oj;ueo AoujDjBojd |sp |iosA eujD6![u:>| Ae;uoA;o ss oisinpsA -odou od ruquje;des nosssuj a d^oojojui je; d[!J©|d6 d^uiz -jeqj» dujdad>| Duj©|ds einpp Dj;ueo D6e>|su!pD|Uj ndo|>|s a
■D;e| o6e>|suD|
oeuo>| dz ez HDAopeAodou Dj;ueo Ae;uoA;o u| ejo;sojd eAou a Ae;nesA oejujou os ¡ujOAoBpo - Dj;ueo |a;uoa;o ud opnujoz dz 6o|zdj ipn; ei jd>| 'n;>ieiqo ujeuDJiuDS jo>|ADjd a eujSJAod jlu 00t7 doo du eou;s!g e>|sueAO|s rpsjpejs a dIdlidu es sey>| qai
■eu6e;s so|||/\| Dj;ueo
o6e>|su!pD|Uj oipoA u| ueolb|/\| ouej| Diuodnz diuoaoBdu euojqz d;s !a;uoa;o d|\| 'epoiuj dz AoujDjBojd eiuoiDAZ! dz LuesApejd oueiueLUDU 'Dou;s!g D>|sueAO|s eupqo Ae;iqopud osieAouiou ;ope|6o d|sud ei ¡s |>| 'Aea|DAO>|s!qo do|zoulu d|Djqz ei es i;sou -seAO|s !ueA;uoA;o d|\| 'Ae^sej muA!;Dej>| je;ueo |>|su!pD|uu ||D ssy» OIAI os HDAOueLupd 'pu;s!g |>|sueAO|s a je;ueo |>|su!pD|uu luoArapoud o>|ze; |jdpo ououo>| d;dja dIoas ei goos o;snBAD 'gj
jesen 2005


CE STE SE KDAJKOLI PRITOŽEVALI NAD HIP-HOPERSKIMI BESEDILI, ČEŠ, DA SO PREVEČ POCESTNIŠKA, BANALNA IN DA SE VEČ ALI MANJ VRTIJO OKROG TEM: NASILJE/SEKS, BOSTE VESELI DEJSTVA, DA OBSTAJA MOČNA KONKURENCA, KI BO PO INTELEKTUALNI POTI ZA ŠALO OPRAVILA Z »GANSTA« RAPERJI - SPOZNAJTE »GEEKSTERJE«!
Ta podžanr hip hopa se imenuje NERDCORE ("nerd" pomeni piflar), ne slavi nasilja, pištol, seksističnih opazk in sovraštva, temveč algoritme ter računalniške jezike in igrice, poveličuje znanost in filme, kot so Vojna zvezd, Gospodar prstanov, Harry Potter, Zvezdne steze ... Gre za muziko, ki Jfc jo delajo računalniški obsedenci, odveč ■ jfli^Mt pa je najbrž poudariti, da glasbo seveda jWy' flj' posnamejo na domačem računalniku. SHte^ ^'"'.^ Namesto umetniškega nadimka ponavadi ^hi ■ vzamejo kar kakšnega od računalniških	™ ?
jezikov, svojo liriko pa zapakirajo v smešne ^fcV. -naslove kot npr.: (Lord, It's Hard To Be Happy	■.{
When You're Not) Using the Metric System; ^PBL . All About The Pentium's; Algorithm of Love; Death of a Hard Drive; You are smart! ...
	m. ]
	~ J
	> A
■jttj/rx/	
Za očeta nerdcora, ki naj bi se pojavil pred petimi leti, se smatra Mc Frontalot (i n njegov album Nerdcore rising ), ki se ima za 579. najboljšega raperja na svetu ter na svoji spletni strani (www.frontalot.com) navaja "citat" slavnega ameriškega jezikoslovca Chomskega: "Še nikoli ni mali fant sedel tako osamljen za računalnikom ter metal ven tako neverjetno dolge rime. Mc Frontalot se je dotaknil duha časa. Razumljivo je, da je tako znan in bogat." Mc Frontalot na svoji strani še navaja izjavo punce, ki se je odločila, da kupi majico z njegovim imenom, v kateri pravi, da se barva majice spreminja skladno s spreminjanjem njenih oči, pozdravila j! je kožno bolezen in histerično slepoto, takoj, ko s! jo obleče, pa nenadoma postane strokovnjakinja za računalniški jezik Intercal. p ^^Bfl Nerdcore se je razširil v vse glasbene zvrsti, i ^^r tako besedila z omenjenim! temami, vzeta iz vsakdanjega piflarskega življenja obstajajo v I^K punku, elektronski glasbi, predvsem pa v pop.	rocku. Najvidnejši predstavniki nerdcore hip-hopa so Mc Frontalot, Mc Chris, Mc Hawkins, The Lords of the rhymes in drugi.
Konec je z uporniškimi besedili, konec je z bentenjem nad policaji, z antiglobalizmom, zvezde večera so namreč mamini sinkoti, ki so za hipec odložili študijsko literaturo, si nadeli rdečo kapo z znakom Coca cola, za nekaj dni spustili rolete in z dobršno zalogo zmrznjene hrane ostali zaprti s svojim najboljšim prijateljem, računalnikom. Tako kot so gangsta raperji ubesedili kruti, a realni svet okoli sebe, so tudi geeksterji kovali rime o tem, kar jim je najbližje. Brez sramu so izrazili navdušenje nad tistim, kar nas običajne, povprečno pametne ljudi ponavadi živcira, prav tako pa smo včasih preobčutljivi na tistega piflarja, ki vedno vse ve, nikoli ne blesti pri fizičnih aktivnostih, nima punce in nam v treh sekundah poinštalira karkoli hočemo. Tako je ta glasba postala namenjena določenemu zaprtemu krogu ljudi, je muzika, ki jo delajo piflarji za piflarje. Slaba stran je, da gre velikokrat za pretenciozna besedila, ki jih razumejo samo računalniški izvedenci in v katerih Mc-ji radi poveličujejo svojo izobrazbo ter se hvalisajo med vrsticami, dobra pa, da so besedila lahko zelo zelo humorna.
KAKO PnEPOZNAMO NEnDCUnE?
Met her at the Star Wars convention
Did I mention, she was looking for love?
He takes her back to her place where the love-play quickly
gets out of hand:
I declare that I'd like to be Luke
Unless that's a little bit too perverted for you
I could be jaba, a jawa, an ewok, when we talk "oo ga la
gee bla!"
i'll read you poetry i'll tell you what I know to be true i'll make a sentimental observation about the moon i'll kiss you so that you could think that kisses are sublime but i won't spend a penny 'cause all that you're worth is my time
xxx
25
jesen 2005

BREAKBEAT JE OZNAKA ZA MNOŽICO PODŽANROV ELEKTRONSKE GLASBE, KATERIH OSNOVA JE PONAVADI NEENAKOMEREN OZ. SINKOPIRAN 4/4 RITEM ZA RAZLIKO OD TEHNA, KI IMA ENAKOMEREN RITEM. OD DRUM'N'BASS-A SE RAZLIKUJE PREDVSEM PO HITROSTI, MEDTEM KO IMA DRUM'N'BASS OBIČAJNO OD 165 DO 180 UDARCEV NA MINUTO (BPM), JIH IMA BREAKBEAT OD
115 DO 150. GRE ZA PREPLETANJA STILOV,
MONTAŽO GLASBE, REZANJE IN LEPLJENJE, KI
GA (VSE BOLJ) OMOGOČA TEHNOLOGIJA.
Hi







-■ . . >

Zaradi svoje nevsiljivosti in neekstremnosti je breakbeat dobro ozadje za klubski pogovor ali pa za lahno plesiščno pozibavanje v funky, jazzy ritmih. Ker pa je breakbeat hkrati tako organski (sempli iz starih komadov) in elektronski (osnova), s svojimi izredno pozitivnimi party vibracijami navdušuje tudi tiste, ki načeloma niso pristaši elektronske glasbe. Seveda je tukaj še manj plesno usmerjeni hudobni brat dvojček - umazani breakbeat (dirty beats, dirty breakbeat), ki je temačen in skrivnosten ter na trenutke tudi bolj elektronsko usmerjen.
KAKO SE JE VSE ZAČELO
Začetki breakbeata segajo v sredo devetdesetih, prvič pa se je pojavil na britanski sceni. Neuradno bi med "funky breakbeataše" lahko v šestdesetih in sedemdestih lahko prištevali že kralja funka Jamesa Browna, kompozijsko pa beseda "break" izhaja iz jazza in opisuje tiste prehode v glasbi, kjer se "zaduši" zvok vseh drugih inštrumentov, da lahko "beat" pride do izraza. Še en dokaz, da breakbeat izvorno izhaja iz glasbene tradicije afroameričanov, je gotovo slavni "amen break", ki ga danes lahko slišimo v tisočih različnih komadih od drum&bassa do hip-hopa. Čeprav njegovo ime nakazuje, da avtorstvo pripada soul&funk skupini The Winstons, ki ga je prvič uporabila že leta 1969 v skladbi "Amen brother", si v današnji dobi reciklaže amen break za ritmično podlago brezskrbno "sposojajo" mnogi svetovno znani izvajalcih, med drugimi Squarepusher, Aphex Twin in NWA.
Nekateri trdijo, da je oče breakbeata hiphoper Dj Kool Herc. Nekega večera leta 1974, ko se je v klubu v New Yorku še poslušalo funk in disco in ko se je še plesalo breakdancing, je breakdancerjem dal priložnost, da je bila njihova plesna točka, ki
kult<glasba
je bila ponavadi omejena na nekaj minut, precej daljša, saj je s pomočjo dveh gramofonov in miksete neslišno miksal več komadov zaporedoma, da je umetnost breakdancer-jev res lahko prišla do izraza. Dvajset let kasneje sta ga The Chemical Brothers povabila, da kot častni DJ izvede set pred njunim nastopom.
Seveda pa je za širjenje obzorij treba omeniti še legendarni film "Scratch", dokumentarec o hip hop DJ-ih in gibanju turnablism iz leta 2001, v katerem nastopijo eminentna imena, kot so Mix Master Mike, Afrika Bambaataa, X-Ecu-tioners, Cut Chemist, Dj Krush, Dj Shadow in drugi (www. scratchthemovie.com).
28. septembra se vam breakbeat spoznanje ponuja v Ljubljani, ko bo tretjič v Sloveniji organiziran Breakbeatnikk festival, ki bo poleg klasičnih nastopov (hip hop, breaks, drum'n'bass) nudil tudi možnost delavnic oz. glasbenega izobraževanja tistih, ki želijo tako glasbo ne samo poslušati, ampak tudi sami ustvarjati (tehnike scratchanja in drugih DJ trikov), lahko pa se boste priučili tudi tehnik MC-janja in zvedeli kaj novega o zgodovini drum'n'bassa. :: www.breakbeat.co.uk :: www.breakbeatsonly.com :: www.breakbeat.org :: www.breakbeatworldwide.com :: www.djbb.dk
IS
The Chemical Brothers, Fatboy Slim, Bentley Rhytm Ace, Propellerheads, David Holmes, Prodigy Breakbeat ima korenine v big beatu (imenovan tudi chemical breaks po enih izmed začetnikov The Chemical Brothers), kakor so angleški glasbeni novinarji poimenovali muziko z močnimi beati in plesnim osnovnim groove-om ter nasnetimi vokali, ki jo je v klubu Big beat butique ustvarjal Fatboy Slim. Gre za mešanico elektronike, rocka in plesne glasbe, vendar pa se to ime danes ne uporablja več - namesto njega se big beat imenuje preprosto 'electronica'.
dam Freeland, Rennie Pilgrem, Koma & Bones, Aquaky, Tipper, Uberzone
Včasih se breakbeat enači tudi s podžanrom Nu Skool Breaks, ki se je rodil v Londonu leta 1998 in je postal popularen zaradi klubskega večera v londonski diskoteki ter pred leti doživel tudi na ljubljanskih podjih razmah v določenih elektronskih krogih. :: www.nubreaks.com :: nuskoolbreaks.co.uk :: www.breaks.fm
4 Hero, Jazzanova Gre za mešanico drum'n'bassa, tehna, house in hip hopa, včasih pa lahko v njem najdemo tudi prvine soula, funka in jazza. Termin brokenbeat se je začel prvič uporabljati na prelomu tega stoletja.
Enduser, Dj Rupture, Sickboy, Doormouse, Axiome Je fuzija jungle-a, hardcore tehna in ritmičnega nojza v breakbeat manlri, ki se odlikuje po hitrosti in nasičenosti zvoka, kot pove že ime samo, se konceptualno navezuje tudi na hardcore. Stil se je pojavil v času viška rave kulture, med leti 1993 in 1994 v Berlinu in Kolnu ter v Veliki Britaniji in ZDA.
PRIPOROČLJIVO POSLUŠANJE
REAKBEAT SCIENCE
Breakbeat science je osemletna založba iz New Yorka, ki jo je ustanovil DJ dB in poleg CD-jev, DVD-jev in vinilk ponuja še knjige in majice. Je prva dnb orientirana založba v ZDA, ki je pospešila razvoj njujorškega breakbeata v dnb. Izdaja tudi serijo dnb kompilacij "Breakbeat science" www.breakbeatscience.com
Svojo kariero je začel pred petnajstimi leti na deep house sceni, potem pa se je začel pospešeno zanimati za progressive breakbeat in hip hop, danes pa ga nekateri smatrajo za najbolj delavnega breakbeataša na britanski elektronski plesni sceni. DJ Hyper aka Guy Hatfield ima svojo založbo Kilowatt in je rezident v kar nekaj angleških klubih, v prostem času pa se tudi teoretično posveča breakbeatu, saj je novinar pri glasbenih revijah. Njegov nastop smo si lahko ogledali tudi v Ljubljani. Priporočamo: kakšnega od njegovih odličnih remixov, npr. "God is a DJ" ali pa klasiko "Get on". www.djhyper.com
:: KID KOALA
Eric San aka scratching DJ iz Montreala in predstavnik smeri old skool/funky breaks, ki je znan po svojih umetelnih in enigmatičnih tehnikah scratchanja ter po čudno dobrem smislu za humor. Poleg solo kariere deluje še v bendih kot so Gorillaz, Lovage in Deltron 3030. Ima izredno kolekcijo semplov, ki včasih že malce preveč krasijo njegove komade - v svojo glasbeno enolončnico zameša vse od ljudi, ki kihajo ali berejo jedilnik v kantonščini, do raznih filmskih semplov in skečev iz starih komedij. Polege tega svoje CD-je umetelno krasi z avtorskimi stripki. Priporočamo: "Some of my best friends are DJs".
:: FATBOY SLIM
Fatboy Slim aka Norman Cook je znan vsakemu, ki je vsaj kdaj od daleč pogledal MTV. Ne več rosno mladi bigbeataš se kar dobro drži na sceni že od leta 1996, ko je na UK Top 40 lestvice izstrelil hitič "Brimful of Asha" (drugače komad Cornershop) ter povzročil, da sta ga kot producenta zaposlila Madonna in U2 ter malce kasneje še "Rockafeller Skank". Spomnimo se tudi njegovega videospota "Praise you", ki je prejel številne nagrade. Glede na to, da ga je Q Magasine uvrstil med "50 skupin, ki jih morate videti preden umrete", priporočamo album "You've come a long way, Baby". www.fatboyslim.net
kult<glasba
novosti
AUDIOSLAVE - Out of exile
Chris Cornell (bivši prvi mož Soundgarden-a) in preostanek Rage Against The Machine, ki jih je zapustil Zach de la Rocha, se hvala bogu ne imenujejo niti RATM niti Soundgarden, ne nadaljujejo tradicije ene od skupin, ne oživljajo tistega, kar je minilo, in predvsem niso vrgli kitar v koruzo. To je sicer drugi album skupine, ki so jo zaradi sestave kritiki hitro podnaslovili s »superskupino«. Audioslave so se na debitantskem albumu še malo uglaševali in na Out Of Exile našli svojo pot. Album vsebuje pristen kitarski rock, kot smo ga pogrešali, izpovedna besedila in humor (I like colorful clothing ... and speaking in tongues cause it doesn't remind me of anything), koncept spremljevalnega vokala pa dobi popolnoma nov pomen. Tudi Cornellov glas se je z leti še izboljšal in pokazal, da kljub na trenutke jokajočim tonom še vedno zasluži titulo enega najboljših vokalov v rocku. Nedvomno najboljši album po Contraband Velvet Revolver.
THE WHITE STRIPES - Get Behind Me Satan
Brez dvoma, duet The White Stripes je nekaj najbolj čudaškega med novostmi zadnjih let. Čudaškemu Jacku Whitu ne bi pripisali njegov glas tona, kot ga nosi njegov glas. In dejstvo, da sta (uradna) člana skupine samo dva, ne pomeni, da ste prikrajšani za število in raznolikost inštrumentov. Naslovna Blue Orchid - radijski hit, ki bo raztegnil nasmeh vsakemu fanu skupine Darkness - je samo otvoritveni akt. Večno vprašanje - ali Meg in Jack drug drugega nazivata s Satanom (če si ogledate naslovnico albuma) - pa se pravzaprav izgubi, ko skušamo definirati njuno peto ploščo. Čudaška? Seveda. Romantična? Šokantno - da. Nekonvencionalna? Brez dvoma. Get Behind Me Satan je album, ki ga ne bo razumel vsak, in prav tako ni album, ki gre v ušesa. Marsikomu, ki ima njuno glasbo rad, ne bo všeč. Vendar drži - album zveni pravilno le kot celota in še takrat le tistim, ki ju razumejo že od nekdaj. Se tudi vam zdi, da v I'm Lonely slišite Changes Black Sabbath?
BLACK EYED PEAS - Monkey Business
Black Eyed Peas so si s spevno Where is the love? prislužili naziv »novinci«, kljub temu da so vse prej kot to. Mnogi so takrat škodoželjno pripominjali, da brez Justina Timerlaka pesem ne bi bila to, kar je. Možno, vendar je »funk« še vedno njihov - Justinov je le glas. In tudi tokrat so se mali grahki lotili sodelovanja. Spet je tu Justin, vendar ne pričakujte visokotonskih melodijskih vložkov z njegove strani, saj je njegov glas v My Style prekrit in zmiksan. Justin ni edini gost; tu so še Jack Johnson (sopisec Gone Going), Sting (Union vsebuje Englishman in New York) in James Brown (They Don't Want Music). Fergie se je kot dodatna vokalistka izkazala za eno najboljših potez, ki bi jo lahko naredili. Brez dvoma so člani Black Eyed Peas fani različnih zvrsti glasbe, katerih vplive jim uspe uspešno združiti. Album se začne z uporabo tako zelo znane teme Misirlou iz Pulp Fiction in nekje na sredini morda izgubi tempo, vendar je funky od začetka do konca.
GORILLAZ - Demon Days
Navadno so stranski projekti manj uspešni od glavnine, vendar je Damon Albarn, prvi mož skupine Blur, strl ta stereotip s svojimi štirimi fiktivnimi animiranimi liki, ki so »frontmani« njegovih stranskih idej. V Gorillaz je Albarn našel način, da se sprosti in pokaže tisto umetniško stran, ki ji v Blur okviru ne pusti na plano. Sicer so nov album pričakala visoka pričakovanja glede na uspeh debitantske plošče, vendar je njegov drugi glasbeni otrok morda še boljši. Sam sicer pravi, da je Demon Days temnejša različica, vendar se skozi album zelo vztrajno plazi vibracija zabave, ki kar vabi vsaj k pozibavanju glave, če ne kar poplesavanju. Album je produkt glasbenikov, ki so poskusili vse in še več, raztegnili glasbo levo in desno, pa še vedno najdejo način, kako jo preoblikovati v nekaj, česar še niso poskusili. Svoj talent je posodilo mnogo gostov, a najboljši je 69-letni igralec Dennis Hopper, ki vam pove zgodbo o Ognju, ki je bruhnil iz opičine glave.
28
jesen 2005 kult<glasba
gorillaz
ö 'o
CQ
Ö 35
«s
SEDAJ, KO SO SE KONČALE POCITNICE IN DOPUSTI, SMO S POPOTOVANJ POLEG VTISOV IN SPOMINOV S SEBOJ PRINESLI TUDI OGROMNO ŠTEVILO DIGITALNIH FOTOGRAFIJ, KI JIH JE POTREBNO PRENESTI NA RAČUNALNIK, NAREDITI VARNOSTNE KOPIJE TER JIH UREDITI. DIGITALNA TEHNOLOGIJA NAM OMOGOČA BREZPLAČNO ZAJEMANJE VELIKEGA ŠTEVILA FOTOGRAFIJ IN NAENKRAT SE ZNAJDEMO PRED NOVIM PROBLEMOM, KAJ NAREDITI S TOLIKO FOTOGRAFIJAMI IN KAKO JIH UREDITI TER SHRANITI.
Da bi stvar potekala brez zapletov, si poglejmo nekaj osnovnih dejstev o digitalni fotografiji.
Za pošiljanje fotografij po elektronski pošti in ogled na monitorju rabimo manjše datoteke, zato je dobro digitalne fotografije prej pomanjšati s primernimi programi za obdelovanje fotografij.
Zadostna ločljivost za ogled na monitorju je 640 x 480 pikslov, datoteka v jpg formatu pa znese od 50-100 kb. Večje fotografije so dokaj nepraktične za pošiljanje po elektronski pošti, ker traja prenos dlje časa. Za izdelavo fotografij na format 10 x 15 ali 10 x 14 je potrebna ločljivost digitalne fotografije vsaj 1 milijon pikslov, za izdelavo večjih formatov pa še večje število pikslov. Taka datoteka znese nekje med 250 in 500 kb. Format fotografije iz digitalnega fotoaparata se ponavadi razlikuje od formata fotografije iz klasičnega fotoaparata. Fotografije narejene iz filma so v razmerju 2:3, iz digitalnega fotoaparata pa ponavadi 3:4, od tu tudi razlika v dimenziji fotografij: film 10 x 15, digitalne 10 x 14. To je pomembno vedeti, ko naročamo digitalne fotografije: če bomo naročili fotografije 10 x 15, ki bodo poslikane z digitalnim fotoaparatom v razmerju 3:4, se zna zgoditi, da dobimo fotografije, na katerih bo zgoraj ali pa spodaj manjkalo precej fotografije. Pravilni digitalni format je 10 x 14, fotografija je sicer malce krajša, vendar je na njej vse, kar je posnel fotoaparat.
Dobra novica je, da so postale digitalne fotografije, ki so narejene na fotografski papir, cenejše kot klasične fotografije s filma. Včasih je bilo potrebno odšteti za kaj takšnega tudi do 2 x več. Se boljša novica pa je, da je preko interneta naročeno razvijanje digitalnih fotografij noro poceni. Tudi do 1/3 cene klasičnih fotografij. Za vse tiste, ki imate dostop do interneta preko kabla ali pa ADSL-a, je to vsekakor pravi način za naročanje digitalnih fotografij.
Nekateri fotografski studiji nudijo za naročanje fotografij preko interneta posebne brezplačne programe, ki olajšajo celotni postopek naročanja, fotografije pa lahko nato prevzamete v njihovih poslovalnicah ali pa na domu preko hitre pošte. Danes je postalo takšno naročanje fotografij zelo zanesljivo, v kvaliteti pa ni razlik. Dobro je upoštevati nasvete glede velikosti digitalnih fotografij za izdelavo na fotografski papir. Obstojnost in kvaliteta takšnih fotografij daleč prekašajo tiste, ki bi si jih natisnili doma na barvni tiskalnik, poleg tega pa je strošek doma narejenih fotografij na primeren papir tudi nekajkrat večji, da ne omenimo zgubljenega časa in truda, ki je potreben za to. Torej, danes je potreben le klik, da prideš do digitalnih slik ...
ZANIMIVOSTI
WORLD PRESS PHOTO - 50 LET
7. in 8. oktobra bo v Amsterdamu 50. obletnico praznovala neodvisna in neprofitna organizacija World Press Photo, katere cilj je vzpostaviti visokoprofesionalne standarde v novinarski in reporterski fotografiji po celem svetu. World Press Photo je tudi organizator največjega in najbolj prestižnega vsakoletnega natečaja za novinarsko fotografijo na svetu. Nagrajene fotografije vsako leto v obliki potujoče razstave potujejo po celem svetu - od 27. oktobra do 20. novembra se bo razstava zadrževala tudi v Sloveniji! www.worldpressphoto.nl
FOTOGRAFIJA NA NETU
FOTOPUB
Zanimiva fotografska stran, na kateri lahko najdete mnogo zanimivih fotografij tako slovenskih kot tujih avtorjev.
:: www.fotopub.com
BOŽIDAR DOLENC:
PORTRETI
Član in eden glavnih protagonistov slovite Foto grupe Solt. Portreti znanih slovenskih osebnosti, med katerimi je veliko fotografov, so nastajali največkrat brez vednosti portretiranca, avtorjeva pozornost pa je usmerjena na kretnje rok, obraza in telesa.
:: Mala galerija Cankarjevega doma, LJ / 14. 9.-20. 10. 2005 / www.cd-cc.si
ARNE HODALIC:
ARVE INDIJE
Malo drugačne fotografije Indije, kot jo poznamo z razglednic. Vsekakor vredno ogleda. :: Fotogalerija Stolp, Maribor / 14. 10.-1. 11. 2005
VIDIM NEVIDNO
Projekt dijakov srednje šole za oblikovanje in fotografijo, ki je nastal pod mentorstvom znane slovenske Fotografinje Sonje Lebedinec. :: Mala galerija Cankarjevega doma, LJ / 2.-13. 11. 2005 www.cd-cc.si
jesen 2005
29
RES JE, DA NAM JO JE POLETJE ZAGODLO Z DEŽEVNIM VREMENOM. PRIHAJA JESEN, KI PRINAŠA ŠE VEČ DEŽEVJA, ŠE VEČ VODE V ČEVLJIH IN ŠE VEČ RAZLOGOV ZA OSTAJANJE DOMA. ČE SE PREVEČ BLISKA IN GRMI, DA BI V ROKE VZELI DALJINCA ZA TV, ALI PA ČE SI PREPROSTO ŽELITE SAMO MALO MIRU, LAHKO V ROKE PRIMETE KNJIGE, KI SO PRIMERNE JESENSKEMU ODPADANJU LISTJA, A VAM HKRATI NE BODO VZELE DOBRE VOLJE!
ZGODOVINSKE ZGODBE
Lion Feuchtwanger: ŠPANSKA BALADA
Lion Feuchtwanger ni nikakršen John Grisham, pa čeprav bi si vsekakor zaslužil vso slavo. Španska balada prav tako ni novo branje, vendar nedvomno premalokrat odkrit biser. Če ste si ogledali film Nebeško kraljestvo in se vam zdi, da ste videli vse grozote križarskih vojn, dvakrat vdihnite in primite v roke tole knjigo. Pirenejski polotok zajame obsesija vsiljevanja krščanstva - prav polotok, na katerem se stiskajo tako kristjani kot judje in muslimani. Kako lahko tako različni ljudje eksistirajo v istem prostoru in so drug drugemu še v pomoč in podporo? Don Alfonso je kralj svoje male deželice; egocentričen, nečimrn in okruten je pripravljen, da obglavi vsakogar, ki se mu postavi po robu. Dokler na nekem sprejemu ne spozna židovskega dekleta. Poročeni kralj se znajde pred novo vrtoglavico dogodkov, ko ugotovi, da mu dekle z druge strani ne gre iz glave. Ko cela Španija vzklika v pozdrav novi ljubezni, ki bo prinesla religijski mir, se križarske vojne šele dodobra začenjajo.
Ostale zanimive zgodbe iz zgodovine: :: Sarah Dunant: ROJSTVO VENERE
Renesančne Firence skozi oči pogumne Alessandre, hčerke bogatega trgovca. :: Ellen Sesta: PREDOR V SVOBODO
O enem najpogumnejših pobegov mladih študentov pod berlinskim zidom.
_-ifc i*- >	I	
"it'	J	i'
	'1	
■ 3 N11I4IHI Htr«l|«I WHITE-1 ¿OLEANDER		
Janet Fitch		

30
JESENSKE ZGODBE
Janet Fitch: BELI OLEANDER
Pred leti je zgodba pritegnila pozornost zaradi filmske adaptacije, v kateri je najboljšo vlogo v svoji karieri odigrala Michelle Pfeiffer. Vendar kot vedno tudi tokrat knjiga skriva poglede, perspektive in skrite zaklade, ki jih film enostavno ne zmore uprizoriti. Astrid je najstnica, ki pripoveduje svojo zgodbo, in ima mamo, ki je ostra kot britev in ki jo Astrid obožuje. Ingrid je ekscentrična, čudovita in samovoljna pesnica, ki prezira šibkost. Nekega dne Ingrid zapusti njen ljubimec, zato ga ona zastrupi z belim oleandrom. Ko je obsojena na dosmrtno zaporno kazen, Astrid ne preostane nič drugega, kot da se sama nauči umetnosti preživetja v različnih rejniških domovih v Los Angelesu. Ko po pretresljivih izkušnjah najde rejniška starša, ki jo obožujeta, se vmeša njena divje ljubosumna mama. In zgodba spet doživi zasuk, ko ima njena mati priložnost, da zaživi svobodno življenje, če Astrid krivo priča v njeno korist ...
Ostale zanimive zgodbe za jesenske popoldneve: :: Maeve Binchy: HIŠA NA TARI
Dve ženski, povezani po naključju, se odločita za mesec dni zamenjati svoji hiši. :: Sandra Gregory: POZABITA NA HČER Zgodba dekleta, ki je ob poskusu tihotapljenja manjše količine heroina s Tajske obsojena na petindvajset let zapora.
KLASIKI
John Steinbeck: VZHODNO OD RAJA
Vzhodno od raja je Steinbeck prvič objavil leta 1952 in (šele) deset let zatem prejel Nobelovo nagrado za literaturo. Svojo zgodbo je razpel med ameriško državljansko vojno in koncem prve svetovne vojne ter med dve generaciji bratov. Prvo generacijo predstavljata dobrosrčni Adam ter njegov divji brat Charles. Vzgojena sta pod trdo roko strogega očeta in ko se Adam vrne z vojne dolžnosti, ki mu jo je vsilil oče, usoda potrka na vrata družine Trask. Dobesedno - v obliki Cathy Ames, mlade prostitutke, ki hudo pretepena poišče pomoč prav pri njih. Adam se zaljubi in poroči z lepo Cathy, ki pa zelo kmalu pokaže svoje prave barve. S Cathy je Steinbeck ustvaril enega najbolj temačnih likov v ameriški literaturi; hladno, brezobzirno osebo, ki ni sposobna človeških čustev. Cathy Adamu rodi dva sina in to je druga generacija bratov, ki jo spremljamo skozi knjigo. Aron in Caleb sta tako različna kot Adam in Charles, a sta prav tako rojena v tragedijo življenja, v katerem morata najti svojo pot med dobrim in zlim, med ljubeznijo in sovraštvom in se naučiti živeti drug z drugim.
Ostali klasiki, primerni za jesen: :: Charles Dickens: VELIKO PRIČAKOVANJE
Zgodba osirotelega fanta, ki na poti odraščanja sreča veliko zanimivih ljudi. :: Virginia Woolf: ORLANDO Fiktivna biografija lepega moškega iz 16. stoletja, ki se nekega dne prebudi kot ženska in živi do 20.stoletja.
jesen 2005 kult<knjiga
/
SPOZNAJ SVOJE PRAVICE IN MOŽNOSTI NA PODROČJU DELA IN ZAPOSLOVANJA DOMA IN V TUJINI. PRIPRAVI SE NA NEPRIČAKOVANE RAZLIKE V POSTOPKIH PRIJAVE NA DELOVNO MESTO V POSAMEZNIH DRŽAVAH. NA EVROPSKEM MLADINSKEM PORTALU NAJDEŠ INFORMACIJE POVEZANE Z DELOM, PRILOŽNOSTI ZA ZAPOSLITEV, DELOVNE ZADEVE, POSTOPKE ZAPOSLOVANJA, NAMIGE ZA PISANJE ŽIVLJENJEPISA, INFORMACIJE O DELOVNIH DOVOLJENJIH, PRAKTIČNE VODNIKE TER TESTE IN NASVETE, KI JIH POTREBUJEŠ ZA USPEH NA DELOVNEM TRGU.
a D
a> ra
D D
EVROPSKA SLUŽBA ZA ZAPOSLOVANJE
Če iščeš informacije o tem, kako najti službo v tujini, o življenjskih in delovnih razmerah v drugih evropskih državah, obišči spletno stran EURES-a, evropske službe za zaposlovanje, ki deluje v okviru Evropske komisije. Tu najdeš tudi kontaktne informacije o EURES svetovalcih v svoji državi. http://europa.eu.int/eures/index.jsp
PRILOŽNOSTI ZA ZAPOSLITEV V MEDNARODNIH ORGANIZACIJAH
Če te zanima delo v evropskih ali mednarodnih organizacijah, si oglej to stran, ki ti ponuja pregled teh možnosti. www.coe.int/T/E/Human_5FResources/ jobs/11_5FLinks
SELITEV V EVROPI
Čeprav je to stran pripravila služba SOS za EVS posebej za Evropsko prostovoljno službo, najdeš tu praktične in uporabne informacije, s katerimi moraš biti seznanjen pri selitvi v drugo državo. http://youth.cec.eu.int/movingeu/de-fault_en.htm
POMOC PRI OPRAVLJANJU IZPITOV EU
Vsi, ki se zanimate za delo v ustanovah EU, boste s pridom uporabili to spletno stran, saj vsebuje široko paleto študijskih paketov za pomoč pri opravljanju izpitov EU, poleg tega pa vsebuje še novice, nasvete in mnogo več. www.eu-exams.com
STROKOVNOST NA PODROCJU DELOVNE MOBILNOSTI
Si pripravljen na izziv? Bi rad spoznal nove ljudi, druge kulture in postal svetovljan? Če je tako, razmisli o delu v tujini za nekaj časa! Tu najdeš praktične nasvete, vodnike, pripomočke in teste, s katerimi lahko preveriš svoje znanje splošne razgledanosti, poleg tega pa tu najdeš tudi veliko uporabnih povezav. www.labourmobility.com
MOBILNOST LJUDI IN PRAVICE POSAMEZNIKA
Ta spletna stran Evropske komisije ponuja informacije, ki jih potrebuješ, če želiš, da bo tvoja diploma priznana tudi v tujini (kvalifikacije), ali če želiš pridobiti socialno varnost v drugi državi Evropske unije in še marsikaj. Tu najdeš povezave do uporabnih kontaktov in virov ter do brezplačnih kažipotov. http://europa.eu.int/comm/in-ternal_market/en/people/index.htm
KAŽIPOT ZA ISKALCE ZAPOSLITVE V EVROPI
Vodnik Evropske komisije, ki ti bo odgovoril na praktična vprašanja o delu v tujini.
http://europe.eu.int/scadplus/citizens/en/empl.htm
DEJAVNOSTI EVROPSKE UNIJE: ZAPOSLITEV
To je začetna točka za iskanje informacij o zaposlovanju na evropski ravni. Tu boš našel informacije z različnih področij: zakoni in pogodbe, politika, statistika, dejstva, publikacije itd.
http://europe.eu.int/pol/socio/index_en.htm
DOVOLJENJA, NASVETI IN BAZA ZAPOSLITEV
Na tej strani so na voljo vodniki s področja imigracije, servisi za pomoč pri pridobivanju delovnih dovoljenj, nasveti za ljudi, ki živijo in delajo v tujini, namigi za pisanje življenjepisa in podobno. Tu imaš tudi priložnost, da se brezplačno prijaviš v spletni center zaposlovanja. www.workpermit.com
DO PRIZNAVANJA KVALIFIKACIJ PREK SPLETNIH STRANI
Na tej strani najdeš seznam pravnih besedil o priznavanju strokovnih kvalifikacij kot tudi seznam kontaktnih točk, ki se s tem ukvarjajo v državah članicah. Oglej si tudi vodnik za uporabnike splošnega sistema za priznavanje strokovnih kvalifikacij.
http://europa.eu.int/comm/internal_market/en/quali-fications
SPLETNA STRAN ZAPOSLOVANJA V EVROPSKI KOMISIJI
Na tej strani najdeš informacije o priložnostih za zaposlitev v Evropski komisiji. Spletna stran te bo vodila skozi proces prijave, odgovorila bo na tvoja najbolj pogosta vprašanja in te usmerila tja, kjer lahko dobiš več informacij. http://europa.eu.int/epso
Predstavili smo samo nekaj pomembnejših "bližnjic", bolj razpredene in posodobljene informacije pa najdete na http://europa.eu.int/youth. Navedene informacije najdete tudi v knjižici "Bližnjice do informacij EMP", ki jo je pripravil Eurodesk v Sloveniji, in bo na voljo tudi na spletni strani http://mladina.movit.si.
web jesen 2005
31
interaktivni muzeji znanosti in tehnike
ŠPANIJA
:: CIUDAD DE LAS ARTES Y DE LAS CIENCIAS,
Valencia :: www.cac.es Eden najbolj fascinantnih in največjih parkov znanosti in umetnosti na svetu! Futurističen park, sestavljen iz petih ogromnih kompleksov, je skonstruiral slavni arhitekt Santiago Calatrava iz Valencije: interaktivni muzej znanosti, podvodno mesto L'OCEANOGRAFIC (največji morski akvarij v Evropi), L'HEMISFERIC v obliki ogromnega človeškega očesa (planetarij z IMAX in laserskimi projekcijam na 900 m2 velikem kupolastem zaslonu), L'UMBRACLE razgledno ploščad z avtohtonim arboretumom ter PALAU DES ARTS, "kolosej 21. stoletja" za inovativne gledališke, operne in plesne predstave (še ni odprt za javnost). :: CASA DE LAS CIENCIAS,
La Coruña :: www.casaciencias.org :: PARQUE DE LAS CIENCIAS,
Granada :: www.parqueciencias.com
FRANCIJA
:: LA CITÉ DES SCIENCES ET DE L'INDUSTRIE,
La Villette, Paris :: www.cite-sciences.fr Cité, gromni znanstveni center, ki je bil odprt leta 1986 na dan Halleyevega kometa, je po številu obiskovalcev ena največjih kulturnih ustanov v Parizu. Glavni del centra, Explora, med drugim vabi na spektakularno razstavo in simulacijo globalnih klimatskih sprememb. Pozor: 18. oktobra bo odprta posebna razstava namenjena Vojni zvezd - izvedeli boste vse o posebnih efektih in rekvizitih ter znanstvenih dejstvih iz filma. :: FUTUROSCOPE, Poitiers :: www.futuroscope.fr :: EXPLOR@DOME, Paris :: www.exploradome.com :: CAP SCIENCES, Bordeaux :: www.cap-sciences.net
VELIKA BRITANIJA
:: OUR DYNAMIC EARTH SCIENCE CENTRE,
Edinburg, Škotska :: www.dynamicearth.co.uk Raziskuje ekstremne karakteristike našega planeta, od prazgodovinskih, vulkanskih, tropskih do antarktičnih. Potujte v času nazaj in doživite "Veliki pok", začutite, kako se zemlja strese, ko začne bruhati vulkan, poletite nad ledeniki, začutite hlad polarnega ledu, pustite se ujeti tropski nevihti....
:: THE NATIONAL MUSEUM OF SCIENCE & INDUSTRY, London
www.nmsi.ac.uk :: SELLAFIELD VISITORS CENTRE, West Cumbria
www.go-experimental.com :: LIFE SCIENCE CENTRE, Newcastle Upon Tyne
www.lifesciencecentre.co.uk :: AT-BRISTOL, Bristol :: www.at-bristol.org.uk :: TECHNIQUEST, Cardiff, Wales :: www.tquest.org.uk :: GLASGOW SCIENCE CENTRE, Glasgow, Škotska www.glasgowsciencecentre.org
NIZOZEMSKA
:: NEMO
Amsterdam :: www.e-nemo.nl Največji interaktivni muzej znanosti na Nizozemskem, ki vas popelje na popotovanje odkritij med fantastiko in realnostjo. Odkrili boste, kako znanstveni fenomeni, kot so svetloba, zvok, elektrika, magnetizem, gravitacija in kaos, vplivajo na vsakodnevno življenje. Zvedeli boste tudi vse o DNA in genih in se preizkusili v mnogih kemijskih eksperimentih.
Seznam vseh interaktivnih "hands-on" muzejev znanosti po Evropi najdete na spletni strani
www.euro2B.si/eksperiment