1| KOROŠKI ČASOPIS 96 Leto VI, 18. oktober 1996, ceno 200 SIT I Poštnina plačana na * pošti Ravne na Koroškem I X J'-'-hJ It« Pt ■ | i ì «sA'.'- ZAVAROVALNICA MARIBOR ZAVAROVALNICA Z NAJDAUSO TRADICIJO ’H5ftSr -r* tt v Tj KAJA BOR MARA TAROK PARTNER CIRUS HOM OPREMA TOVARNA OBtAZINJENEGA POHIŠTVA 2380 Slovenj Gradec, Pod gradom 4 Telefon: 0602/42-051 Telefax: 0602/42-153 Proizvode Nove opreme Slovenj Gradec lahko pod ugodnimi pogoji kupite v vseh večjih salonih ali v lastnih prodajnih enotah: Slovenj Gradec, Pod Gradom 4, "S 0602/44 185, 42 051 Novo mesto, Košenice 65a, “S 068/321 674 Divača, Lokev 189b, Br 067/67 615 Ljubljana, Tbilisijska c. 83, s 061/123 38 45 Maribor, Ptujska c. 97, “S 062/422 552 DRAVOGRAD m r" Trgovina na veliko in malo d. d. Dravograd, Trg 4. julija 46 OD TOD - Za Vas Vsak Dan -POVSOD KQDPffloua id®sr© im (sasoaoaa UPRAVA, d.d., DRAVOGRAD SKLADIŠČE SLOVENJ GRADEC tel.: 0602/83-641, 83-652 tel.: 0602/42-551, 42-553, 42-591 Karikirano V skladu s kriteriji predvolilne kampanje pošiljam v objavo propagandno sporočilo vsem, ki so me pridobivali za kandidiranje: ffizioO masama Dpusausiijii Sem pristni Korošec in bom vseskozi deloval le v prid svoje regije. Rojen sem na višinski kmetiji in že od rojstva gledam na vse zviška. Kljub pregovom, da ima neumen kmet debel krompir, ga v hribih ne sadimo več. Tudi komza je postala nerentabilna, odkar je všeč nekaterim dolinskim velikašem in političnim veljakom. Redim le teleta, z biki in voli se ne splača bosti. So v prestolnici. Molzne krave pa v podjetjih in tovarnah pomolzejo drugi. Skrbim za čist zrak, kurim le zdrav les, odpadke prepuščam v predelavo naravi. Hlodovina in deske so v Evropi prepoceni, da bi jih vozili v dolino. Naravna bogastva je trebu čuvati. Pred pomembnimi odločitvami se posvetujem z vedeževalci in astrologi. S poslanskimi skupinami ne bom sklepal kompromisov. Denarja ne nosim v hranilnice, iz strahu pred bankroti in vlomi. Banke pa lahko lupijo posojilojemalce brez mojega denarja. Jaz ga raje obračam pod pulti in za šanki, kjer ga še davkarija ne izvoha. Za poslansko plačo mi je figo mar, zaradi faušije mi ne bi teknila kot domača bedrca. Denar pokvari vsakogar. Zato tudi za izjemne pokojnine ne bom glasoval. Le delo naj krepi človeka. Še naprej bom nasprotoval vračanju gozdov grofom. Kje pa boste iskali fižolovke, če bo njihov lastnih znan? Po gozdovih boste še naprej smeli nabirati gobe in črneče v neomejenih količinah. Prav tako dračje za kurjavo. Naravni darovi bodo dostopni vsem. Otrok ne bom silil v šole, se bodo že sami znašli med križi in računalniki. Ženi bom dovolil voliti, saj smo vendar enakopravni. Če vam bodo dragi ponujali med, jim nikar ne nasedajte. Preveč sladkega škodi zobem, vi jih pa boste še rabili za glodanje političnih kosti. Glasujte zame, saj sem brezbarven, zato se ne morem prebarvati. Ostajam v dobrem in slabem Vaš kandidat! P.s. Zamudil sem rok za odprtje žiro računa za predvolilno kampanjo in vam s plakati in mojo fotografijo ne morem ustreči. Za šankom pa ste dobrodošli vse do volilnega molka. • Sodobna športna disciplina: met bombe. • V politiki je najprej pomp, nato pa rompompom. • Nihče ne verjame lažnivcem, vsi verjamejo lažem. • Kdor pozna preveč ljudi, premalo pozna človeka. • Prazni žepi se manj trgajo. Niko VSEBINA X Zle slutnje Črnjanov so bile upravičene 4 X CaS volitev 5 X Intervju: Zlatko Ajd, lek Prevalje 6 X Poslovni center v Radljah kmalu odprt 8 X Ravenčani so praznovali 11 X V Dravogradu nova stanovanja 15 X Bomo imeli svojo pokrajino? 17 X Apokaliptični Abadon 23 X Končno zmaga Korotana 27 Na naslovnici: Rak Foto: Franc Jurač PREPIH Koroški časopis. Izdaja ČZP Voranc do.o. Ravne na Koroškem Glavni in odgovorni urednik Edi Prošt Računalniški prelom: Grafični studio Ivko, Ravne. Tisk: Tiskarna ODTIS Ravne. Naslov uredništva: Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel.: 0602/22-999, fax: 22-904. Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje, št. 23/105-92, šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifiie št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. onografija o raziskavah svinca, cinka in raka v Mežiški dolini je potrdila, da so bile zle slutnje Črnjanov, ko so zahtevali resnico o nevarnostih, ki jih prinaša predelava svinca, osnovane. V monografiji je potrjeno vse, kar so takrat javnosti strokovnjaki prikrivali, javnost pa o tem samo ugibala. Spet bi bilo dobro razmisliti, ali je zdaj čas, ko lahko zahtevamo nove podatke o morebitnem tveganju, vezanem zgolj na to, da živimo v Mežiški dolinil? V ospredju Ali smo upravičeno zaskrbljeni? Vse je res šele, ko to rečejo pravi! Zgodovina se ponavlja. Tudi zdaj ni podatkov, kjer bi morali biti, tudi zdaj ni nikogar, ki bi reagiral na podatke, ki so znani. Država je sicer postavila norme, ki naj bi veljale za merilo onesnaženosti okolja, pa ob prekoračitvah ne reagira, ob omenjanju pristojnosti za reagiranje pa se gospoda postavi v krog in kaže s prstom na soseda. Vsaj to. Davnega leta 1976 in 1977 so Črnjanom hoteli zanikati prav vse, mnogo več pa se je vedelo o vplivu topilnice svinca na rožice kot na ljudi. LOBIJI strokovnjaki. Vsaj tistih ne, ki so se tikali neposredno zdravja ljudi. Ve se namreč, da je raziskave takrat plačeval rudnik, da so bili z njihovimi rezultati seznanjeni tako domači zdravniki kot vodilni rudniški delavci, in da je v javnost potem prišlo, kar je »še bilo znosno«. Če bi bile Dolina, kdo bo tebe ljubil... upoštevane vse ugotovitve raziskav in priporočila (Zagrebčani so si jih lahko privoščili, domači strokovnjaki bi morali ukrepati!?), danes ne bi stal vrtec v Žerjavu, industrijska cona v Žerjavu bi pokrila tudi naselje Žeijav, za tovarniškim plotom pa bi ženske, dokler lahko rojevajo, ne smele delati!!! jena. V lobi je bila vključena še rudniška služba za varstvo pri delu, ki je igrala vlogo veznega člena, republiška, takrat sanitarna inšpekcija, pa je simbiozo blagoslavljala z začasnimi (za nekaj let) obratovalnimi dovoljenji. In to v času, ko je topilniški dimnik Posnetek: F. JuraC nabruhal v Čmo, Žeijav in Mežico toliko svinca, da so tudi otroci živeli v domala enakih razmerah kot njihovi očetje pri visoki peči. Le da otroci niso imeli zaščitnih mask! OTROKOM ZAŠČITNE MASKE! Kot je zapisal kolega Petek v Večeru, »svinec je bil in bo« v Mežiški dolini stalnica, ki jo moramo vzeti v zakup. Zato, ker so nekoč imeli moč nepravi in neodgovorni ljudje in zato, ker nekje pač moramo živeti. Vprašanje je le, ali moramo živeti kot ovce in se sprijazniti z dejstvi, kot da so nespremenljiva, ali pa se boriti zase in vsaj zdaj v demokraciji odločno zahtevati odgovorno ravnanje odgovornih. Drjanez Stupar z inštituta Jožef Stefan je lani ugotovil, da živimo v okolju (Žerjav, Črna), ki je mnogokrat preobremenjeno z nekaterimi težkimi kovinami, letos so to ponovno ugotovili še za Mežico. Dr.Štupar je tudi ugotovil, da je v laseh čmjanskih in žeijavskih otrok (predvsem dečkov) dvajsetkrat več svinca kot v laseh njihovih vrstnikov v Ljubljani. Svoje ugotovitve je pred tednom predstavil znanstvenim kolegom v Združenih državah Amerike. Kot pravi, se niso mogli načuditi, kako da država in zdravstvo ne ukrepata. V daljni Ameriki namreč na celotni populaciji otrok spremljajo tudi obremenjenost s svincem, kajti ugotovili so, da so zanje nevarne celo barve, ki so narejene s pomočjo nekaterih svinčevih spojin. So pri nas, ki tako tožimo nad upadajočim številom prebivalstva, otroci drugačno »bogastvo«? SLIKE NI! Odgovor na vprašanje, ali tako okolje vpliva na zdravstveno - epidemiološko sliko prebivalcev Mežiške doline, zlasti gornje, je tudi danes, tako kot pred dvajsetimi leti (ko so tak odgovor zahtevali Črnjani), enak. »Ne vemo, ker Zanimivo je vprašanje, zakaj je Simbioza strokovnjakov monografija izšla v Zagrebu, večino onesnaževalcev in tistih, ki bi raziskovalnih projektov pa so morali skrbeti za zdravje ljudi, je opravili zagrebški in ne domači bila tako s pomočjo Zagreba ohran- Komentar nimamo slike!« Če ne bi šlo za resne stvari in če ne bi bili tisti, ki tako odgovarjajo, strokovnjaki zdravniki, in če ne bi tudi oni poznali vsega kar piše v omenjeni monografiji, bi človek menil, da niso resni. Tako pa jim prisluhne tudi, ko povedo, da to stane in da oni zaenkrat tega denaija nimajo. In ko je šel v prafaktorje veliki Rudnik in ni več nikogar, ki bi posebej plačeval vsaj Zagrebčane (če že njih ne), so čisto bosi. Pač ugotavljajo, koliko je še zastrupitev s svincem za topilniškim plotom in to je tudi edini stik s to težko kovino, ki ga še imajo. Vsaj ciljano! O kadmiju, ki ga je v Mežici, Črni in Žeijavu tudi več kot preveč, pa tako že prej ni bilo dosti govora. TUDI RAK!? Na Onkološkem inštitutu, na registru raka, kjer lahko povedo o pogostosti raka tudi po poštnih številkah, so nam povedali, da je obolevnost za rakom v Mežiški dolini nad slovenskim povprečjem. Seveda to še ne pomeni, da lahko onesnaženost okolja povezujemo s tem podatkom avtomatsko. Toda ve se, da se vplivi okolja na obolevnost ne samo seštevajo, temveč množijo v škodo zdravja in da smo tudi v Mežiški dolini vsaj približno povprečna populacija. S kadilci, ki že tako imajo 3o krat več možnosti, da zbolijo za pljučnim rakom kot nekadilci, z nezmerneži pri pitju alkoholnih pijač, pa še kakšnimi nezmerneži, ki po taki razlagi tvegajo tudi s tem, da živijo, kjer pač živijo... MINIMALNA MINIMALNOST Tudi ob prvi revoluciji ozaveščenosti o vplivih okolja na zdravje ljudi je bilo zelo podobno današnji situaciji. Tudi takrat so bili podatki, ki so pricurljali v javnost, predstavljeni kot nepomembni, onesnaževalci so se delali celo bolj ozaveščene kot njihove žrtve, novinaiji so bili senza-cionalisti, ekonomija je bila dvesto nadstropij nad zdravjem, slike iz predprejšnjega odstavka niso našli... Danes direktor MPI trdi, da oni z onesnaževanjem nimajo več nič, da sicer kršijo zakone, gozdove pa ožigajo drugi, svinca pošljejo v zrak samo še 70 kilogramov... MONOGRAFIJA OPOMINOV Stran 55: »Problem s kovinami zastrupljene zemlje je v Mežiški dolini najtežji in težko je predvideti, kako dolgo bo še prisoten. Ne obstajajo še namreč učinkovite metode za odpravljanje kovin iz zemlje (razen popolnega odstranjevanja). Edina priporočila so lahko zato bila: nekatera področja spremeniti v izključno industrijske cone brez stanovanj in domačih živali ter priporočilo, da na teh področjih ne bi vzgajali sadja, vrtnin in drugih prehrambnih artiklov...«□ Edi Prošt m »F men RAČUNALNIŠKI INGENERING [ Vili Veler s p. Javornik 44,Ravne na Koroškem RAČUNALNIŠKE PROGRAMSKE REŠITVE ZA OBRTNIKE IN S.P. - enostavno in dvostavno knjigovodstvo - plače - osnovna sredstva - - poslovanje tehničnih trgovin - prometni davki - fakturiranje - virmani - - polotnice - prispevki za zavezanca - rogramska oprema po naročilu - - izvajanje drugih uslug na programski in strojni informacijski opremi - TeL/Fax-0602-21~277-Mail: Vili. Veler@eunet.si VOLITEV Piše: Miro Petek Začelo se je. Priprave na volitve namreč in vse kar sodi k temu cirkusu. Cirkus je morebiti prehuda beseda, kajti ljudje, ki bodo naslednja štiri leta sedeli v parlamentu, bodo presneto krojili naše življenje. Cirkus pa bo seveda v obdobju do Martinovega, ko bomo lahko slišali kup obljub, sladkih in slinastih besed, ko bodo na nas gledale podobice z vseh vaških lip, ko se bomo zabavali, ko bodo o kandidatih na dan hodile pikantne podrobnosti in ko bodo drug na drugega zlivali golide gnojnice. Mnogo poklicanih in malo izvoljenih: na Koroškem se bo v predvolilni boj spustilo najmanj 30 ljudi in zmagal bo tudi tisti, ki v parlament ne bo prišel, bo pa iz te volilne bitke odnesel celo glavo in se bo tudi po volitvah s pokončno glavo lahko pokazal med ljudmi. Državni zbor je postal nadvse zanimiv, vendar bo treba še počakati kakšen mandat ali dva, da bo politika res postala poklic, profesija, in da v parlamentu ne bomo gledali raznih diletantov, nastopačev, karieristov. Parlament je za mnoge postal zanimiv predvsem zaradi izjemno dobrih plač in privilegijev, ki si jih poslanci na razne načine skušajo uzakoniti. Nas pa zanima predvsem relacija parlament - Koroška. Ljudje se namreč radi vprašajo, kaj pa je (bo) ta poslanec naredil za Koroško? To vprašanje je povsem na mestu, čeprav je treba dodati, da so mnogi kandidati že ob privolitvi v kandidaturo podpisovali izjave, da se bodo ravnali v skladu s politiko njihove stranke. Torej partitokracija, ne demokracija. Politika stranke pa je lahko mnogokrat diametralno nasprotna željam neke regije in poslanec z dušo in moralo mora v takih primerih doživljati velike travme. Zato je skoraj nujno, da ob naslednjih volitvah Koroška dobi svojo regionalno politično stranko, po vzom Zveze za Primorsko ali Zveze za Gorenjsko, ki bo zastopala stališča regije in ne strankarske nomenklature. Tem regionalnim strankam zaenkrat še ne pripisujejo prav velikih možnosti, vendar bodo prej ali slej potrkala na vrata parlamenta. In kaj Koroška pričakuje od svojih poslancev? Poglejte: primorski poslanci so se ne glede na politične barve zbrali in vložili zakon o likvidaciji strupene azbestne proizvodnje v Anhovem in o sanaciji okolja ter plačilu odškodninam zaposlenim. Takšen primer trka na vrata v Mežiški dolini. Povezanost Koroške z osrednjo Slovenijo je katastrofalna in s pravilnim lobiranjem bi kakšen milijon lahko prišel na koroške ceste. Podeželju je mogoče pomagati skozi tisoč načinov: pri cestah, razvoju kmetij, turizma. Poslanci so tisti, ki morajo ljudem s Koroške odpirati vrata na vseh ministrstvih, kjer kaj delijo. V kratkem bo padla kocka okrog regij oziroma pokrajin in obstajajo vse možnosti, da ob anemičnosti Koroške in koroških poslancev ta status enostavno izgubimo. Kaj potem, če je Koroška regija v primerjavi s Štajersko, Gorenjsko ali Primorsko majhna regija. Tudi Slovenija je v primerjavi z ZDA, Francijo ali Brazilijo majhna država, pa je vendarle mednarodno priznanja država. Koroška je zgodovinska slovenska pokrajina - patetično govorimo o Koroški kot zibelki Slovenstva - in nujno je, da se Koroški prizna tudi upravni in politični status pokrajine. V nasprotnem primeru bomo spet samo izgubljali. In kdo bo tisti, ki bo v imenu Koroške vse to počel v beli Ljubljani? □ Intervju Pogovor z direktorjem družbe Lek Prevalje Zlatkom Ajdom V LEKU NA PREVALJAH SE IZVAJA INVESTICIJSKI PROJEKT, KI JE GLEDANO V DENARJU EDEN NAJVEČJIH V SLOVENSKEM GOSPODARSTVU V družbi Lek na Prevaljah zaposlenih ni strah, da bodo izgubili delo, tudi prislilnih dopustov ne poznajo, ker je dela toliko, da delajo v treh izmenah in pred koncem leta ne bodo mogli porabiti niti rednega dopusta. Zanje se je letos slišalo, ko so dobili izplačan regres v višini 130.000 tolarjev. Pred koncem leta lahko pričakujejo še nagrado v višini ene plače, ker dobro delajo in ker matična firma Lek Ljubljana praznuje 50 - letnico uspešnega razvoja. Ob tem so druge bonitete zaposlenih, kot je cenejši nakup Lekove kozmetike, obisk Lekovega hotela v Kranjski Gori videti že drobne, bi pa za zaposlene v drugih koroških podjetjih pomenile pravo razkošje. Nekoč so bile plače v Leku na Prevaljah precej nižje kot v ravenski železarni, danes v Leku zaslužena plača pomeni pomemben prispevek v družinski proračun. O dosedanjem in prihodnjem razvoju Leka na Prevaljah smo se pogovarjali z Zlatkom Ajdom, diplomiranim farmacevtom, ki je v letošnjem letu prevzel vodenje poslovne enote Lek Prevalje. Zlatko Ajd, domačin, se je v prevaljskem Leku zaposlil po končanem študiju pred 16 leti. V Lek Ljubljana ga cenijo kot dobrega strokovnjaka. o- Iz majhnega obrala, ki je v sedemde-stih letih še gostoval v prosotorih tedanje tekstilne tovarne na Prevaljah in im katerega tedanja lokalna oblast ni kaj prida računala, ker je rasel v senci tedaj še mogočnega mežiškega rudnika in ravenske železarne, se je razvilo eno najbolj gospodarsko in razvojno trdnih podjetij im Koroškem. Kakšen je bil ta razvoj? »Lek se je v sedemdestih letih kot TOZD Dren -ime mu je dal pokojni dr. Franc Sušnik - ločil od tekstilne tovarne. Odkupil je prostore in se kot TOZD Lek Prevalje vključil v Lek Ljubljana. Desetkrat manj zaposlenih kot danes se je tedaj ukvaijalo s pakiranjem analgetikov, vendar se je že pred koncem sedemdestih začela tudi penicilinska proizvodnja. Ob tem je potekala tudi proizvodnja dentalnega programa v sodelovanju z Lichensteinskima firmama Ivoclar in Vivadent. Število zaposlenih seje v začetku osemdesetih let povečalo na okoli 50, med njimi trije diplomimi farmacevti - Tone Grobelnik, tedanji vodja proizvodnje, (Zlatko Ajd) in direktor Ivan Gornik. Leta 1985 je bil zgrajen obrat Linex. Za razvoj Leka na Prevaljah pa je bila najbolj pomembna Lekova odločitev za proizvodnjo klavulanske kisline v Lendavi. S tem smo začeli ob koncu Zlatko Ajd osemdesetih let. Kot eno od prelomnic lahko štejemo leto 1989, ko smo začeli s proizvodnjo umetnih zob. Istega leta so tudi ideje o modernizaciji proizvodnje za amoksiklav postale resnejše. Septembra leta 1990 je bil na Prevaljah proizveden prvi Amoksiklav iz lastne surovine.« cr Je tedaj prišlo do odločitve za eno največjih gospodarskih investicij v državi? Ste im Prevaljah lahko na to vplivali? »Odločitev za modernizacijo Leka na Prevaljah je bila dorečena v vodstvu Lek Ljubljana, vendar smo si tudi na Prevaljah prizadevali, daje do tega prišlo. Lokalni skupnosti in tedanjemu predsedniku izvršnega sveta dr. Maticu Tasiču pa gre zahvala, da so bili vsi postopki v zvezi s pridobivanjem soglasij in dovoljenj za gradnjo opravljeni v zelo kratkem času.« o* Koliko bo Lek stala naložba na Prevaljah in kdaj bo končana? »Naložba, ki bo izvedena v dveh fazah, je vredna okoli 38 milijonov švicarskih frankov (okoli 50 milijonov mark ali okoli 450 milijonov tolarjev, op.p.). Od tega je tehnologija vredna okoli 12 milijonov švicarskih frankov, okoli 1,7 milijona je vreden vložek v ekološke rešitve. Prva faza gradnje je končana in poizkusna proizvodnja že poteka, z drugo začenjamo novembra. Sočasno potekajo tudi priprave na rekonstrukcijo ceste Prevalje - Mežica. V drugi fazi gre za gradnjo visokoregalnega skladišča, ki bo popolnoma avtomatizirano in za gradnjo centralne raztehto-valnice ter analitskih laboratorijev in pomožnih sistemov. Ta del bo končan prihodnje leto, nazadnje, v letu 1998, bo na vrsti zunanje urejanje okolice. Naložba bo v celoti izvedena brez kreditov.« o* Vprašanje o načrtih za prihodnost se ob tej smelosti vsiljuje samo po sebi »Amoksiklav je v Leku proizvod številka dva. Cilj je, da ta preparat postane številka ena. Gre za preparat, na katerem Lek gradi svojo dolgoročno razvojno strategijo. Naš cilj je, da z amok-siklavom čimprej osvojimo razvita in zahtevna tržišča, tudi ameriški trg. Sedanja naložba naj bi se hitro povrnila in ustvarila pogoje za novo naložbo. Lek namreč teži k temu, da se naložbe ne le povrnejo, temveč, da se iz njih razvijejo nove. Nekaj takih je Lek že imel. Letos bo na Prevaljah proizvedeno 40 milijonov tabletk amoksiklava in 1,4 milijona oralnih suspenzij (sirupa, op.p.). Po končani naložbi je načrtovana proizvodnja 150 milijonov tabletk letno in 4 milijone oralnih suspenzij. Naložba zaposlenosti ne bo bistveno povečevala, ker smo nova delovna mesta že zapolnili med prvo fazo gradnje, zato da se novo zaposleni lahko sproti privajajo na novo tehnologijo. V Leku na Prevaljah je zdaj zaposlenih 170 ljudi. V prihodnjih letih nas čaka izvedba projekta računalniško vodene proizvodnje, pri čemer že zdaj dobro sodelujemo z domačim timom strokovnjakov D.I.R. To pomeni, da bo celotna proizvodnja vodena in nadzorovana z enega mesta in da bo potekala brez papirjev. Čaka pa nas tudi nekaj pomembnih inšpekcij, tako angleška MCA in ameriška PDA. Obe sta pomebni, ker pozitivna ocena teh inšpekcij prinaša vstopnico za ameriški in angleški trg. V domači hiši pa bo treba v prihodnje dodatno izobraževanje zaposlenih, da se bodo otresli prastraha pred računalnikom.« o Si ekološko obreinnjena Mežiška dolina lahko privošči Lekovo proizvodnjo na Prevaljah brez strahu pred dodatnim obremenjevanjem okolja? »Lekove investicije so tako visoke in usmerjene na zahtevne trge, daje že na prvi pogled jasno, da ne kupujemo tehnologije za »zamorce.« Ekološka tragedija Mežiške doline nima izvora v Leku. Mi smo že leta 1985 skrbno odstranjevali odpadke in Intervju čistili odpadne penicilinske vode, čeprav tega zakonodaja ni zapovedovala. Pri nas je vsakomur na vpogled vsa dokumentacija, iz katere je razvidno, da se do grama in litra natančno vodijo vsi odpadki. Vsi inšpekcijski pregledi, ki smo jih imeli v zadnjih letih precej, tudi kažejo, da inšpektorji bistvenih pomanjkljivosti niso ugotovili.« o* Nekateri domačini še vedno sumijo, da gredo v zrak strupeni plini in v Mežo kontaminirane odplake. »Treba je vedeti, da vsi proizvodni programi, ki jih imamo v farmacevtskem delu prevaljskega Leka, potekajo v suhi tehnologiji. V proizvodnji nastajajo tri vrste odpadkov -tekoči, trdni in plinasti. Odpadne vode nastajajo pri čiščenju prostorov in opreme, pranju zaščitnih oblačil in pri tuširanju zaposlenih. Te vode obdelamo po postopku, ki je bil izdelan v Leku in potrjen na katedri za analizo odpadnih vod v Ljubljani. Ostanke penicilina razgradimo in kar spustimo v kanalizacijo, ustreza predpisom. Lek nima niti enega izpusta odpadnih vod v Mežo. Pri trdih odpadkih gre za pometnine in prahove s filtrov. Te odpadke zbiramo in jih vozimo v centralno Lekovo sežigalnico v Lendavo. Obstaja natančna dokumnetacija o sestavi, teži in uničenju teh odpadkov. Pri plinastih odpadkih gre za topila, ki nastajajo pri lakiranju tablet. V zrak ne spuščamo 802, ker imamo lastno MRP plinsko postajo. Iz naših dimnikov se kadi samo para, ki jo potrebujemo za ogrevanje naprav. Meritve redno opravlja Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, Zavod za varstvo pri delu Ljubljana in vsi rezultati meritev so v zakonsko predpisanih mejah. V Lek na Prevalje lahko vsak hip pride katerakoli uradna institucija in opravi meritve in analize.« c? Kaj potemtakem Leku sploh še manjka? »Dobra cesta do Ljubljane! Znotraj pa več »šparovnega« obnašanja/J Zlatka Strgar Socialdemokratska stranka Slovenije Social Democratic Party of Slovenia iPmMìm'iiiw feaiLijJiltiJafe Stanka Vauh, rojena 26. 04. 1958 v Slovenj Gradcu, stanujoča na Prevaljah, Glavarstvo 17. Osnovno šolo in Gimnazijo je obiskovala na Ravnah, nato je leta 1979 diplomirala na Pedagoški akademiji v Mariboru. Istega leta seje zaposlila v Osnovni šoli Franja Goloba in opravljala delo prosvetarke vse do leta 1993. Takrat se je zaposlila na Krajevni skupnosti Prevalje kot vodja strokovnih služb KS, od septembra 1996 pa je zaposlena v Občini Ravne-Prevalje kot vodja izpostave urada Krajevnih skupnosti. Poleg vsakdanjega dela in službenih dolžnosti seje Stanka Vauh permanentno izobraževala tudi na širših področjih. Znanje, delo, kreativnost, uspeh in spremembe - to je njen moto. Zavzema se za poštenost in pravičnost v želji, da pomaga in ustreže širšemu krogu ljudi. Posebej jo poznajo krajani Prevalj, saj se z dušo in telesom bori za njihov boljši jutri. Ljudem zna prisluhniti, svetovati in pomagati iz težav. Prevaljčani vedo, da brez Vauhove ne bi bilo znanih Jesenskih srečanj. Je ena izmed udarnih oseb, ki pove to, kar misli. Stanka Vauh pove o sebi in svojem delu le to: Sem članica Socialdemokratske stranke od leta 1995; simpatizerka pa že kar nekaj let. Predsedstvo 00 SDS Ravne-Prevalje me se v soglasju s predsedstvom OO SDS Mežica predlagalo kot kandidatko za državnozborske volitve. Zame je bila to veliko čast, še posebej, ko se je vodstvo stranke SDS z mojo kandidaturo strinjalo in jo seveda tudi potrdilo. Predlagano kandidaturo sem sprejela, čeprav vem, da me čaka sedaj v času predvolilnega boja veliko dela; v primeru dobljenega poslanskega mesta pa seveda še več. Zakaj kandidirani? Kandidiram, ker želim, da zmagamo! Naše ideje, načrti se morajo uresničiti, če hočemo rešiti državo propadanja. Čas je za spremembe. Kandidiram, da se tudi v parlamentu sliši glas Koroške. Korošci smo zapostavljeni na vseh področjih. Poglejte, kaj se dogaja z gospodarstvom, šolstvom, kakšna je naša infrastruktura, kako ravnajo z upokojenci in nenazadnje s športom in kulturo. Naša stranka ima jasno začrtane cilje in poštene namene. Je udarna, ambiciozna stranka. Kandidiram torej zato, da bom imela možnost povedati težave nas - Korošcev - tam, kjer je za to mesto. Povedano bo jasno, odločno in konkretno, kar pa je sedaj znalo le zelo malo poslancev. Odločitev je v rokah volilcev. Obljubim lahko, da jih ne bom razočarala, saj bom ostala v stiku s Korošci in se z njimi redno srečevala. Zahteve, probleme in želje bom posredovala dalje ter se z vsemi močmi zavzemala, da bo Mežiška dolina prišla iz dna družbene lestvice. Naročnik: SDS ■ regijska koordinacija 1p/rv ‘ Stanka Vauh, kandidatka SDS v Mežiški dolini PREPIH Občina Qadlje ob Dravi Utrinki z Radeljskega sejma mmm Gmtil [»sim m$m Na letošnjem Radeljskem sejmu so poleg Pomurcev prvič sodelovale tudi nekatere koroške občine. Kako blizu skupaj smo, pa se vendarle slabo poznamo, so komentirali mnogi obiskovalci, ko so bolje spoznavali ponudbo in posebnosti Mežiške in Mislinjske doline. Predvsem pa velja zapisati, da Korošci resnično znamo prijetno, tankočutno do svojih značilnosti in posebnosti predstaviti svoje pokrajine in občine. In prav te naše, domala neznane posebnosti bi lahko prodajali pod skupnim znakom in privlačnostjo raznolikosti, ki jih premoremo, so rekli na posebnem turističnem posvetu, ki je bil ob tej priložnosti v Radljah.□ k. vaiti m BMi «SM mmmm Radio Radlje je na letošnjem srečanju in tekmovanju lokalnih radijskih postaj Slovenije dosegel kar dve ugledni uvrstitvi v tekmovanju s svojimi kolegi iz vseh lokalnih radijskih postaj Slovenije. Nedvomno je tretje mesto v zvrsti komentarja (avtor Tomaž Karat) in enako mesto v EPP programu za spot, avtorice Saše Mravljak, samo potrditev, da se Radio Radlje in njegovi sodelavci že vrsto let uvrščajo med uspešnejše ustvarjalce slovenske lokalne radiofuzije. Nedvomno je tudi zadnji dosežek še samo en list v potrditvah, ki so jih radijski sodelavci prejeli v svojih 35. letih dela. □ -h Poslovni center v Radljah je bil kar nekaj let trn v peti občanom, ki so se spraševali o pomenu gradnje tega 3400 kvadratnih metrov velikega objekta, ki je do pred letom in pol sameval. Takrat je objekt od Kmetijske zadruge Vuzenica odkupilo na novo ustanovljeno podjetje Poslovni center d.o.o. Radlje, v katerem so ideje in kapital združila podjetja Inter Kure, Stroka, Gradbeno podjetje, Merx Kozjak, RTS in Jože Čas s.p. iz Radelj. Direktor podjetja Poslovni center d.o.o. Radlje Zlatko Kure je o namenu nakupa povedal, daje to objekt, ki lahko Radljam in okolici prinese kar nekaj delovnih mest in zadovoljevanje številnih potreb na enem kraju. To pa že potrjuje pred tedni podpisana pogodba med Poslovnim centrom d.o.o. Radlje in ERO d.d. iz Velenja, ki je z namenom odprtja prodajalne živilskega in neživilskega programa že odkupila 600 kvadratnih metrov površin v pritličju. V centru naj bi svoje prostore našlo kar okoli 30 kupcev, med njimi bodo večinoma imeli trgovci z butiki, upravne službe ter podjetja. Gradbeno podjetje iz Radelj je že pričelo z okoli 30 milijonov tolarjev vredno investicijo v dograditev centra, s katero bo tudi zaokrožena podoba stavbe, ki bo na ta način pridobila še dodatnih 900 kvadratnih metrov uporabnih površin. Z dograditvijo naj bi zaključili do srede decembra. Investicija v objekt, ki naj bi ga v celoti aktivirali v letu 98, bo podjetje Poslovni center d.o.o. veljala 1,5 milijona mark. Pritličje poslovnega centra v Radljah bo svojemu namenu pričelo služiti s 1. 4. 96, do takrat pa se bodo lastniki centra potrudili, da mu bodo s pomočjo arhitekta pridali še prijetno zunanjo ureditev, v okviru katere bo sedanjih 50 dopolnilo še dodatnih 200 parkirišč, okolica centra pa bo namenjena tudi prireditvam širšega značaj a. □ Tomaž Karat MriltJ. trm Sloveni Gradec MM 5pì3(ì®05®?i § laQsfeam miìja^aiQ ?/ il®\s®i]50a Višja svetovalka pri Zavodu za šolstvo RS Bojana Budič in strokovni nadzornik za slovenski jezik na avstrijskem Koroškem Teodor Domej sta ugodno ocenila srečanje pedagogov pri nas Že okrog šriridesel let potekajo seminarji slovenskega knjižnega jezika za zamejske učitelje v različnih regijah Slovenije. Gre za tradicionalno sodelovanje, ki je dogovorjeno na meddržavni ravni in poteka pod pokroviteljstvom ministrstva za šolstvo in šport RS. Udeležujejo se ga zamejski učitelji iz Porabja, Gorice, Trsta. Benečije in Koroške ter sami izberejo pokrajino v Sloveniji. V začetku oktobra pa je potekal seminar slovenskega knjižnega jezika za dvojezične učitelje iz avstrijske Koroške v Slovenj Gradcu. Srečanja se je udeležilo šestinpet- RAZVOJ 1 /TV^ VARNOST L /i [J EVROPA LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Kandidat za Mežiško dolino *u ! ! s Vojko Močnik, dipl. novinar, urednik koroškega časopisa PREPIH MAJ SE CliJE GLAS KOROŠKE ! deset učiteljev iz dvojezičnih šol in vrtcev. Tridnevni posvet je bil namenjen novostim slovenskega jezika, udeleženci so prejeli nekaj novih udžbenikov ter spoznavali lokalne kultumo-zgodovinske posebnosti. Prav tako so se seznanili z zgodovinsko podobo Koroške, z njeno književnostjo in tukajšnjimi narečji. Med zgodovinskim sprehodom skozi Slovenj Gradec so obiskali muzej, umetnostno galerijo, glasbeno šolo z rojstno hišo skladatelja samospevov Huga Wolfa, Sokličev muzej s spominsko sobo Frana Ksaverja Meška, starodavne cerkve sv. ki izvira s Koroške. Strokovni nadzornik za slovenski jezik na avstrijskem Koroškem, Teodor Domej, doma iz Rinkol pri Pliberku, je o seminatju povedal, da je bil vsebinsko zaokrožen, z dobrimi predavanji. Učitelji potrebujejo kvalitetne podlage in učbenike enako kot kruh; v zamejstvu pa ob poučevanju materinega jezika gre tudi za poučevanje slovenščine kot tujega jezika, kar zahteva še več. Priti v stik s šolskim utripom v Sloveniji je po njegovem mnenju zelo pomembno. Vodja oddelka za manjšinsko šolstvo pri Vodja oddelka za manjšinsko šolstvo Tomaž Ogris meni, da se tudi na avstrijskem Koroškem uveljavlja spoznanje o koristnosti znanja večih jezikov Jurija, sv. Elizabete in sv. Duha ter ostanke mestnega obzidja. V Kotljah so si ogledali muzej o življenju in delu pisatelja Prežihovega Voranca, v Libeličah pri Dravogradu so jih seznanili z šolskimi in obšolskimi dejavnostmi Doma Ajda, ki ga želijo približati tudi šolskim skupinam iz zamejstva. Zaključek srečanja je bil na turistični kmetiji v Šentanelu nad Prevaljami. Dogajanje je aktivno spremljala tudi Bojana Budič, višja svetovalka za mednarodno sodelovanje pri Zavodu RS za šolstvo. Pri organizaciji teh in podobnih srečanj sodeluje že tretje leto. Presenetilo jo je izredno zanimanje udeležencev tako za jezik kot za Slovenijo, njihova mladost in velik delež moških učiteljev, za razliko od feminizacije pedagoškega poklica v Sloveniji. Za uspešno izpeljan seminar je izpostavila kooperativnost predstojnika enote Zavoda za šolstvo RS v Slovenj Gradcu, prof. Frančka Lasbaherja ter domača profesorja Andreja Makuca in mag.Staneta Berzelaka; prav tako slikovita predavanja dialektologinje dr. Zinke Zorko, Koroškem deželnemšolstvu Tomaž Ogris, je povedal, da seminar že zaradi strokovnosti predstavlja dragocen prispevek k dvigu kvalitete pouka kar pa vpliva na sam vpis v dvojezične šole. Delež vpisanih pa od sedemdesetih let naprej raste tudi kot posledica umirjanja političnih razmer. Na drugi strani pa slovenščina kot jezik v družini pojema, šola pa tega manjka ne more nadoknaditi. O predznanju slovenskega jezika pri vpisovanju v dvojezične šole kažejo podatki, da ena tretjina še govori slovensko, druga le še razume, ostali pa so brez predznanja jezika. Zanimivi so podatki, ki govorijo, da velik delež dvojezičnih učencev šolanje nadaljuje in dosegajo v povprečju višjo izobrazbeno raven kot ostala populacija ter tudi za spoznanje boljši uspeh. Sogovornik je ob tem dejal, da bi ob večih raziskavah morda lahko sklepali, da dvojezično šolstvo pospešuje umski razvoj otrok. Najbližjo možnost sodelovanja vidi sogovornik z Domom Ajda v Libeličah, če bo prišlo do dogovorov partnerskih šol. □ Samo Šavc Pokoj nina po vaši meri. ' ŽIVLJENJSKI KROG Prostovoljna pokojninska zavarovanja Ali se zavedate, da boste za svojo bodočo socialno varnost morali poskrbeti tudi sami? Prostovoljno pokojninsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav vam omogoča ravno to: premišljeno naložbo v bodočo socialno varnost, glede na vaše plačilne zmožnosti in pričakovane potrebe. Prostovoljno pokojninsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav je prvi produkt na slovenskem zavarovalnem trgu, ki je po kvaliteti in obliki primerljiv s prostovoljnimi oblikami pokojninskih zavarovanj v Zahodni Evropi. zavarovalnica triglav Po Koroški ]] ii i/ y jj *3 ii jj 1 m jj/ii^ii u i/ii J j Od ponedeljka, 7. oktobra, do nedelje, 13. oktobra, so se na Ravnah vrstile različne prireditve v počastitev krajevnega praznika, ob katerem se Ravenčani spominjajo dneva ustanovitve odbora OF za Koroško letu 1943. Letošnje praznovanje se je začelo v ponedeljek z akcijo Očistimo in uredimo svoj kraj, ki je trajala do konca tedna, Ravenčani pa so imeli možnost odložiti večje kosovne odpadke na ekoloških otokih, od koder so jih komunalci odvažali, ne da bi morali lastniki odvoz posebej plačati. Prvi dan prazničnega tedna se je končal s šahovskim turnirjem; v hotelu Mant ga je pripravil šahovski klub Fužinar in je zelo dobro uspel. V torek je na magistratu arhitekt Uroš Rajter predstavil načrt ureditve mestnega središča; v sredo so v naseljih Javornik in Čečovje posadili 50 dreves, obdarili najstarejšo meščanko, 96-letno Bavče, od 15. do 19. ure pa so se najmlajši zabavali v disku Joy Giuba na Čečovju. Popoldne so ravenski gasilci pripravili gasilsko vajo in prikazali reševanje ponesrečenca iz goreče hiše. Vaja je bila v ravenski Nami in je lepo uspela, saj so mnogi mislili, daje požar resničen. V četrtek so na magistratu odprli razstavo slik Alojza Potočnika in predstavili pesmi Mihaela Lotriča; v petek je v kulturnem domu igralec ptujskega gledališča Vlado Novak uprizoril delo Wilhelma Reicha Govor malemu človeku. Zgoraj: Na osrednji proslavi je govoril župan Maks večko: Pihalni orkester je po budnici nastopil tudi pred Trgovskim domom. V drugi polovici tedna se je na Ravnah zvrstilo več športnih tekmovanj: V gostilni Lečnik sta bila turnirja v biljardu in dartu za prehodni pokal Guštanja ter državno prvenstvo invalidov v dartu, na igrišču pri osnovni šoli Prežihovega Voranca pa je bil turnir v malem nogometu. Osrednja slovesnost ob krajevnem prazniku je bila v nedeljo. Dan se je začel z budnico Pihalnega orkestra ravenskih železarjev, ki je imel glavno besedo tudi na osrednji proslavi; ta seje začela ob 11. uri na Čečovju. Ob sončnem vremenu se je zbralo lepo število meščanov. V kulturnem sporedu je ob Pihalnem orkestru nastopil še predsednik ZKO Stanko Amšek, ki je prebral nekaj misli dr. Franca Sušnika o Mežiški dolini in njenih ljudeh. Navzoče je pozdravil predsednik KS Ravne Miloš Jurak, slavnostni govornik pa je bil župan občine Ravne -Prevalje Maks Večko. Vodil je tudi delegacijo, ki je položila venec k spomeniku NOB na Navrškem vrhu. Po malici, ki sojo organizatorji pripravili za vse navzoče, pa je igral domači zabavni ansambel Koroški jeklarji. Praznovanje je minilo v veselem in prijemem razpoloženju.O Mojca Potočnik dMO - a» (DtjLlUoOsfe v M m SMO I. septembra je po enoletnih prizadevanjih Šole s prilagojenim programom, društva »Sožitje« za pomoč prizadetim otrokom in predvsem staršev prizadetih otrok s področij občine Radlje na Muti zaživel OV1 - oddelek vzgoje in izobraževanja zmerno in težje prizadetih otrok. Lini oktobra so starši prizadetih otrok skupaj z defektologi na Muti izrazili željo, da bi v okviru programov Šole s prilagojenim programom uvedli tudi oddelek za zmerno in težje prizadete otroke. Ideja in zamisel se je zdela smela in uresničljiva, in Ministrstvo za šolstvo in šport je že marca odobrilo njegov program. Gre za eno izmed vrst izobraževanja prizadetih otrok, namenjenih Zavodom za delovno usposabljanje (pri nas v Črni), vendar otroci ostanejo v domačem okolju in vsakodnevno vzdržujejo stik s starši, kar je bil osnovni namen njihove pobude. Šola Muta je zato morala pri občini Muta kot ustanoviteljici, pa tudi pri dmgih občinah bivše občine Radlje, za oddelek pridobiti soglasje, s čemer ni bilo težav. Zanje je takšna oblika dela z otroki cenejša (v Zavodu je za otroka potrebno plačati ok. 180.000 SIT), ministrstvo pa pokrije program dela in strokovne delavce. Gre za pro-V ________________________________ ______________________________:_____________ gram po enakih načelih, ki je zakousko predpisan za Zavod, le da je na Muti znamo manj kadrov. Marija Tandler, vodja oddelka: »V našem oddelku je šest prizadetih otrok, med njimi so trije iz občine Radlje, dva iz Mute in eden iz Vuzenice. V oddelku imajo zagotovljeno dnevno varstvo in usposabljanje, ki traja od 6.30 do 14.30, torej osem ur. Zanje strokovno poskrbita sprecialni pedagog od 8.00 do 13.00 in varuhinja od 6.30 do 8.00 in od 13.00 do 14.30. Program se odvija v specifični učilnici, večinoma na tleh in zajema razvijanje samostojnosti, splošno poučenost (najpomembnejše področje), glasbeno in ritmično vzgojo, gibalno Športno vzgojo, likovno in delovno vzgojo, kar predpisuje prva oziroma najnižja stopnja OVI«. Pri uvedbi novega programa OVI na Muti gre levji delež zaslug predpisati predvsem staršem teh otrok v Društvu Sožitje, ki povezuje starše oziroma uporabnike. Društvo Sožitje je namreč prispevalo nekaj specialne opreme za oddelek, saj je bil ta na začetku brez vsakršne materialne osnove. Najpomembnejše ob vsakodnevnem druženju pa je zadovoljstvo otrok in njihovih staršev.□ Irena Fasvald GK-fiii.,» / GOSTIŠČE 7 PIKAT / 0602 23 794 / Trg svobode 12, / Ravne na Koroškem tVKO DESIGN Gostišče PIRAT valli vse ljubitelje morskih sadežev in italijanske kuhinje na odlična nedeljska kosila in praznovanja družinskih praznikov. Posebej vabljive so raznovrstne ponudbe dneva (samo 400 tolarjev). Vsak torek in potek nudimo sveže morske ribe. Delovni čas: Ponedeljek - četrtek iioo.ai00 petek, sobota 11“-22“ KOVA PONUDBA: KOROŠKA PLOŠČA LPc&atoii LhijiliaujaLPiilkaj Prenova 900 let stare cerkvice svetega Jurija na Legnu pri Slovenj Gradcu še ni končana, a je notranji ambient že tako topel, da so ga izbrali za dobrodelno prireditev, glasbeno-literarni večer »Slovensko srce za Madagaskar«. Kulturni dogodek sta organizirala Karitas in Vincencijeva zveza dobrote nadžupnije Šmartno pri Slovenj Gradcu v sodelovanju z Andrejem Žigonom iz Logatca, ki že tri leta zbira denarne prispevke za misionarja v slovenski vasi, ki skrbi za uboge otroke na drugem največjem otoku na svetu. Andrej Žigon:« To je bila dobrodelna prireditev za misijonarja Petra Opeko na Madagaskarju in vsak tolar-, ki je padel iz naših dušnih žepov, bo vandral peš plavajoč proti misijonski slovenski vasi, ki jo gradi Peter Opeka na Madagaskarju«. Kdo se vi, kakšna organizacija? »Jaz nisem vi, ampak jaz sem jaz, navaden ti, Andrej Žigon, in nobene organizacije ni za mano, razen Prešernovega »neiztrohnjenega srca«, amen«. Kaj delate na Madagaskarju? »Jaz prav nič, jaz pošiljam samo »cegle« v obliki majhnih prispevkov Petru Opeki. No, naj ne bo hvala mojim načelom, ampak kljub vsemu sem v teh treh letih sam s prodajo svojih slik zbral in tja poslal okoli milijon štiristo tisoč tolarjev. S takimi dobrodelnimi prireditvami pa smo tja poslali tudi že okrog 900 000 sit. 23. decembra se obeta prireditev v Kopru«. In komu pošiljate denar, kdo upravlja s tem? Ker jaz nimam tako dolgih poštnih nog in nobenih kočij, zaupam pa misijonskemu središču v Ljubljani, nosim kar tja te tolarje.« V dobrodelni prireditvi v cerkvi svetega Jurija na Legnu so sodelovali mladi obetavni glasbeniki. Svoje pesmi so predstavili Alenka Čas iz Mislinje, Blaž Prapotnik iz Slovenj Gradca, Andrej Žigon iz Logatca, brali pa so tudi izbor poezije, ki nastaja med mladimi, ki se zbirajo v župnišču Šmartno. Odziv poslušalcev in ljudi, ki ustvarjajo kulturo, je obetal še mnogo tega, kar je treba predstaviti javnosti, zato bodo priredili še kak tak večer, je povedala sodelavka Vincencijeve zveze dobrote nadžupnije Šmartno, Barbara Rotovnik. J Ajda P. •j j1 y u u jj j a Če pride na obisk prijatelj, še posebno tisti, ki rad piše in objavlja svoja dela v lokalnih listih, je vedno veselo. Navadno si izmenjamo med sabo literarna dela. Tako mi je Ludvik tokrat prinesel knjigo Noše, plesi in šege od Mute do Kaple. Knjigo je denarno in moralno podprla Občina Muta, kar je redek primer. Izšla je ob pomoči IS SO Radlje. Šege in običaje teh krajev je lepo opisal ljudski pisatelj Ludvik Mori. Imam pa tudi knjigo pesmi pesnice z Mute, upokojenke Marije Mrakič. Izdajo je materialno podprla Občina Muta iz sklada za kulturo, kar je edinstven primer, vreden vse pohvale. Ohraniti našo kulturo, v besedi in sliki zanamcem, pa je še posebno dragoceno dejanje.□ Jože Krajnc . *' -N 'V ^ ' < v . V '• '* -4 .» V/ ss i tfts® Prijatelj na obisku, desno je Ludvik Mori mm safeSna ooDCfEi&a §© I© [Q©g(i]©9a Bojan Založnik iz Mislinje je že dolga leta znan kot sila strasten in zagnan gobar. Poleg tega pozna veliko vrst gob, še bolj pa vse »plače«, kjer se nahajajo. Posebna zanimivost pri njem je, da pozna vse predele in skrivne kotičke Pohorja, saj je bil rojen v njegovih nedrjih. Daje bila letošnja gobarska sezona zanj sila uspešna, priča tudi posnetek, ki je nastal pred kratkim. Bojan je ravno na vrhu Pohorja, ki se imenuje »Čanška trata«, našel zajetnega gobana častitljivih dimenzij. Tehtal je natanko 1.50 kg, visok je bil krepko čez 30 cm. Kar pa je najpomembneje -prav čvrst je bil za nameček. S.J. Kandidat v volilnem okraju Slovenj Gradec PETER PETROVIČ, dipl. ing. PETER PETROVIČ, dipl. ing. Kdo ga kandidira? Predlagala sla ga občinska odbora LDS Slovenj Gradec in Mislinja, pa tudi Poslanski klub LDS v državnem zboru. Na konvenciji stranke 8. oktobra je bil suvereno potrjen. Poznamo ga po osebni zrelosti, pokončni drži, po prijaznosti in odprtosti, po kritičnem in poštenem odnosu do sebe in do sogovornikov, do drugih. Kaj ponuja? Nič posebnega. Se naprej si bo prizadeval za napredek Mislinjske doline in širšega območja na gospodarskem, kulturnem, socialnem in drugih, za občane pomembnih področjih, ob spoštovanju principov in načel pravne države ter okoljskih možnosti in omejitev. Poslušal in spoštoval bo dobre in poštene pobude in ideje ter z razumom in strpnostjo spoštoval različnosti, ne glede na spol, starost ali siceršnjo pripadnost državljanov. TOREJ DO VAL RADIA RADLIE VEČER podarja električni brivnik z akumulatorskim polnjenjem vsakemu novemu naročniku mesec dni po plačilu prve naročnine . . . . . NAROČILNICA ZA VEČER Ime im priimek: Ulica: jo ■ Poštna št. in pošta: >5“ It Datum in podpis: >U « Na Večer nisem bil naročen najmai^ 6 mesecev in bom a ostal naročnik vsaj toliko časa. J 'jf .§ (prep-briv) Bi Dragica Štinjek, prodajalka iz Mislinje: »Rada imam delo z ljudmi, rada sem v družbi. Vsak dan izvem kaj novega, ko pa se toliko stvari zgodi tod Res je! To je dvanajstletna Kristina Serušnik -»Kristi« iz Slovenj Gradca. Kljub svoji mladosti in zelo kratki glasbeni karieri, saj ne nastopa niti leto dni, ima za sabo že veliko uspešnih in odmevnih nastopov. Skladbice, katere prepeva, so že bile in so še na slovenskih glasbenih lestvicah. Poleg številnih nastopov na različnih prireditvah je nastopila tudi na festivalu Zlata skrinjica. Njen naj večji uspeh pa je bil nastop na letošnjem festivalu Melodije morja in sonca v Portorožu. Izmed velikega števila skladb, ki so prišle na razpis, je bila izbrana tudi njena in to brez »vez in poznanstev«. Odločal je torej le njen glasek in pa seveda glasba. Za to skrbi Tomaž Stradovnik, besedila ji piše kar nekaj poznanih tekstopiscev. Vse skupaj tonsko posname in obdela slovenjgraški studio Royal pod vodstvom Rudija Jeseničnika. Kristi pravkar končuje snemanje svoje prve samostojne kasete. Poleg že omenjenih pri snemanju sodeluje še nekaj znanih glasbenikov. Kaseta bo prav kmalu izšla, na njej pa bo poleg že poznanih skladb še nekaj novih. V svet glasbe je mlada Kristi vstopila skozi velika vrata. Da pa se v skrivnostnem šov biznisu ne bi prehitro izgu- bila, skrbi njena mama in pa ekipa, ki ima to že za seboj. Če je to ključ do uspeha, bo iz zvezdice kmalu zažarela zvezda - K tisti,O r.j. l/a liiJa 9® (ji©]) l©iioaa Ko gredo posli žvižgat rakom, je seveda najlepše preimenovati sanacijo v reorganizacijo, delavce prerazporediti in se nevšečnih znebiti. Še posebej, če se čutiš šefa situacije in je v ljudeh prastrah pred gromkimi nastopi iz lepših časov. Kormetal d.d. v Žerjavu tako ostaja, kar je bil, fantomska firma, ki išče papitje, da bi bilo njeno poslovanje pokrito vsaj s papirji, če že ni z dobički, firma, kjer je imel prvo in ima tudi zadnje besede bivši dvojni direktor, zdaj upokojenec. NADZORNI SVET DRUŽBE KORMETAL, d.d. Mežica, 30. 9. 1996 Na ztitevo predsednika nadzornega sveta družbe Kormetal, d.d. vam posredujemo naslednje sezname delavcev zaposlenih v družbi d.d. Kormetal, V oddelku plastika ostanejo po reorganizaciji naslednji delavci: Prerazporejeni v MPI, d.o.o.: 1. Magdič Danica 1. Podgoršek Drago 2. RakuSa Milan 2. Svetec Janez 3. Boštjan Sašo 3. Germadnik Matjaž Rožej Franc (če ne bo prerazporejen v MPI, d.o.o.) U^Grum David Vesničer Tomaž (zamenjava s Podgorškom) Kozlar Željko • 6. Germ Blaž (1p Pečovnik Silvo 7. Gradišnik Agata 1. Vidmar Zvonko 8. Gunzek Rozalija Slatinek Janez 9. Knez Tatjana 10. Krajnc Danijel Qlj) Piko Ivan 11. Pratnekar Anica 12. Steblovnik Darja Trajno presežni delavci: 13. Šumah Jožica 1. Kropivnik Andrej 14. Šumah Rudolf 2. Modrijan Drago 3. Antolič Slavko -"'4T~0zimic Jolanda Še vedno so tako usode ljudi odvisne od volje šahista, ki jih premika po šahovnici, ki jo (ali res?) še obvladuje. Z vame razdalje, kajti pokojnine so še vedno vsakega pivega... P.S.: Kadrovska politika družbe MP1 d.o.o postaja tako tudi post lestum, torej po upokojitvi bivšega dvojnega direktoija, zdaj pa predsednika nadzornega sveta dražbe Kormetal d.d., dokaj razvidna. Usoda delavcev je odvisna od seznama, ki ga sestavi upokojenec... □ Edi Prošt Krap, da te lahko kap... Je že tako, da tisti najbolj vztrajni in zagnani včasih tudi kaj dobijo. Nekaj podobnega bi lahko dejali za Rada Brezovnika iz Mislinje. Že vrsto let je znan kot sila strasten in zagnan ribič, ki ne odneha kar tako, tudi če ni prijema. Šmartinsko jezero je njegov najljubši ribolovni »štant«, dobro ga pozna in zelo navezan je nanj. Kako mojstrski zna biti v ribolovu, pa najbolj zgovorno pove naš posnetek. V zaporedju treh dni ujeti kar dve kapitalni ribi ni od muh. Najprej je spravil na suho II kg in čez dva dni kar 23 kg krapa. Naš sodelavec dr. Bogomir Celcer v elementu... foto: Tomo Jeseničnik Od 27. do 29. septembra je bila pod Uršljo goro, z žeijavske strani, slikarska kolonija, posvečena akad. slikaiju, prof. Slavku Koresu iz Maribora - velikemu prijatelju Koroške in koroških likovnikov. Skozi podobo Koroške krajine so se ga spominjali udeleženci: Rado Jerič, Andrej Grošelj, Niko Ribič, Bogomir Celcer, Leander Fužir, Srečko Fruehauf, Štefan Bobek in Stanislav Makuc. Dela, ustvarjena na koloniji, bodo udeleženci razstavili v galeriji hotela Club Krnes v Črni na Koroškem. Razstavo bodo odprli 25.oktobra. Stanislav Makuc, ki je bil organizator kolonije, upa, da bo postala tradicionalna, hkrati pa se zahvaljuje vsem sponzorjem, ki so mu pri izvedbi pomagali.□ -ep W UMi/Dijj-udu jjyJsuj jjyyjjj Pii reševanju stanovanjske problematike so se v občini Dravograd odločili za soinvestitorstvo in so podpisali pogodbo s podjetjem SGP Kograd IGEM iz Šentjanža pri Dravogradu, ki bo sodelovalo v investiciji v stanovanjski blok na Meži. V njem bo 15 dvosobnih stanovanj v izmeri od 52 od 56 kvadratnih metrov. Z izgradnjo tega objekta bo podjetje SGP Kograd IGEM pričelo kmalu, saj mora biti objekt pod streho še v letošnjem letu, investicija pa bo zaključena do 30. junija 1997. Tako bo občina Dravograd glede na soinvestitorsko razmerje pridobila 10 socialnih oziroma neprofitnih stanovanj, z ostalim fondom pa bo razpolagal soinvestitor. Občina Dravograd se bo po besedah župana Rada Krpača v kratkem lotila tudi obnove stare kovačije na Glavnem trgu v Dravogradu, kjer bodo v 17 milijonov tolatjev vredni investiciji, ki mora biti zaključena do spomladi prihodnjega leta, pridobili še prepotrebna štiri stanovanja.O T.K. V Vuhredu okoli 100. v Lehnu pa 50 priključkov M® mi«3D gMMDiO Ig 1® K®» V Vuhredu je potekal uvodni sestanek, na katerem so govorili predvsem o telefonskem omrežju. Kljub temu, daje v Vuhredu za telefonski priključek zainteresiranih skoraj 100 naročnikov, seje sestanka udeležila le dobra polovica interesentov, ki bi glede na dosedanje izračune na podlagi pogovorov z mariborsko enoto Telekoma morali prispevati skupno kar okoli 16 milijonov tolarjev v skupno 25 milijonov tolatjev vredni investiciji. Po teh izračunih naj bi vsak izmed interesentov prispeval okoli dva tisoč mark v tolarski protivrednosti, v investiciji pa bi sodelovala tudi občina Radlje ter Telekom. V primeru, da bi se aktivnosti na področju zbiranja prijav in organizacije s strani gradbenega odbora, ki je bil imenovan na tem sestanku, odvijale hitro, bi v najboljšem primeru nekaj manj kot 100 telefonskih priključkov v Vuhredu dobili že v tem letu. S telefonijo pa se še vedno ukvatjajo v Lehnu, kjer so se projekta lotili pred nekaj meseci. V okviru te 32 milijonov tolarjev vredne investicije v razširitev omrežja bo Telekom sodeloval z 12 milijoni tolatjev, občina bo skupaj s 50 odstotno soudeležbo iz naslova demografsko ogroženih prispevala 10 milijonov tolatjev, z enakimi zneskom pa bo udeleženih tudi 50 krajanov, ki so interesenti za telefonski priključek. Trenutno se dela na zbiranju sredstev odvijajo po planu, nekaj manjših zapletov nastaja pri zbiranju soglasij za napeljave.Kljub temu pa naj bi telefoni v Lehnu, kot so načrtovali, zazvonili še v tem letu.O Tomaž Karat Razstava del Rudolfa Kotnika Kulturno umetniško društvu splošne bolnišnice Slovenj Gradec je v Galeriji prim. dr. Staneta Strnada odprlo razstavo likovnih del (grafike, litografije, jedkanice in risbe) akademskega slikarja Rudolfa Kotnika iz Hoč pri Mariboru. V kulturnem programu so sodelovali saksofonisti kvarteta SGŠ Velenje pod mentorstvom mag. Ota Vrhovnika, o slikarju in njegovem delu pa je spregovorila Meta Gabršek - Prosenc. Rudolf Kotnik je imel že veliko samostojnih razstav doma in v tujini. Prejel je tudi številne nagrade in poznanja.□ Stanko Hovnik d. o. o. partnersko podjetje □ proizvodnja montažnih podplatov □ proizvodnja termoplastičnih granulatov □ posredovanje v zunanji trgovini CARINSKA CONA DRAVOGRAD Otiški vrh 25a 62370 Dravograd tel.: 0602 45 131 fa: 0602 41 631 AVT0HIŠA JAK0PEC Pooblaščen servis - prodaja vozil Kosovelova 16, 3320 Velenje, tel./fax: 063 855 975 Celje, Mariborska 93 (pri Intersparu), tel.:0609 643 883 Daljinsko centralno zaklepanje, ABS, servo volan, blokada motorja, centralno zaklepanje, radio, voznikov sedež nastavljiv po višini, žarometi nastavljivi po višini, zračni blazin!, bočne ojačitve Prodaja novih vozil iz celotnega programa OPEL, prodaja rabljenih vozil, staro za staro in staro za novo, posredniška prodaja, odkup rabljenih in poškodovanih OPLOVIH vozil, možnost nakupa na kredit do 5 let, brez pologa za nova in rabljena vozila, ali na leasing do 5 let. IBIGINALNIH VGRADNJA D 'zsìl/óg/3 f nodlS rlf»l£(L ©ISlL^miX© JIM IX<©lF3 /FStmt&OJt® Do 31. 10. 1996 čakajo presenečenja kupce vseh vozil iz programa OPEL Ime zaupanja - AVTOHISA JAKOPEC VELENJE Baoii® mm Minister Gantar na Prevaljah Gostilna Brančumik na Prevaljah je bila pretekli teden prizorišče zanimive okrogle mize o predvideni regionalizaciji Slovenije. Kako si država zamišlja organizacijo pokrajin kot vmesne stopnje med njo in občinami, je prisotnim predstavil dr. Pavle Gantar, minister za varstvo okolja. Povedal je, da bo do ustanavljanja pokrajin v Sloveniji po vsej veijetnosti prišlo, saj je to tudi v skladu z evropsko miselnostjo o organizaciji države, ni pa še jasno, koliko pokrajin bomo v Sloveniji imeli. Koroško občinstvo je seveda najbolj zanimalo, ali bo Koroška samostojna regija, na kar pa minister Gantar ni dal neposrednega odgovora. Po doslej pripravljenih strokovnih podlagah slovenska regija naj ne bi imela pod 150000 prebivalcev in tega kriterija Korošci pač ne dosegamo. Ker pa to ni edini kriterij in ker bodo pri ustanavljanju pokrajin prisotne tudi politične odločitve, je osnovno vprašanje, ki so ga na Prevaljah postavili ministru, še vedno odprto. □ -,n-v- oim] JiusJJjy a y£j*yjyjJJ Podjetje Stroj Radlje, ki letos praznuje 45 letnico svojega dela, bo v teh dneh na tržišče poslalo svoj izdelek, imenovan Alucollect - avtomatski stroj za selektivno zbiranje odpadnega aluminija. Alucollect, ki sodi k ekološko naravnanim strojem, saj je namenjen selektivnemu zbiranju odpadne pločevine, predvsem pločevink na izvoru, je le eden izmed novih, dopolnilnih programov podjetja, ki zaposluje okoli 180 delavcev. Večina programov je namenjena izdelavi strojne in transportne opreme, orodij, storitev ter kooperacijskim poslom z inozemskimi partneiji. Po besedah direktorja podjetja Erika Mravljaka se je podjetje Stroj Radlje po izgubi bivšega jugoslovanskega trga moralo preusmeriti v izvoz, kamor sedaj plasirajo skoraj 90 % svoje proizvodnje. Nov izdelek naj bi sodil med proizvode, ki bodo svoje mesto našli najprej kar doma, saj je Alucollect primeren za turistične objekte ter najrazličnejše športne in prireditvene prostore. Kasneje ga bo moč prodajati tudi v evropskih državah. Alocollet je avtomatski stroj, s katerim je mogoče za 10-krat zmanjšati volumen odpada pločevink ter na ta način omogočiti neposredno uporabo le - teh pri reciklaži sekundarnih surovi. V zvezi z ekološkim programom podjetja Stroj Radlje je potrebno povedati, da se lotevajo tudi programa proizvodnje komunalnih strojev in naprav ter komunalnih kontejneijev.O Tomaž Karal TJ® 3® yyjj«]®/ jj ® jjj a jj i V OKVIRU LETOŠNJIH TURISTIČNIH PRIREDITEV IN SREČANJ -TAKOIMENOVANIH DNEVOV DOŽIVETIJ, SMO VENDARLE NA SVETIH TREH KRALJIH IN DELOMA NA PRIMOŽU NAD MUTO DOŽIVELI TO, KAR POČNE VES TURISTIČNO RAZVITI SVET. Poleg tega, da so domačini tokrat skrbno in do vseh potankosti pripravili in pokazali lepo vrsto že domala pozabljenih zanimivih domačih del, so neposredno ob tem ponudili dokaj široko paleto prav teh izdelkov tudi v prodajo. In kar je najzanimivejše, tudi prodali so lep del svoje ponudbe. Tako so pri kmetu Pernatu pokazali vrtanje lesenih cevi, tesanje lesa, striženje ovac, prejo in izdelavo raznih izdelkov iz preje. Vse to pa so tudi ponudili v odkup. V ponudbi je bilo tudi znano totrovo olje, ki ga poznavalci zelo cenijo. Prodajali so še domače žganje, pakirano v posebnih stekleničkah in še celo vrsto domačih specialitet. Pokazali so tudi žganjekuho in prešanje mošta - sadjevca, ki so ga obiskovalcem obilno ponudili kar zastonj. Zaniniva in vabljiva poteza, da je zatem tako pogoščen obiskovalec seveda še kupil kaj za prigrizek. Organizirali so celo brezplačno parkiranje, kar danes ni več zanemarljivo. Vsega - dovolj dobrot in paše za oči Na Primožu nad Muto pa so pripravili dan planincev in vseh drugih ljudi, srečanje pritrkovalcev in lepo vrsto razvedrilnih tekmovanj, kot so žaganje hloda, plezanje na drog, za otroke pa iskanje sladkih skritih zakladov. Za vse se je bilo treba nekoliko potruditi in nekaj znati. Lep delež so dodali godbeniki, harmonikarji, gobatji in povsod je bilo prijetno. Mnogi obiskovalci, predvsem sosedje iz zamejstva, so dejali, da še pridejo. Vse prireditve je obiskal in si jih skrbno ogledal tudi župan občine Sobota -Soboth, g. Kučej. □ k. valil nate mmi Učenke tekstilne usmeritve Srednje šole Muta so ob letošnjem radeljskem sejmu pripravile eno od bolj opaženih prireditev. Nedvomno je modna revija učenk, bila je v hotelu Kozjak v Radljah, predstavila znamo širše poglede v celoto dela in naporov šole, da dijakinje pridobijo veliko več kot zgolj znanje šivanja. Revija je ob lepem sodelovanju vrstnic iz Murske Sobote predstavila prav tiste širine in prizadevanja obeh sodelujočih šol, kijih navadno ne vidimo, bodočim tekstilkam, šiviljam in kreatorkam pa odpirajo in dajejo še mnogo tistega, za kar se predavatelji in šole trudijo. Odpirajo širša obzotja v stroko kakor tudi v gradnjo celovitih osebnosti za delo. Sicer pa se Srednja šola Muta tudi temeljito pripravlja ne prvo tekmovanje v znanju tovrsmih poklicnih srednjih šol, ki naj bi bilo prihodnje leto prav na Muti. □ kv PREPIH Družabna kronika j\jjijiižl/iijjli Ìfj.'nujfiìufmììt) Komaj je Tomo Jeseničnik zaključil fotografiranje manekenk in mišic za leto 1996, žeje dobil nove kandidatke. In to politične! Na fotografiji »levo zgoraj« je Martina - Kika Kolar iz Slovenj Gradca. V ravenskem parku jesen bogato razkazuje paleto svojih barv. Nogometne hišice so s posebnim privoljenjem idilo še bolj popestrile. No, tako preprosto je to, ko naravno znamenitost začasno spremenimo v nogometno znamenitost. ^ NAGRADNA IGRA: A POIŠČITE SE V PREPIHU Plesni par Pavlinič iz Kotelj je ponovil lanski uspeh na državnem prvenstvu, 1. mesto v standardnih plesih. k? Fotografija je nastala nekje v Dravogradu. Kje, nam bo povedala razpoložena gospa, obkrožena na posnetku. Gospa bo za nagrado dobila okusno torto, darilo Slaščičarne Šrinifiz Slovenj Gradca. Slaščičarna Šrimf ima za seboj že lepo tradicijo, pri njih se lahko posladkate z raznovrstnimi slaščicami in drugimi dobrotami. Dober tek! in prepihane čveke ********** Koroški turistični delavci se sprašujejo, če je Koroška turistična regija. Seveda je: pravi turistični biser - turisti so pri nas večja redkost kot biseri v školjkah. ********** Nimamo samo večstrankarskega sistema, temveč že kar več strankarskih sistemov. ********** Pihalni orkester iz Radelj praznuje 70-letnico. Koliko vode bo še preteklo, preden bomo tako visok jubilej pihanja slavili - vozniki. ********** V Sloveniji igramo tako dober nogomet, da na državnem prvenstvu vedno zmaga - slovenski klub. ********** . V Mislinji so ribiči zgradili špst novih vodnih pregrad. Obe obmis-linjski občini pa menda pridno gradita medčloveške pregrade. ********** Veliko je ljudi, ki nam z neslanostmi solijo pamet. ********** Prepih je uvedel rubriko Vi sprašujete, mi poiščemo odgovore. Odgovore najdejo, odgovornih pa ne odkrije niti policija. ********** Če ne sodeluješ, je važno sodelovati - če sodeluješ, pa zmagati. ********** Ni čudno, da je okrog muškega odlagališča komunalnih odpadkov toliko zapletov, saj bi naj imeli od njega koristi kar dve občini. Muta bi pobirala rento, Vuzenica pa smrad. ********** KotvŠki tepfeS Matevž, Uršula in Martin Pogorevčnik z Raven na Koroškem so zdaj stari pet mesecev. Lahko veijamete, da je pri njih doma zelo živahno. Pred kratkim pa je za naše trojčke pripravil sprejem tudi župan Maks Večko. Malčki so bili pozornosti seveda veseli, nas pa so naprosili, da preko časopisa prenesemo županu njihovo javno zahvalo. UajjrdtjutjiJii [dajjJ'dijuijy} saooiosa Ljudski (iz ljudske stranke) Dušan Kudmovskv je na seji sveta občine Dravograd vprašal, kako občanom omogočiti spremljanje sej (po vzoru občine Cerkno, kjer hodijo občani poslušat, kaj kdo reče). Za obveščanje o datumu in vsebini sej so omenili Koroški radio in občinsko glasilo Občinski sel. Predsednik sveta, krščanski Ferdinand Gnamuš, je ob tem pripomnil: »Ampak nobenega občana ne bomo za ušesa vlačili na seje.« Glas ljudskega Kudrnovskega pa: »Gospod predsednik, na zganjajte vendar demagogije!« Še ena lačna usta Naslovnico prejšnje številke Prepiha - z odprtimi kljuni lačnih lastovičk - je posnel Franček Jurač. Zaupal nam je, da je tako dolgo čakal na pravi trenutek, da so lastovke ob priletu mame lastovice odprle kljune, da je še sam postal lačen. Seveda ne tiste hrane, ki jo je nosila mama lastovka v kljunu... Kdo troši elektriko Elektro podjetje PE Slovenj Gradec znova in znova pošilja račune nekemu Apgelu, čeprav je splošno znano, da angeli ne potrebujejo luči ali ogrevanja. So pa tistemu Angelu dali zemeljski naslov bivanja in zdaj že lep čas, pravzaprav predolgo, plačuje račune za nekega Angela prijazna gospa, ki ji je ime Angela. Mogoče si s tem kupuje vstopnico za nebesa, od koder bo lažje dokazovala, da zgoraj res ne trošijo električne energije? S. __________________________ cassa ČEČOVJE 5 2390 Ravne na Koroškem Tel.: 0602/20- 165 20 374; fax: 21 076 Poslovna darila zaokrožujejo celostno podobo podjetja, so del njegove identitete in razpoznavni znak. Pomislite na izbiro poslovnega darila pravočasno. Izberite med kvalitetnimi izdelki. Izberite v podjetju <3uko. Darilo je oblika pozornosti. Izkažite jo kvaliteno! i/(juiJ.no u-alijoniu- noš razstom-ni salon/ ^ v F ANITA ^ OPTIKA ZLATARSTVO-URARSTVO FOTO MATERIAL Olga Vogrin s.p. Traberg center 2370 Dravograd telefon: 0602 84 050 00 386 602 84 050 Tel. 0602 84 050 Novo v frizerstvu OLGA: ^ lasulje in lasni vložki ^ razne masaže lasišča Od novembra dalje bo OPTIKA odprta vsak dan od 8. do 18. ure sobota: od 8. do 12. ure Optika Radlje je odprta vsak dan od 8. do 18. ure FBMTVO OLGA POSLOVNI CENTER TRABERC DRAVOGRAD 0602 84 050 00386 602 84 050 Vogrin Olga ■samoALojna podjetnica Obratovalni ča* vsak dan od 7.00 do 19.00 ob sobotah od 7.00 do 12.00 Po koroški Eia j'jJ n il -jb ■jj-y'lsiayJja B©3)0Q3fe Že nekaj let domačin Anton Repnik z Mute v svoji majhni galeriji pripravlja razstave. Vrsto prijaznih slikarjev in kiparjev so imeli Mučani možnost spoznati ravno v Repnikovi galeriji. Vselej, ko je prišlo do razstave, je bil pripravljen tudi bogat kulturni program. Tudi v tem tednu, v petek 18. oktobra, bodo ljubitelji kulturnih užitkov prišli na svoj račun. Ob 18. uri bo svoja dela na ogled postavil in svojo dušo pred ljudmi cefral lastnik galerije. Njegov opus opažanj bosta dopolnjevala izredno tenkočuten in liričen pesnik in velikodušen človek, poet ljubezni, gospod Ciril Zlobec ter vsestranski, ljudski, šarmantno prikupen Lojze Peterle. Čeprav je pred durmi čas volitev in zato politiki na veliko trkajo na naša občutljiva (in prizadeta) čustva, organizatorji kulturne ure, dveh ali treh, obljubljajo, da se bo o politiki govorilo najmanj. Naša srca, oči in ušesa se bodo bogatila z barvo, barvo slik, besede in harmonike. Porok za to so - slikar Repnik, pesnik Zlobec in muzikant na harmoniki Peterle. O slikarju Repniku bo na svoj način in s svojimi besedami govorila gospa Majda Jeznik.Q TRV IjijiJu sujyìjiu Jtiijjy aapOil StDtfiiilmiaiDi]? PROBLEMI IN ZAPLETI OKROG ODLAGALIŠČA KOMUNALNIH IN DRUGIH ODPADKOV NA MUTI VENDARLE GREDO V SKLEPNO FAZO. Po prvotnih ostrih nastopih in zahtevah je imel župan Ivo Draušbaher na odločilni seji celo bolj spravljive predloge kakor nekateri svetniki. Menil je, da je za strpen dialog in strokovno vzdržno ceno odškodnine, do katere je Muta upravičena, in prilagoditvi potrebno vsaj dva meseca. Toda svetniki, predvsem iz Gortine g. Jurač, so bili povsem drugačnega mnenja in hitrejših potez. Dober del 21. seje sveta občine Muta je bil namenjen temeljiti razpravi o problematiki smetne jame in ustrezne rente, torej odškodnine za obremenitev okolja, ki ga občina Muta zahteva od vseh, ki tu odlagajo smeti. Torej koraka nazaj tu nedvomno ni in ga ne bo. Gre pa seveda za strpen, sprejemljiv pristop, ki mora biti po mnenju župana rešen najkasneje v dveh mesecih. Ne nazadnje gre tudi za daljnosežne posledice, kajti tudi Muta bo, ko bo to odlagališče polno, nekomu plačevala določeno odškodnino, ki je za svojo obremenitev že dvajset let ne dobiva. Torej samo v tem smislu je treba razumeti nekatere zahteve po plačilu za nazaj. Pri tem je bil nedvoumen in strpen župan Vuzenice, ki vsebinsko ne negira zahtev Mute v strokovno utemeljeni sprejemljivi višini, nikakor za nazaj. Kam bi s takšnimi zahtevami prišli, ne samo tu, temveč še v mnogih dragih krajih Slovenije. Vsekakor ni pozabil omeniti dejstva, da tudi sosedje Vuzeničani trpijo in prenašajo del obremenitve, ki jih muška smetna j > na prinaša. Torej, svetniki < ihtevajo najhitrejše reševanje v roku 14 dni, kar nedvomno ni realno in bo v praksi verjetno držal županov predlog, da bodo zapleti realno razrešeni najkasneje v roku dveh mesecev. To bi morda lahko postal model tovrstnega pristopa in plačevanja za prihodnje, hkrati pa naj pomeni pospešitev sortiranja odpadkov, urejanja jame in vzpodbuda urejanja drugih okolju potrebnih varovalnih korakov. Tako nekako je treba vzeti prvotne diha jemajoče zahteve, da so se stvari pač premaknile, premaknile pa so se zadnji čas. Končno imajo ljudje ob jami tudi pravico minimalne odškodnine, enako širše okolje, v katerem jama je.□ L vaiti Sv. .Temei: ffiHaaiasiiioaEiia jiu] i/u.)i V cerkvi sv. Jerneja nad Muto skrbno hranijo nekoliko poškodovano, skoraj miniaturno vazico, na kateri je v barvni izvedbi narisana ena najstarejših podob Mute. Poznavalci trdijo, da gre za dragoceno sliko tega kraja. Pod povečavo se odkrije podoba Mute, še vsa je v zelenih dobravah, z osrednjim trgom, vse drugo pa je še deviško nedotaknjeno. □ -kv Ko še ni bilo nič drugega ----------------------------------- N MISLINJA: [LoitBGQiD a&SffamO© Kot že v nekaj občinah na območju Koroške so tudi v Mislinji uvedli odlok o ločenem zbiranju odpadkov. Kontejnerji so našli mesta na različnih lokacijah in občani jih kar pridno polnijo. Mislinjčani tako prispevajo k čistejšemu okolju in boljšemu skladiščenju odpadkov. Več odpora so povzročili kontejneiji, ki ležijo nekoliko dlje od kmetij in je treba vanje nositi odpadke z daljših razdalj. Kljub temu pa je tudi med temi ljudmi začelo prevladovati stališče, da moramo odpadke zbirati v skladu z ekološkimi predpisi in jih tudi pravilno skladiščiti/J Rado Jeromel l_____________________________________________________________—---------^ DESIGN Oni dan, ko smo se potepali po Završah nad Mislinjo, nas je pot zanesla še do Franca in Minke Brodner. Daleč naokoli sta znana kot velika posebneža in šaljivca, pa še po tem, da skupaj z bratom Cirilom predstavljata najstarejši še živeče trojčke v Sloveniji. Njihova skupna starost je kar 210 let Sama živita v lični leseni hiški, daleč od ljudi in v svetu, ki je takorekoč le njun. Niti Franc niti Minka se nista nikoli poročila in, kot sta dejala, »tako jima bolj paše«. Franca se še veliko bolj spomnimo kot cestaija z značilnega mislinjskega klanca, Minka pa je delala v nekdanjem hotelu Paka v Velenju kot snažilka. Njega, Franca, smo zmotili v majhni delavnici, kjer je ravno izdeloval velik lesen klopotec. Sploh najde v izdelovanju najrazličnejših lesenih predmetov in v rezbarjenju svoj smisel. Tako v različnih oblikah zaživi njegova domišljija. Tako rad se spominja zanimivih dogodkov, ko je delal še na cesti, veliko je doživetij, ko so bile še znane gostilne pri Gojkotu in Čebularju v Mislinji, mimo katerih je pač vodila glavna cesta. V njih je bil poleg dolgih zimskih dežurstev, še zlasti ponoči na klancu, kar stalni gost, saj tudi malce toplote ni škodilo. Kadar je še posebej Židane volje, vzame v roko harmoniko in majhno sobo preplavijo nežni zvoki. Tako jima je s sestro v dolgih samomih dneh še posebej lepo. Minka je pravi mojster recitiranja in pisanja pesmi. Eno od številnih je posvetila tudi Francovi cestarski službi. Oba dobivata skromno pokojnino, pri hiši imata nekaj kokoši, pa majhen vrt z zelenjavo in tako jima minevajo dnevi. Slehernega novega pa se razveselita z radostjo in veseljem, kot otroka. Delčka takšne radosti in veselja smo bili deležni še mi, posebej, ko je Franc spet raztegnil svoj meh.O Silvo Jaš Verjetno ni odraslega človeka, ki se ne bi srečal z boleznijo, ki nam prinaša vse mogoče tegobe, za nameček pa še kakšno komplikacijo, ki vso zadevo še popestri, naše zdravljenje pa podaljša ali pa zapusti celo trajne posledice. Več let imamo na grbi, teže prenašamo bolezen in » večje možnosti imamo, da se zadeva še kako drugače zaplete. In, če nam je narava že naložila katero od kroničnih bolezni, je rizik - pustiti gripi prosto pot - toliko večji. , Proti bolezni se lahko zaščitimo! NAJUČINKOVITEJŠA ZAŠČITA PRED GRIPO JE CEPUENJE Odrasle osebe cepimo z enkratno injekcijo cepiva, otroke pod 10 let starosti pa dvakrat v presledku enega meseca. Cepimo samo zdrave osebe! Cepite se lahko v ambulanti Zavoda za zdravstveno varstvo na Ravnah vsak dan od 8. do 10. ure in v vseh splošnih ambulantah zdravstvenih domov. Cena cepljenja je že tri leta enaka (500 sit). Ne odlašajte! Telo potrebuje čas za pripravo obrambnih snovi proti določeni bolezni! Pričakajte gripo (bolje, daje ne bi bilo!) pripravljeni! Le pravočasno cepljenje vas skoraj zagotovo obvaruje bolezni in njenih posledic! Zavod za zdravstveno varstvo V HIŠI Z MONTAŽNO FASADNO OBLOGO □20FAS US® ì?®[p[L®a P®[LSÌT3 P& 0® miMliDGO® PROIZVAJA IN PRODAJA: ® 0602 85 230, 85 640 SE PRIPOROČAMO! Oksbn Apokaliptični ABADON Ljubitelji rock glasbe, obetavna koroška skupina Abadon s g promocijskim koncertom v živo predstavlja svojo zgoščenko ' - CD ploščo s pomenljivo preroškim naslovom Apokalipsa! Koroška glasbena skupina Abadon uspešno prodira v slovenski rock prostor z izvirno avtorsko glasbo. Predstavila se je na koncertih v rock klubih, na glasbenih festivalih po Sloveniji (tradicionalni akustični festival v Žalcu, Slovenski rock festival v Radljah) in na lokalnih radijskih postajah. Nastopi na slovenski televiziji v oddaji Roka rocka, pa je skupini omogočil, da predstavi glasbo širši publiki. Skupina oziroma bend, kot rečemo v rockerski maniri, deluje že dobra tri leta in je sestavljena iz prekaljenih glasbenikov. Večina članov benda se ponaša z relativno dolgim glasbenim stažem, saj so si izkušnje in znanje nabirali v različnih vokalno instrumentalnih zasedbah, v komercialno-terasnih predvsem pa v ustvar-jalno-avtorskih. Posadka šteje pet mož. Iztok Hirtl - Baldi poje, igra akustično kitaro in flavto, Jani Legner igra solo in ritem kitaro ter poje spremljevalni vokal, oba sta komponista, tipke klaviaturah pa prebira Tomaž Pačnik. Za udarno ritmično podlago skrbi ritem sekcija: Borut Šmon na električni bas kitari in Anton Pečnik za bobni. Za oboževalke naj prišepnemo še trač, da je povprečna starost mladeničev blizu XXX let in da so prijatelji zabave, kar poje njihova najbolj udarna pesem. Abadon je klasična rock skupina kot jih poznamo iz sedemdesetih let, ko so se začeli v rocku pojavljati trendi kot so art-, simfo- in jazz-rock. Bend v svoj glasbi, pa tudi vizuelno - z nastopom, ohranja tradicije žlahtnega starega rocka, vendar vnaša v širok spekter idej nov zvok in svežo ustvarjalno energijo. Melodična glasba s čvrsto ritmično podlago je prijazna tudi zahtevnejšim ušesom, saj so kompozicije domiselno aranžirane. Nasploh daje ta glasba vtis resnega ustvarjalnega pristopa, kar še dopolnjujejo poetični elementi v besedilih. Rock vendarle predstavlja neko držo s pokončno hrbtenico, ki oblikuje svoja individualna stališča in vzpostavlja kritična razmerja do sveta. Abadonovci imajo kaj povedati, vendar ne opletajo brezkompromisno naokrog, kot kakšni ortodoksni alternativci. Ne, skupina Abadon je zmerno progresivna in avtorsko samosvoja. Tokrat so svoja sporočila artikulirali z albumom avtorskih pesmi, ki nosi preroški naslov Apokalipsa, na ^ njem pa sta tudi tehnično zahtevni instrumentalni skladbi Bohem in Apokalipsa, ki \ dokazujeta, da so izvrstni glasbeniki. \ Zgoščenka je plod večletnega glasbenega ustvarjanja in prinaša audofilom ter ljubiteljem dobre rock godbe 11 "komadov", glasbenih enot ali kompozicij, kakor vam je ljubše. Plošča je vsekakor zanimiva in ^ vredna večkratnega poslušanja. \ Visoko profesionalni odnos do svojega dela in poslušalcev potrjuje tudi izbor sodelavcev pri projektu, ki je že v osnovi zagotavljal odličen izdelek tudi po tehnološko produkcijski plati. Posnetki so bili narejeni v prenovljenem ljubljanskem studiu Akademik, pod vodstvom tonskega mojstra in producenta Roberta Bevca. Editiranje in mastering je delo ija, zgoščenka pa bo izšla pri založbi Conan iz Maribora, ki jo vodijo člani skupine Lačni Franz. Portretne fotografije je posnel fotograf Peter Marinšek iz Velenja, celostno grafično podobo projekta: oblikovanje ovitkov, plošče in plakatov je izdelal Blaž Prapotnik - podjetje STUDIO S, d.o.o. iz Slovenj Gradca, ki je poskrbelo za produkcijo tiskanih materialov. Izid posnetkov so ob pomoči Kulturnega društva Slovenj Gradec omogočili tudi številni sponzorji, ki so z razumevanjem blagohotno podprli projekt. Ne bomo analizirali finančnega stanja v kulturi, vendar je lahko vsakomur jasno, da je na področju alternativne kulture, kamor spada tovrstna rock glasba, stanje še slabše. Ambicioznim članom skupine lahko samo čestitamo ob njihovih ustvarjalnih in organizacijskih prizadevanjih, saj je za realizacijo takšnega projekta potrebno, poleg glasbenega znanja in spretnosti, tudi veliko entuziazma, naporov ter lastnih sredstev. Rock skupina Abadon bo svoj izdelek v živo predstavila povabljenim gostom in ostalim na promociji vsoboto,19. oktobra '96 po 20. uri v slovenjgraški diskoteki . . ^ Atlantida. Prijatelji zabave, obeta se svetla noč in dolga turneja! D. R. di B. P. NOVI TISKI KOROŠKI ZBORNIK Zgodovinsko društvo je gotovo med bolj delavnimi društvi na Koroškem. V osmih letih, kar obstaja, je med drugim leta 1992 v Slovenj Gradcu pripravilo 26. zborovanje vseh slovenskih zgodovinarjev, njegovi člani sodelujejo s svojimi prispevki v mnogih publikacijah, zdaj pa so izdali še svoj zbornik. Predstavili so ga v četrtek, 10. oktobra, v slovenjgraški knjižnici. Poimenovali so ga Koroški zbornik I. Uredil ga je Marko Košan, ki v uvo-du na kratko predstavi njegovo vsebino, nekaj besed na pot pa mu zapiše tudi predsednik društva Alojz Krivograd. Zbornik je sistematično razdeljen na šest poglavij: Članki in razprave, Poročila, Bibliografije, Ocene, Jubileji in Utrinki. Najobšimejši sklop Članki in razprave začne koroški rojak Johann Skuk. Zgodovina župnije Slovenj Gradec je prevod 1. dela njegove disertacije, s katero je na teologiji graške univerze doktoriral leta 1964. Dragocena je predvsem zaradi izčrpnega navajanja virov in literature. Prevod je delo Marka Košana. Ta avtor v nadaljevanju tudi predstavlja ciklus fresk v podružnični cerkvi sv. Janeza v Šentjanžu nad Dravčami, kar je, kot zapiše sam, prva znanstvena objava tega pomembnega srednjeveškega slikarskega cikla. Sledi prispevek Mateja Klemenčiča o treh poznogotskih cerkvah v Mislinjski dolini - o sv. Janezu Krstniku v Šentjanžu pri Dravogradu, o sv. Elizabeti v Slovenj Gradcu in o sv. Martinu v Šmartnem - in o konjiško-dobrloveški stavbarski delavnici. Zapis je dragocen, saj je arhitekturna zgodovina pozne gotike kljub številnim ohranjenim cerkvam na slovenskem Koroškem in tudi na Štajerskem slabo raziskana. Članek je dopolnitev referata Župnijska cerkev v Konjicah in gradbena dejavnost Valentina Fabrija. Avtor ga je imel na simpoziju Gotika v Sloveniji oktobra 1994 v Narodni galeriji v Ljubljani. Zbornik nam v nadaljevanju predstavi diplomsko nalogo Brigite Rapuc Rajši mam, da stopi nter svinja ko krava - o prehrambeni kulturi prebivalcev v okolici Dravograda ter arhivske vire o volitvah v dravograjskem srezu leta 1931; o njih piše Marjan Kos. Poročili prinaša zbornik dve. Obe sta arheološki, o terenskem raziskovanju. Saša Djura - Jelenko poroča o arheoloških izkopavanjih Ville Rustice (»impozanten stanovanjsko-gospodarski kompleks, značilen za rimsko podeželje«) v Zg. Dovžah v letih 1992 - 1993, Damijan Snoj pa o izkopavanju srednjeveškega mestnega obzidja v Slovenj Gradcu. Arheološka sondiranja so opravili leta 1994 v okviru raziskav, ki naj bi opredelile izhodišča za obnovo in varstvo starega mestnega jedra Slovenj Gradca. Poročili sta opremljeni z mnogimi fotografijami in risbami. Marjana Vončina je v I. Koroškem zborniku objavila bibliografijo oz. prispevek k bibliografiji »leposlovca, mitologa, etimologa, zgodovinaija in liberalno-katoliškega publicista, ustanovitelja Dmštva slovenskih pisateljev in njegovega prvega predsednika« Davorina Trstenjaka (1817 - 1890). Od leta 1879 do smrti je bil župnik v Starem trgu pri Slovenj Gradcu in raziskoval zgodovino teh krajev. Uredništvo je v nadaljevanju objavilo tudi njegovo razmišljanje o tem, kakšna je sorodnost Slavenov z Indianci, z naslednjo utemeljitvijo: »Vsebina članka se nam je zdela mikavna zlasti v navezavi na aktualno pravdo o izvoru Slovencev med »germansko jugoslovenarskimi« režimskimi zgodovinaiji na eni strani ter trdo narodnjaškimi »venetskimi romantiki« na drugi strani. V zborniku sta tudi dve oceni. Brigita Rapuc je ocenila spremno knjigo h kaseti Slovenska ljudska pesem iz Libelič na Koroškem (Vsaka vas ima svoj glas, serija II, št. 7). Napisal jo je raziskovalec etnomuzikolog Bcrtej Logar, doma iz Suhe na avstrijskem Koroškem, in z njo pokazal. »kako večplastna in polna je zgodovina kraja«. Ocenjevalka dodaja, da je to prispevek, »s kakršnim se ne more pohvaliti prav veliko slovenskih krajev«. Pazgledi Druga ocena je izpod peresa Alojza Krivograda. Gre za delo Štefana Lednika Mežica 1994 - O podobi in preteklosti kraja ob njegovi 840-letnici. Krivograd že v uvodu poudari: »Avtorja lahko samo pohvalimo, da se je lotil takega dela, se naslonil na nekatere arhivske vire in literaturo, vendar moramo upoštevati, da po stroki ni zgodovinar in da je preteklost koroškega območja slabo raziskana.« Uredništvo zbornika nameni v nadaljevanju posebno pozornost dvema svojima članoma, ki sta v letih 1994 oz. 1995 praznovala 60-letnici: Alojzu Krivogradu in Jožetu Potočniku. Oba sta ob svojem rednem delu posvetila nemalo moči raziskovanju lokalne zgodovine. Predstavljata ju Karla Oder in Tone Turičnik. Sklepno poglavje tega prvega zbornika koroških zgodovinaijev so Utrinki - v sliki in besedi - o treh izginulih koroških graščinah: Karla Oder piše o Šrotneku, Milena Zlatar o Vuzeniškem starem gradu, za dvorec na Legnu pa so podatke povzeli po Ivanu Stopaiju in njegovi knjigi Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji. In prav zapisi o izginotju teh treh graščin dajo še posebej vedeti, kako pomembno je vsaj zbrati podatke o tem, kar je bilo, če že dediščine ne moremo ohranjati. S tem je posredno pokazano tudi na izjemno vrednost zbornika, ki je pred nami, kajti - kot se je utrnilo avtorju naslovnice Ediju Korači (uredništvo pa je njegovo misel prilepilo na zadnjo stran, češ postoj, poglej, premisli...): »Zgodovina je kakor mivka, ki spolzi med prsti«. V pričakovanju II. Koroškega zbornika lahko našim zgodovinaijem za ta dosežek samo čestitamo! Prvi zbornik je natisnila v 1000 izvodih Grafika na Prevaljah, sofinancirale so ga vse koroške občine, uredil ga je odbor, v katerem so bili Stane Berzelak, Marko Košan, Alojz Krivograd, Maijan Linasi in Karla Oder. Povzetke je prevedel Wolfgang Zitta, lektorirala pa je Karla Zajc - Berzelak. □ Helena Merkač NAKUPOVALNA AKCIJA: IZDELKOV BLAGOVNE ZNAMKE ■demona merlcuF~> od 3. do 26. 10. 1996 v vseh prodajalnah emone merkur • kava e.merkur 1 OOg 119,00 SIT • kava e. merkur 500g 599,00 SIT • riž e. merkur Ikg 769,00 SIT • sončnično olje e. merkur 165,00 SIT • pašteta jetrna e. merkur 50g 69,00 SIT • prašek belemon 4,5kg 999,00 SIT • velika izbira zamrznjene hrane Razgledi W[l@(13 atl3 m o© 'lili] 'Jììi'àiiilljB KAJENJE IN DRUGE RAZVADE V NAŠEM VSAKDANU, V LUČI PREDPISOV IN ... ŠE ČESA. Piše: Peter Petrovič Nedavno tega sem ob sedmih zjutraj z znancem stopil v lokal na kavico. Za vzpodbudo in za kratek klepet. Vrgel sem pogled po malem lokalu. Ob oknu so sedeli trije, pili kavo, vinjak in - vlekli vsak svojo cigareto. Moj kolega je takoj odprl škatlo s cigaretami boss in mi jih ponudil. »Hvala, še vedno vztrajno ne kadim.« »Aha,« si je samozavestno prižgal cigareto prijatelj. Vstopil je še en gost, brez besed sedel za šank, si prižgal cigareto in naročil kavo s smetanoJezik mi ni dal miru in vprašal sem lastnika lokala: »Prijatelj, ko bo obveljal nov ostri tobačni zakon, kaj boš tedaj naredil v svojem lokalu z nekadilci, kakor sem jaz?« »Mislite resno ali se šalite?« Seveda sem mislil resno, saj smo v Državnem zboru nedavno tega sprejeli enega najbolj restriktivnih tobačnih zakonov v Evropi. Nemara celo enega najbolj norih, najbolj neuresničljivih. In on je začuden nad resnostjo vprašanja. Mislim, daje v tem bistvo problema. Zakaj pravzaprav uvajati določila zakona proti kadilcem, proti oglaševanju in reklamiranju potrošnje cigaret, proti ubijalcem mladih ljudi in še nerojenih otrok (na to temo imam cel kup pisem državljank, državljanov in njihovih asociacij)? Lahko bi enostavno določili pravice in možnosti nekadilcev ali onih ljudi, ki ne vlečejo drugega za nekaj. Osebno sem proti ideologiji in politiki, ki sproža nestrpnost med državljani in ki išče cenene politične učinke z iskanjem sovražnikov, ki celo meni, da lahko z uvedbo smrtne kazni ali »primerne« diktature uvede red v državi. Taje zares možen le tedaj, kadar zakonodaja in mehanizmi pravne države dosledno spoštujejo varovanje človekovih pravic, kjer pa je tudi različnost spoštovanja. Siknil sem kavo. »Najemnina,« pravi gostilničar, »je visoka, prometa je malo in res nimam denarja, da bi lokal fizično ločeval na dva dela, pa še premajhen je za kaj takega. Soglasje lastnika bi moral pridobiti. Noja, če boste moj gost, vdihavajte cigaretni dim, sicer pa so pri meni skoraj vsi gosti kadilci. Poleti na vrtu me zakoni nič ne brigajo, dim cigaret gre v zrak.« Tako kot izpušni plini avtomobilov, tako kot dim iz mnogih dimnikov, še posebej iz TE Šoštanj. Ko tako pomislim na vse te dime in še na katerega drugega, postane cigaretni dim skoraj smešno neznaten. Torej je »čaka« nekje drugje. V denatju, v propagandi, v usmerjanju in navajanju ljudi, mladih najprej, seveda h kajenju. Toda na tem področju je znanje in inventivnost stroke oglaševanja neizprosno dobra. Ni predpisa, ki bi lahko prepovedal kar tako prikazovanje namakanja nog v fontani, klepeta s prijatelji ob pivu Ne vem kolikokrat že sem se vprašal, zakaj nisem kadilec. Pač nisem. Ali sem zato drugačen? Sem zato pravi? Enostavno ne kadim, saj ni nikjer zapovedano, ni obvezno. Tudi moja mama in oče nista kadila. Je bil to dober vzgled? Danes mislim, da ja. Toda tudi drugih »sladkih« stvari si nekoč nismo kar tako privoščili, Saj sijih vsi tudi sedaj ne. Bodimo torej resni in realni. Ne drezajmo s predpisi, z rigoroznimi predpisi, v državljane. Pustimo jim še nekaj neokrnjene pravice do lastnega odločanja. Ob tobačnem zakonu se mi že zdi, da ni produktiven in zares izvedljiv. Kar vesel sem, da sem se odločil malo manj totalitaristično, kljub končnemu drugačnemu izidu. Torej si želim, da bi po vseh revolucijah v tem stoletju tudi na področju razvad človeka nastopilo obdobje razumnega sporazumevanja, strpnosti in poštene besede. Potem ne bo treba več paziti, kdo vleče ali - kdo koga kam vleče. □ Novodobni kotiček Življenjska naloga Piše: Miša Felle Rečejo ji tudi dhanna. Vseeno je, kako jo imenujemo, dejstvo je, da smo nanjo v procesu razvoja skoraj pozabili. Zdaj se spet prebuja vedenje o tem, vendar mnogi novodobni učitelji radi pretiravajo. Človeka napeljejo na to, da si začne lomiti betico o tem, zakaj je bil poslan ponovno na Zemljo in, ker so ga naučilo mnogih tako imenovanih duhovnih tehnik, prenekateri misli, da je njegovo poslanstvo v tem, da jih prenaša (prodaja) vnaprej. Če se bo tako nadaljevalo, bomo kmalu postali planet gurujev, učencev pa bo zmanjkalo. Malce pretiravam, da bi dobili jasnejšo sliko, kaj se dogaja. Življenjske naloge nam nihče ne more podariti, še manj prodati. Sami smo si jo izbrali, še preden smo se ponovno rodili. Večini že ob rojstvu zmanjka sape, kaj šele v nadaljnjem razvoju. Pozabimo, kdo smo in kaj bi se tokrat morali naučiti, pri tem »pozabljanju« pa nam nehote (včasih pa tudi načrtno), na veliko pomagajo starši, vzgojitelji, partnerji, delodajalci, državni voditelji, itd. Ko tisti del nas, ki ga mnogi še ne priznavajo, ker ni viden (duša), zasluti, da nam ni pomoči, nas lopne po glavi. Zadnji opomin je vedno zelo močan in, če se ne streznimo, pač gremo za nekaj časa nazaj, od koder smo prišli. Sama sem takšen udarec potrebovala, zato pišem ta spoznanja na osnovi lastnih izkušenj in šele zdaj mi je jasno, da so naša »poslanstva« v resnici zelo majhna. Prepoznavam jih tu in tam v kmetih, ki to so; v frizerki, ki kreira z veseljem; v materi, ki daje otroku ljubezen; v politiku, ki mu ni le za poslansko plačo; v učitelju, ki daje otrokom več, kot ga obvezuje šolski program; navsezadnje v duhovniku, ki svoje ovčice ne lepi nase, ampak jim dopušča svobodno voljo. Kar naenkrat jih je veliko, ki žive čisto mimo, zadovoljno življenje. Jih ne vidite? Poglejte okoli sebe in nikar ne nasedajte, če bi vas rad kdo prepričal, da je bil poslan, da bi rešil svet, še manj, če bi iz vas rad naredil odrešenika. Postopoma se začnite spraševati, ali ste srečni in veseli z načinom, ki ga živite. Kaj bi lahko spremenili, kaj v resnici znate? Raznti-šljajte in presenečeni boste, le zelo odkriti in potrpežljivi morate biti pri tem. Spet je zmanjkalo prostora, zato obstaja rešitev za vse, ki bi radi na podoben način podrobneje razmišljali, na osnovi mojega lastnega udarca po glavi. Pisanje, ki je v nadaljevanjih izhajalo pol leta v slovenski reviji, ki vam pomaga živeti, vam je dosegljivo, če pokličete na: 090 44 00, kjer lahko debato nadaljujemo tudi v živo. Naužijte se jesenskih barvitih dni!Q fr-... Petra Mlakar Na Ravnah imajo po dolgih letih znova žensko namiznotehniško ekipo, ki nastopa v II. slovenski ligi. »Krivdo« za ponovno afirmacijo ženskega namiznega tenisa pri Fužinarju Interdiskontu je prevzela nase 17-letna Petra Mlakar, ki seje po treh sezonah igranja za ljubljanski Kajuh Slovan, vrnila v svoj matični klub. Ob njej igrata še »veteranka« Zvonka Krajnc in mlada, nadaijena Nina Stropnik, trener ekipe pa je Marko Špegel. Prve korake je Petra ob zeleni »ping-pong« mizi naredila na pobudo svojega očeta Zdravka, ki je nekoč tudi sam igral namizni tenis, bil nekaj časa tudi eden od trenetjev pri Fužinaiju, predvsem pa je že dolgo vrsto let eden od neutrudnih športnih zanesenjakov v vodstvu ravenskega kluba. Nič čudnega torej, da je hčerka podedovala športno panogo, ki je vsa leta pri srcu očetu, oba pa zanj porabita veliko prostega časa. Nadaijenost za igro z belo celuloidno žogico se je pri Petri kmalu pokazala, kajti že z osmimi leti je postala pionirska prvakinja regije, od leta 1989 dalje pa je na Jesenicah, Novem Mestu in v Velenju trikrat zapored osvajala prva mesta na tekmovanju Šolskih športnih društev za OŠ Prežihovega Voranca. Za hiter kakovosten vzpon med slovenske igralke namiznega tenisa je Petra zahvalna predvsem svojemu prvemu trenerju v ravenskem klubu Robertu Jamšku, kasneje pa je nekaj časa vadila tudi pod strokovnim nadzorom pokojnega Ludvika Bavčeta. Na Ravnah v teh letih seveda ni bilo možnosti, da bi se Petra izpopolnjevala v svoji igri, da bi stopila v korak z najboljšimi igralkami v Sloveniji. Prav zato je v družinskem krogu padla odločitev, da bo prestopila v NTK Hrastnik, kjer je seveda še kot pionirka igrala v drugi ekipi v 11. slovenski ligi. Občasno je dobila priložnost nastopiti tudi za najboljšo ekipo Hrasmika, ki je igrala v 1. ligi in prav dobro se Petra spominja, kako je kot »rezervistka« vskočila v prvo ekipo in pre- V- ...^ ....... ....... 0LPQOM2QSB senetljivo prvič premagala takratno najboljšo igralko lige Zvezdano Ignjatovič. Po dveh sezonah nastopanja za hrastniško ekipo, vmes je postala tudi prvič državna prvakinja med mlajšimi pionirkami, se je Petra preselila h Kajuhu Slovanu v Ljubljano, kjer so trikrat zapored osvojile 2. mesto. Seveda je Petra Mlakar nastopala v tem obdobju tudi na raznih mednarodnih odprtih prvenstvih. Tako je igrala v Rusiji, pa na Slovaškem, Češkem, Hrvaškem in v drugih državah, kjer je po pravilu v mladinski konkurenci osvajala tudi medalje. Že kot pionirka se je uvrstila v slovensko reprezentanco in nastopila na evropskem prvenstvu leta 1993 v Ljubljani, kjer se je v igri posameznic uvrstila med 16 najboljših. Kot mladinka je kasneje sodelovala tudi na evropskem prvenstvu v Parizu, vidne pa so bile tudi njene uvrstitve na vsakoletnih tumiijih TOP 12. Njena karakteristična napadalna igra, kot ji sama pravi - kontra igra, ji je v teh letih prinesla številne uspehe. Njeno nastopanje pri Kajuhu Slovanu in študij doma na Ravnah, trenutno je dijakinja 3. letnika Gimnazije, soji vzeli precej prostega časa in zahtevali številna odrekanja. Prav zato seje vrnila k Fužinarju, kjer načrtujejo osvojitev 1. mesta v ligi in napredovanje v prvo državno ligo. Če bodo uspeli, tudi ob pomoči spon-zotja Interdiskonta, bodo seveda morali razmišljati tudi o kakšni okrepitvi. Peha bo v klubu vsekakor nosilka igre, vse do časa, ko bo nastopila študij v Ljubljani, nato pa: »Bomo videli«, pravi, »morda bom ponovno zaigrala v kakšnem močnejšem klubu. Predvsem pa si želim, da bi se uvrstila tudi v člansko reprezentanco.« Petra Mlakarje rojena 6.3.1979, stanuje na Ravnah, Trg svobode 5b. \vo Mlakar Odbojkarji Fužinarja v petih tekmah 1.A državne lige dvakrat zmagali Ali so bile izjave članov vodstva odbojkarjev Fužinarja in igralcev pred Startom v I ,A slovenski ligi preuranjene ter samo plod sicer solidnih iger Ravenčanov v pripravljalnem obdobju? Po dobrem pričetku prvenstva, ko so doma premagali Krko iz Novega mesta in nato v Izoli ekipo Hoteli Simonov zaliv s 3:0, so igralci Fužinarja nadaljevali s slabšimi predstavami in doživeli tri poraze. Najprej so igralci trenerja Branka Goloba neprijetno presenetili veliko število gledalcev na tekmi 3. kroga na Ravnah proti Pomgradu iz Murske Sobote, ko so morali nepričakovano prepustiti načrtovani dve točki Pomurcem, ki so zmagali s 3:1. Sledila sta še dva poraza, doma proti državnemu prvaku Salonitu iz Kanala, v naprej odigrani tekmi 5. kroga z 1:3, in v Maribora, kjer so gostitelji slavili s 3:1. Seveda po petih tekmah, ki so jih odbojkarji odigrali dosedaj, še ni potrebno biti plat zvona, toda skrb vzbuja predvsem slabša igra Umauta in njegovih soigralcev v šesterki Fužinarja. Igra še zdaleč ni tako prepričljiva, povezana in učinkovita, kot je bila v času priprav za nastope v najvišjem rangu tekmovanja, pa tudi v prvih dveh srečanjih prvenstva s Krko in Izolani. Zlasti v tekmi proti Pomgradu, na domačem par-ketu, so bile opazne določene slabosti, ki jih bo potrebno čimprej odpraviti. Sprejem začetnih udarcev in igra v polju sta še naprej ranljivi točki ravenskih odbojkarjev, močno pa šepa tudi izvedba napada, kajti podaje so preslabe in nenatančne. Marko Verbič, ki je v vlogi prvega »tehničarja« v prvih dveh tekmah prvenstva delil soigralcem nadvse uporabne žoge, se je v kasnejših tekmah nekako izgubil v poprečju. Tudi večkratne menjave Verbiča z Drevenškom trenerju Golobu niso navrgle pravega uspeha. Edino pravo »orožje«, ki je fužinarjem še preostalo, je močan blok, s katerim so se Ravenčani lahko vselej ponašali. Tudi v vseh odigranih tekmah so uspeli velikokrat zaustavljati na mreži najnevarnejše napadalec nasprotnih ekip, toda to je bilo vsekakor premalo, da bi Bii nadaljevanje tako uspešna, kal sa bile priprave dosegli uspeh proti nekaterim ekipam, ki imajo v svoji sredi izkušene odbojkarje in reprezentante raznih držav. Naslednjo tekmo bodo odbojkarji Fužinaja igrali šele 26. oktobra v Ljubljani z Olimpijo. Do takrat je veliko časa, da igralci z resnim pristopom na treningih odpravijo pomanjkljivosti v svoji igri in seveda popravijo formo. Tudi če bodo poraženi z Ljubljančani, jih to ne sme zmesti, kajti priložnost za osvojitev novih točk bodo morali iskati v naslednjem kolu, ko se bodo pomerili doma z neposrednimi tekmeci za obstanek v ligi, z odbo- jkarji Bleda. Ne gre namreč pozabiti, da so pri ravenskem klubu načrtovali najprej uvrstitev svoje ekipe na eno izmed prvih šestih mest po prvem delu tekmovanja, kar bi jim zagotovilo obstanek v ligi. Višja uvrstitev, celo na 4. mesto in nastop v evropskih tekmovanjih, je seveda močno vprašljiva. Kajb, za mesto med najboljšimi klubi v državi, med ekipami, ki imajo v svojih vrstah tudi odlične tuje odbojkarje, kot so Salonit pa Maribor, Olimpija in dragi, bo treba pokazab veliko več kot doslejD IM šport Piše: Ivo Mlakar Karateisti Slovenj Gradca prvi v Celju Na četrtem spominskem turnirju Zdravka Pavlije in Petra Paveliča v karateju v Celju so izjemno uspešno nastopili tekmovalci iz slovenjgraškega kluba. V disciplini KATA posamezno so se uvrstili: med mlajšimi dečki je bil Matic Tovšak drugi, med starejšimi dečki je Nil Gradišnik osvojil 1. mesto, drugi pa je bil Luka Kac. Med članicami si je 2, mesto priborila Sana Čoderl, med člani pa je bil Samo Gros tretji. Med 16-timi ekipami so karateisti Slovenj Gradca osvojili v skupnem seštevku vseh nastopajočih 1. mesto in prejeli prehodni pokal. Naši v ospredju na tekih v Avstriji V avstrijskem Obdahu pri Judenburgu je bilo v soboto 5. oktobra zaključno tekmovanje v gorskih tekih za pokal Murtal, katerega sta se udeležila tudi dva tekača iz naše koroške regije. V teku na 8,2 km dolgi progi je bil Vili Blatnik iz Mežice drugi, med tekači od 50 do 60 let, Ravenčan Slovenjgraški teniški igralec Ivo Beliš (na sliki prvi z leve) je na letošnji teniški rekreativni jakostni lestvici Elitex HB v kategoriji moških, nad 35 do 45 let osvojil prvo mesto. Sklepni del letošnjih teniških tekmovanj za uvrstitev na tej priznani lestvici je bil na Otočcu, pred tem pa so igralke in igralci šli skozi vrsto turnirjev po vsej Sloveniji.O L- i Alojz Gologranc, tudi člant TS Mežica, pa je zmagal med veterani nad 60 let starosti. Oba sta v končnem seštevku vseh petih nastopov osvojila drugi mesti v lem tekmovanju. Dan pozneje je bil sklepni gorski tek v letošnji sezoni za koroški pokal v Vrbi na avstrijskem Koroškem. Na progi, dolgi 8,1 km in z višinsko razliko 560 m, sta v svojih kategorijah drugi mesti osvojila Jože Mori in Oto Gumilar s Prevalj, zmagala pa sta med veterani Vili Blatnik iz Mežice in Štefan Robač iz Raven. Tudi na teh tekili so naši tekači in tekačice v končnem seštevku osvojili visoka mesta. Tako sta v svojih starostnih kategorijah zmagali Hedvika Blatnik iz Mežice in Kazimira Lužnik iz Slovenj Gradca, drugo mesto je osvojil Vili Blatnik, tretja sta bila Oto Gumilar in Štefan Robač, četrta Nada Konečnik iz Dravograda ter peti Tone Džuričič. Poleg omenjenih tekov velja še izpostaviti absolutno zmago Tomaža Robača iz Prevalj na gorskem teku v St. Marainu pri Wolfsbergu. Na tem teku se je poleg Robača izkazal še Blatnik z zmago v svoji skupini, ter Mori in Štefan Robač, ki sta osvojila drugi mesti. Safranova prva na jakostni lestvici Po mladinskem in kadetskem evropskem namiznoteniškem prvenstvu v Frydek Misteku je evropska zveza izdala najnovejše jakostne lestvice za mlade igralce in igralke. Tako je evropska kadetska prvakinja med posameznicami in podprvakinja v dvojicah Radel-Čanka Martina Safran vodilna na jakosti lestvici kadetinj. V isti kategoriji je Špela Lukner iz Radelj uvrščena na solidno 16. mesto. Se obetajo nogometašem Korotana v nadaljevanju prvenstva boljši (osi? Tekma 8. kroga prvenstva prve državne lige med Muro in Korotanom, ki soje Prevaljčani izgubili z 2:0, je prinesla za mnoge pričakovano spremembo v strokovnem vodstvu koroškega prvoligaša. Zaradi slabih rezultatov, ko vse od tekme 2. kroga z SCT Olimpijo v Ljubljani nogometaši Korotana niso več uspeli zmagati, se je dotedanji strateg Marjan Pušnik sporazumno z vodstvom Korotana odločil zapustiti trenersko mesto svojemu nasledniku, Ljubljančanu Milošu Šoškiču. Toda »šok« terapija, kot sojo imenovali v vodstvu prevaljskega kluba, ni prinesla boljših iger in rezultatov. Tudi novi učitelj nogometašev Korotana, sicer prekaljeni strokovnjak Miloš Šoškič, ni obljubljal čudežev, saj je takoj zaznal, daje v klubu precej poprečnih igralcev in pa nekaj »zvenečih« imen, ki pa na Prevaljah v dosedanjih tekmah še niso upravičili slovesa svojih priimkov. o potrebno kar veliko časa in prizadevanja strokovnega vodstva, da bodo nogometaši prišli do načrtovane uvrstitve v sredino lestvice. Neodločen izid 0:0 proti Celjanom na domačem igrišču je bil dokaz več, da v moštvu manjka izrazitih strelcev. To je bilo že četrto srečanje doma, v katerem igralci Korotana niso uspeli zatresti mrežo nasprotnika. Potem je prišel še prepričljiv poraz na povratnem srečanju v Celju, ko je Publikum slavil zmago s 3:1 in Prevalgane potisnil celo na zadnje mesto prvenstvene razpredelnice. Prva četrtina prvenstva v ligi deseterice torej koroškim nogometašem ni prinesla pričakovanih izidov, zato je bilo vendarle pričakovati, da bodo varovanci treneija Šoškiča v zadnji tekmi na Prevaljah popravili prejšnji slab vtis. In res, po 425 minutah igre na domačem igrišču je Dušan Kosič prvič letos uspel ukaniti gostojočega vrataija iz Kopra. Kasneje je Nikčevič dosegel še en gol in potrdil zmago svoje ekipe nad tekmecem z naše obale. Seveda bi zadnja zmaga, druga v dosedanjem prvenstvu, vendarle morala vzpodbuditi igralce k bolj poletnejši igri, da bi v nadaljevanju tudi gledalci na Prevaljah lahko uživali ob zadetkih. S to zmago so nogometaši Korotana potisnili novince Koprčane na zadnje mesto na lestvici, sami pa so še vedno skupaj z SCT Olimpijo na 8. do 9. mestu. Naslednjo tekmo bodo »plavi« igrali v nedeljo, 20. oktobra v Ajdovščini proti vodilnemu Primoiju, medtem ko so srečanje z Ljubljančani, ki nastopajo v evropskem pokalu, preložili na 13. novemberD A M. »Kocraifea (j]aff§K?a albatfaia®® paiiljjOffa »»a » Delo, 3. oktober Direktor TIO d.d., Marjan Vergles, ne bo imel priložnosti izključiti TIO iz GZ, ker bo prej zapustil položaj, saj v podjetju, čeprav je njegova družina 16,37 % lastnik, ne vidi izziva in je dal odpoved, ki jo je nadzorni svet družbe tudi sprejel. Vendar pa izstop iz GZ ne bi bil za TIO, pa tudi na za druga podjetja, nobena tragedija, saj GZ, kakršna je, nikakor ne opravlja funkcije, za kakršno je bila ustanovljena, ampak je zelo samozadostna in skrbi le zase. Če jim bo zmanjkalo virov financiranja - članov -in se razpusti, bo gospodarstvo to čutilo le v pozitivnem smislu - privarčevani članarini. Res je TIO d.d. specifično podjetje, saj je velik del proizvodnje vezan na tuje trge, postaja pa vedno bolj specifično tudi zaradi strukture zaposlenih, saj se je v času, odkar je pooblaščenec denacionalzirancev direktor družbe, število zaposlenih skoraj razpolovilo. Odpuščal je predvsem mlade ljudi, veliko preostalih, zdravih in s poklici, si je moralo samo najti delo drugod. Ostali smo delavci, ki smo tovarno v zadnje četrt stoletja zgradili, ji dali obliko in vsebino, sami pa ostali iztrošeni. Vemo, da nam je tovarna nekaj dolžna ..., dolžna nam je del življenja, ki smo ga mi njej dali, - dolžna nam je poskrbeti za prihodnost, saj smo ji mi dali svojo preteklost in ji dajemo sedanjost, - dolžna nam je vsaj toliko kot mi njej, - izpila nam je moč, a jo imamo vseeno radi. Ni nam pomembno, kdo je naš direktor, vendar kdorkoli to že bo, ne more biti navaden ekonomist, navaden računar, kajti računica se malokdaj izide. Biti mora ekonomist s srcem. Takega zdaj nimamo in če ga ne bomo kmalu dobili, se nam slabo piše. Od Ljubljane do Koroške je kar precej daleč, čeprav vedno pravimo, da je Slovenija majhna, vendar pogled skozi Hudo luknjo proti Koroški, ki razkriva bedo in pogled na to rastočo revščino in strah pred njo, poslancem in funkcionarjem ne bi škodil. Otiški vrh, 8. oktobra 1996 Predsednik sindikata TIO: Meta Ij>renci Wifaiaflsi §a §iiai?a SasO OH Tl LEPI STARI ČASI! ZOPET SE BOMO VOZILI NA DELOVNA MESTA S KOLESI. NA BILANCI PA BO OBEŠENA KANGLICA Z MALICO. Pisma, odmevi Res, bližajo se nam lepi časi, kot predvojni ali takoj po vojni. Spominjam se, ko smo se vozili na delo na Ravne, v to našo preljubo železarno. Nabralo se je nas tudi do 30 kolesaijev. Naše zbirališče je bilo pri Podklancu, kjer je bil nekoč doma Molk. In tako se je dolga veriga kolesaijev v vsakem vremenu trudila, da bi čim prej prišla na Ravne. Če si bil do kože premočen, si stopil za peč (seveda tisti, ki smo delali v valjarni, topilnici ali kovačnici). V mehanskih obratih so imeli pri sušenju obleke več težav. Doma so ti v malo kaglico dali mrzli fižol, krompir, nekaterim tudi koruzni močnik. V polemih časih je šlo, ali zima je bila drugačna. Tista domača malica ti je med potjo zmrznila, kot tudi noge ali telo, saj si ves premražen privozil na eno stran tudi do 3o km. Vendar mladost je vse pretrpela. Časi so se izboljšali, v tovarni so pričeli deliti malice. Naše kanglice so šle v pokoj. Tudi Mežiški Rudnik seje ponudil, da smo se vozili, tudi vlak je pričel voziti dvakrat na dan za delavce. Hvala bogu, prišli so za nas zlati, lepi časi! Pri že pokojnem Krivecu ali Močniku pri prometu si dobil mesečno kartno za vožnjo in bil si gospod, ko si izstopal iz avtobusa. Vprašam Vas, kaj pa se danes dela z delavci? Na televiziji smo opazili, kako so nekateri gospodje poslanci proti: nič plačanega prevoza, nič več malic v tovarni, vse si morač pri tako beraški plači današnji delavcec sam kupiti! Je to naša lepa Slovenija? Vse prodajamo, tisti, ki so obogateli na račun delavcev, si danes celo upajo kupiti tovarne. Kako so korajžni! Delavce pa zadržijo le tiste, ki so jim po volji. Ali bomo sedaj, ko bodo volitve, še volili takšne ljudi? Ali naj zaupamo lepim, obljubljajočim besedam? Še noben poslanec se ni potegnil za ubogega človeka. Saj ni čuda, da je Miloševič rekel: » Mi Slovence ne bomo več napadli, vi se boste med seboj sami pobili.« In te besede se uresničujejo. Ker gojimo in vzgajamo samo mafijo. Govorimo, da je mladina nesramna. To ni res. Dajte jim delo, zagotovilo za življenje, pa bo vse odpadlo. Zelo rad bi vprašal nekdanjega direktoija, gospoda Duhovnika, ki si upa kupovati Litostroj za bajno vsoto milijonov mark, odkod mu denar. To si pa nihče ne upa vprašati? Smo sami strahopetci ali kaj? In še to: od zdaj naprej si boš moral upokojenec, delavec ali kmet vsa zdravila sam plačati. In zobozdravstvo, nič več prijaznosti, le gleda se na plave kuverte. Tako daleč je prišla naša demokratična Slovenija. Danes je pač tako. Ali bodi bogataš, ki se ti vsi klanjajo, ali revež, ki tam za cestnim jarkom jemlješ od sveta slovo! Kako so nam obljubljali, ko so prišli na oblast, da nihče ne bo brez dela, za vse bo preskrbljeno! Kako bajne so bile njihove obljube, kako so nas zavajali tako dolgo, da so do danes obogateli. Lahko bi še našteval, pa vem, da vse sami dobro poznate. Za konec vprašam še vse živeče borce -partizane, kaj mislijo o tem? So se za to borili? Alije res v srcih tako nepošten slovenski narod? Viktor Levovnik jpfesn® lUpMlOQ ®5)I0[D® BDfšrcragiMKi] Spoštovani gospod župan! Sem med krajani oz. občani, ki se ne strinjamo z vašo odločitvijo o sprejetju Odloka, ki predpisuje takso o obremenjevanju okolja. Sem krajan Krajevne skupnosti Šentjanž, ki že plačujem krajevni samoprispevek, za katerega smo se krajani odločili na referendumu.Ne zdi se mi pošteno, da bi še plačevali prej omenjeno takso. Krajani Šentjanža že itak živimo v slabšem in precej onesnaženem okolju, česar v drugih KS ni mogoče zaslediti. Predlagam, da kot prvo uredite (v kolikor je v vaši moči), da bomo v Šentjanžu v bodoče dihali čist zrak in ne bomo poslušali ropota, ki ga povzroča Tovarna ivemih plošč. Prosim, začnite s takso pri velikih onesnaževalcih, ne pa pri žeti že tako z ekologijo kaznovanih krajanih. Navajate tudi, da zahtevajo v Čmečah odškodnino za odlaganje odpadkov! Če jim to uspe, zakaj ne bi tudi nam v Šentjanžu, kjer imamo precej večje ekološke probleme s prej omenjeno tovarno. Nikakor ne vidim razloga, da bi plačeval nekaj, česar nisem deležen. Če pa je to po zakonu obvezno, se zavzemam, da se ta denar za ekologijo zbira na ŽR KS Šentjanž. Ivan Merc, Šentjanž Dvosobno, 56 m’ stanovanje, z novo opremljeno kuhinjo, prodani v Dravogradu na Meži. Cena stanovanja: 48.000 DEM. ■a 063 443-507. K sodelovanju vabimo zdravstvene delavce in vse ostale, ki vas zanima delo v zdravstvu, n 0609 641 164. Prodamo R19 RT chamade, maj 1993, bordo rdeče metalne barve, daljinsko centralno zaklepanje, električna stekla, radio, priklop za prikolico (euro) ter dve skoraj novi zimski gumi s platišči. Cena po dogovoru, n 42 910 ali pri g. Dretniku. V\ ■ -.. Kandidat v volilnem okraju Dravograd - Radlje ob Dravi HERMAN TOMAŽIČ HERMAN TOMAŽIČ Zakaj kandidiram: Kot župan vidim resno nevarnost, da področje Dravske doline, pa tudi širše Koroške, razvojno še bolj zaostane. Razdrobitev občin, predvsem v Dravski dolini, je poleg pozitivnega prinesla tudi velike težave pri skupnih razvojnih možnostih in enotnem nastopanju. Ker z omejevanjem na občinske meje nimamo nikakršnih možnosti, moramo poiskati načine povezav, skupnega uveljavljanja in s tem skupnega razvoja doline. Interese Dravske doline, ki so ključni za njen razvoj moramo zastopati enotno. Kaj bom naredil za svoj okraj: Dravsko dolino in Koroško bom povezal pri uveljavljanju skupnih razvojnih teženj na komunalno-ekološkem, gospodarskem in družbenem področju. Skupaj z vodstvi podjetij si bim prizadeval za ustavitev nadaljnjega propadanje delovnih mest in poskrbet da bo tudi gospodarstvo v Dravski dolini deležno državne denarne pomoči. Prizadeval si bom za dokončanje obvoznice Radlje in podprl nadaljnje smiselne delitve oz. združevanja občin. IIIK.IIMIIMIMI BOMO [IlISMdli: mu* |TRGOVSKOPODJiTÌf4 SLOVENJ GRADEC TRGOVSKO PODJETJE ŽILA SLOVENJ GRADEC Šolska ulica 2 Tel.: 0602 41 127 Fax: 43 756 ! BLAGOVNICA Mislinja V KLETNI ETAŽI Od 19.10.1996 naprej popolna ponudba □ železnine □ elektromateriala □ kemikalij □ vijakov in okovja □ orodja □ bele tehnike □ posode in porcelana □ keramike ŽILA DANES - ZA VAŠ BOLJŠI JUTRI radio alfa PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio lita d. o. o. REDAKCIJA IN STUDIO Cankartava 1 2380 Slovan) Grada«, p.p. 92 talaton (0602) 41 630 talafax (0602) 41 244 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU 1C7,$ Mhz Glosirana črna kronika Dopoldanski maček PONAVADI IZ ŠTIRINAJSTDNEVNEGA OBDOBJA KOROŠKE ČRNE KRONIKE IZDVOJIM KAKŠNO IZMED ZNAČILNOSTI. NO, TOKRAT NOBENO IZMED PODROČIJ POLICIJSKEGA DELA NI POSEBEJ IZSTOPALO, MARVEČ SE JE V VSEJ SVOJI PESTROSTI POKAZALA VSA PALETA KRIMINALNIH IN DRUGIH DEJANJ, S KATERIMI SE -ŽAL VSE POGOSTEJE - SREČUJEMO TUDI NA KOROŠKEM. Nekoliko bolj poudarjen je mogoče bil le tako imenovani socialni kriminal: gre za kazniva dejanja (največkrat vlomne tatvine - op. pisca), ki - širše vzeto - že dajejo slutiti ekonomsko in socialno krizo ljudi. Seveda to ne more biti opravičilo - sleherno kaznivo dejanje ali prekršek je pač pred zakonom zgolj to in nič drugega , vendar lahko iz tega izluščimo vsaj opozorilo o tem, kam plovemo in kam bomo pripluli, če krmila v roke ne bomo vzeli bolj trdno. Ali če kdaj pa kdaj ne bomo zamenjali tudi kakšnega krmarja (gre za prispodobo in ne za predvolilno kampanjo - op. pisca) Nočni »nakup« Primer takšnega kriminala, z rahlim pridihom po sociali, je zabeležen tudi v policijskem poročilu z dne 28.9.96. Takole (povzeto) pravi. Policisti PP Slovenj Gradec so bili 28.9.96. obveščeni, da so neznanci ponoči vlomili v market trgovskega podjetja Oskrba v Slovenj Gradcu. Nočni tički so razbili okno skladišča in vstopili vanj ter nato vlomili še v prostore prodajalne. Odtujili so več prehrambenih artiklov, piva, žganih pijač, večjo količino cigaret in drugo. Vrednost ukradenih stvari bo natančneje znana po inventuri. No, svetlejša plat tega dogodka je uspešno delo policistov. Že po nekaj urah iskanja in zbiranja podatkov so namreč odkrili vse tri osumljence. Gre za B.P., K.U. in S.P. iz občine Slovenj Gradec. Pri njih so opravili tudi hišne preiskave in našli večino odtujenih predmetov, ki so jim jih seveda zasegli. 0(k)rada Še vedno pa je NN (saj veste neznani storilec - op. pisca) nekdo, ki je 25. 9. 96. v zgodnjih jutranjih urah skozi okno vlomil v gostinski lokal Orada v Mežici. V lokalu je hladnokrvno odprl registrsko blagajno ter predal omare in odtujil okoli 110.000 tolarjev gotovine, predvsem v tuji valuti. Dokler ga ne bodo našli, lahko lastnik svoj lokal mimo preimenuje v 0(k)rada. Sport Bily Vse kaže, da so tudi med vlomilci ljudje z različnimi »konjički«. Nekateri ljubijo dobro prehrano, drugi denar, tretji pa... tudi na nočnih pohodih ne morejo skriti svojih športnih nagnjenj. To najbrž velja za NN, ki je 2.10.96. vlomil skozi vrata skladišča Šport bara na Prevaljah in odnesel zaboj vina. Vlomilca bodo bržkone kar hitro odkrili, saj mu je najbrž ime Sport Bily ali kaj podobnega. Sicer pa tudi zanj velja tisti znani latinski pregovor: In vino veritas ali, v prostem prevodu krajevnega politika: zdrav duh v zdravem telesu! Bistri potniki Vso svojo »bistrost« pa so pokazali tedaj še neznani »potniki«, ki so si nočno čakanje na avtobusni postaji v Slovenj Gradcu krajšali tako, da so vlomili v bližnji lokal Bistra. Odnesli so dobrih 30.000 tolarjev gotovine, steklenico whyskija, steklenico kokte in še kak predmet manjše vrednosti. No, še istega dne se je, s pomočjo uspešnega dela policistov, pokazalo, da sta »nočno delo« opravila dva osumljenca - mladoletnika z Raven na Koroškem. Pri njiju so našli tudi večino ukradenih reči. Nočna šola K »nočnemu pouku« (posebna veja večerne šole - op. pisca) je poskušal dne 7. 10. 96 priti neznani »šolar« v osnovi šoli na Štibuhu v Slovenj Gradcu. Na vhodnih šolskih vratih je namreč zlomil ključavnico. Vendar, kot kaže, ob tej pozno-zgodnji uri svoje »razredničarke« ni našel, in se je odšel »učit« raje kar domov. Zgledi vlečejo Dogodka, ki ju bom opisal pod tem naslovom, kažeta pravzaprav, kako so nekatere stvari povezane med seboj ali, drugače povedano: zgledi vlečejo. V Mariboru in okolici se zadnje čase vrstijo napadi na sodnike, v zadnjem primeru pa so se neznanci spravili kar na jeklenega konjička enega izmed sodnikov. No, s takšnimi primeri lahko postrežejo tudi na Koroškem - čeprav ne gre za sodnike. Tako je na primer 4. 10. 96 A.D. kar s cepinom razbil vetrobransko steklo in oba žarometa na osebnem avtomobilu opel corsa. S tem je lastnico M.G. iz Mežice oškodoval za dobrih 100.000 tolarjev. Kaj gaje prijelo, da seje s cepinom namesto v hribe odpravil nad osebni avtomobil, nisem mogel zaslediti! S.U. iz občine Radlje ob Dravi pa je 8. 10. namerno poškodoval osebni avtomobil SEAT cordoba, last K. K. iz Spodnje Vižinge. V vozilo je vrgel več kamnov ter razbil steklo na obeh sprednjih vratih ter poškodoval streho vozila. Napravil je škode za dobrih 300 tisočakov. Tudi v tem primeru še ni znano, zakaj seje S.U. na tak način lotil nič hudega slutečega in hotečega jeklenega konjička. Ljudje s(m)o že čudni ! Kavboj Jimy Preveč filmov o divjem zahodu (ameriškem) pa je verjetno gledal J.K. s Sv. Antona na Pohoiju. Pa se W(D2GQ3(Ba OQIQffUa Kot smo že poročali, so koroške ceste spet terjale krvavi davek. V petek, 27. 9. ob 11.55 je voznica osebnega avtomobila B.D. iz Slovenj Gradca vozila po cesti proti Zančanom. Na križišču s prednostno cesto Kotlje - Slovenj Gradec ni ustavila in je zaprla pot vozniku osebnega avtomobila F.M. s Prevalj, ki je pripeljal pravilno po svoji desni strani in po prednosti cesti. Prišlo je do silovitega trčenja in nesrečna voznica je umrla na kraju nesreče. Foto; arhiv UNZ Črna kronika mu je zvrtelo, zasukalo ali, kot pravimo na Koroškem, mu je »zašpilalo«. Meni nič, tebi nič je sokrajanu - v sozvočju z »dvobojem pri OK Coralu« - T.M. zagrozil, da ga bo ustrelil. Resnično je z doma predelano plinsko pištolo tudi ustrelil proti hiši, kjer živi T.M. Policisti so mu pištolo s prevrtano cevjo ter manjšo količino smodnika in nekaj svinčenih šibernih krogel zasegli. Tragično In ker sem že pri avtomobilih, nisem daleč od prometnih nezgod. Žal so koroške ceste v minulem obdobju spet zahtevale smrtno žrtev. Tokrat je poškodbam podlegla voznica osebnega avtomo-bila. Vendar o tem poročam na drugem mestu. Prava družinska tragedija pa se je pripetila v petek 4. 10. pri sečnji lesa v gozdu v Zgornjem Razborju. Okoli 16. ure sta domačina tam namreč podirala drevje. Debeljša smreka je pri tem pod seboj pokopala I.M., ki je umrl na kraju nesreče. Ko je to videl njegov tast M.K., ki je bil podrl usodno drevo, je v neposredni bližini v hudem šoku naredil samomor. Tako je dobro stoječe kmečko gospodarstvo v hipu izgubilo kar dva gospodarja in ga bodo poslej morale voditi ženske roke ter roke mladih sinov. Dopoldanski maček Zastavo - bandero - v tokratnem povsem glosirano zasukanem delu črne kronike nosi vsekakor »bunkeraš» V.L. iz spodnje Mislinjske doline. V bifeju na avtobusni postaji v Mislinji je namreč kršil javni red mir. Bil je močno vinjen, natakarica pa mu ni hotela več postreči z alkoholnimi pijačami. To ga je tako ujezilo, da je pričel natakarico žaliti, metati goste iz lokala, enega izmed njih pa se je celo fizično lotil. Umiril ga ni niti prihod policistov in končal je v bunkerju. In zakaj je pristal v vrhu tega dela kronike: omenjeni dogodki se niso odvijali ob kakšni pozni nočni ali zgodnji jutranji uri, kar bi bilo še nekako razumljivo, čeprav ne sprejemljivo, marveč sredi dopoldneva -okoli 11. ure. Tak »dopoldanski maček« pa si že zasluži prvo mesto, mar ne! Odprti lov Kratko policijsko poročilo: »V ponedeljek, 30. 9. 1996 je na mejnem prehodu Vič pri Dravogradu v našo državo vstopil avstrijski državljan T.M. V avtomobilu je prevažal 39 komadov lovskega streliva, ki ga policistom ni prijavil. Strelivo so mu zasegli in ga predlagali v postopek k sodniku za prekrške.« Kratko pojasnilo (ni opravičilo): ubogi Avstrijec je naš predvolilni boj v navalu groze zamenjal za lovopust ali odprto lovsko sezono. Še dobro, da so ga razorožili, preden je prišel do slovenskega parlamenta! To be or not... Še eno kratko poročilo: »Policisti PP Ravne na Koroškem so bili v nedeljo, dne 30. 9. zjutraj obveščeni da na Prevaljah v bližini stanovanjskega bloka leži moški s poškodovano glavo. Ugotovili so, da gre za Hamleta B., ki so ga morali odpeljati v bolnišnico. Policisti so še istega dne odkrili tudi napadalca, ki naj bi bil Hamleta večkrat udaril po glavi in prsnem košu. To je bil D. F.« Kratek komentar Reneja, prijatelja mojega prijatelja »bifedžije« Mirana, pravkar napotenega na značilno francosko jed: dunajski zrezek s pomfri-jem in fižolovo solato z bučnim oljem: »Že kar slišim zagovor D.F. pri kadiji. Sigurno bo dejal, da je v nedeljo ob zgodnji jutranji uri bil namenjen k maši (morda tudi k Maši), ko je sredi travnika ob bloku zagledal človeka, ki je mrmral v brke: »to be or not to be..., je zdaj vprašanje.« Ker D.F. sam ne bere veliko in ne pozna del Shakespeara, slišal pa je za nekega Hamleta, a ne ve, če je s Prevalj ali s Šentanela, je sklepal, da bo najbolje, če človeka »spravi k sebi« tako, da ga malce rukne. Res ga je morda nekoliko preveč, ampak, kolikor se on spominja, je človeku potem le odleglo, saj je legel v travo k počitku. No, če bi jaz, Rene, bil sodnik, temu že ne bi nasedel. Tak izgovor še zajec iz bobna ne bi mogel izvleči ! «□ T. I. Uspeh koroških vodnikov Koroški policisti, vodniki službenih psov, so se spet dobro odrezali na enem izmed tekmovanj. Od 24. do 26. septembra je bilo namreč v Postojni 8. državno prvenstvo policijskih psov. Vodnik psa Hubert End, član moštva UNZ Slovenj Gradec, je v konkurenci 20. vodnikov dosegel odlično tretje mesto, vodnik Sašo Zdovc pa je bil četrti. Statistika V mesecu septembru se je na koroških cestah pripetilo 99 prometnih nezgod. Ena je terjala smrtno žrtev, 8 oseb je bilo hudo poškodovanih, 11 nezgod se je končalo z lažjimi poškodbami, 79 pa samo z gmotno škodo. V tem času so kriminalisti zaznali 82 pojavov z elementi kaznivih dejanj. Mejo je prestopilo 317.469 vozil z 862.092 potniki. Kršitev mejnega režima je bilo 8, na meji pa so morali zavrniti 28 oseb. Zaradi kršitve javnega reda in miru so policisti podali 66 predlogov sodnikom za prekrške. V tem času je bilo še 7 požarov in 6 delovnih nezgod. Lesna industrija ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58 tel.:(064) 61-30, faks: (064) 634-261 Ravne na Koroškem, Čečovje 5 tel./fax: 0602 20 175 Horoskop B]®lJÌ®§K®P WH, Q®, - GlI® Q» tl1]Q tl®®© OVEN: Zdaj je čas za v)i7 velike poteze - še posebej ^ zadnje dni oktobra. Izognite se malenkostim, ki bi vam odžirale preostanek energije in se posvetite svoji dozoreli ustvarjalnosti. Morda bo res ostalo le pri risanju načrtov ali vročem spogledovanju, vendar bodo zdaj posajene kali preživele to zimo. Veliko skupnega veselja lahko pričakujete v družbi lastnih ali tujih otrok - celo kak dober nasvet vam lahko ponudijo, če jim boste zaupali. Tehtanje vaših poslovnih in intimnih partnerskih odnosov vas bo zaposlovalo še naprej. BIK: Še vedno se ( ) najbolje počutite doma, V'—^ kjer vztrajno spletate skrivnosti in se zaposlujete z drobnimi opravili. Če se preživljate z uporabnimi proizvodi ali uslugami za druge, bo posel dobro napredoval. Kar boste prijeli v roke, se bo polepšalo. Kljub temu vas bo še vznemiijal dvom, ali ste prav izbrali in ali naj še vztrajate. Človek pač ni iz enega kosa in trenutno se delovna vsakdanjost ne ujema povsem z naraščajočo željo po izjemnem, daljnem, učenem. Kmalu boste v središču pozornosti. DVOJČEK: Nenadoma vas bo prevzela želja, da bi čim več izvedeli o lastnem otroštvu. Povprašajte, poiščite fotografije, raziskujte...spotoma boste na ta način odkrili podrobnosti, ki so vam bile zamolčane ali pa jih še niste razpoznali, čeprav jih že dolgo prenašate s sabo kot majhno breme. Zdaj ga lahko odložite. Ko boste najbolj goreče prepričevali ali razpravljali ali celo pisali neprizanesljive dopise, se za trenutek ustavite in preverite, če ste pri tem res objektivni. Obrest vaio se bo. V dneh okrog 22. oktobra upočasnite življenje. RAK: Še do konca okto- pripravljeni vrniti usluge. i bra boste svojo energijo in voljo učinkovito spreminjali v denar in tudi, kar je lahko še boljše, v lepe besede...So ušesa, ki bi si lahko to zapisala v srce in vam pričarala toplo jesen, a še niste pripravljeni. Najbolj blestite doma in ste tista stalnica, ki s svojo naravno prisotnostjo vzbuja občutek povezanosti. Če boste v kratkem podpisovali kakšne dokumente, jih prej dobro preberite, ne pustite se zapeljati svoji zaupjivosti in želji po korektnem sodelovanju. Vaša dobra fizična in čustvena kondicija bo okrog 2o. oktobra le za krajši čas nekoliko usahnila. LEV: Še vedno bi lahko j bili drugim za vzgled, .... . kako lahko človek tudi v manj naklonjenih časih vztrajno dela in verjame, da bo nekoč boljše. A vsi niso iz takšnega testa, imajo pa to prednost, da se jim ne pregrevajo varovalke tako kot vam. Po prvem novembru bil pravi čas za malo daljši oddih. Morda boste celo povabljeni kam - tudi to lahko pričakujete od nenavadnih srečanj, ki jih doživljate v zadnjem času. Ničesar pa ne postavljajte na kocko in ne odločajte se samo po trenutnem navdihu ali samo zato, ker ste človek akcije. (§) ' usmerjate, kdaj pa kdaj pa se vam zvezde le postavijo tako, da popustite svoje vajeti - nič nepopravljivega ne bo, če vas bo Venera speljala v lenobnost ali uživaštvo- ne bo trajalo več kot do konca oktobra. Na svoje materialne cilje pa kljub temu ne boste pozabili niti za trenutek. Če boste pretiravali, boste izzvali nezaupanje - ljudje bodo preverjali, ali ste prijazni in zapeljujete zato, da bi lažje prišli na cilj sami, ali bi raje prišli na cilj v dvoje. Ne glede na poudarjen praktični čut pa ostajate kolegijalni in DEVICA: Radi se nadzirate in razumsko TEHTNICA: Notranje življenje 56 bo počasi ' -—^ umiijalo, zunanji dogodki pa se bodo še kar vrstili. Obiske doma sprejemate kot priznanje in izmenjavo s svetom, gostje bi vas lahko tudi prijetno presenetili z zapoznelim darilom. Naj vas ne zanese - ne izmišljajte si kakšnih družabnih igric, ki bi vpletale ljudi, nepoučene o pravilih igre, še posebej, če bi lahko nastale materialne posledice. Malce raztreseni ste, a tudi dovolj iznajdljivi, da se boste pravočasno izvlekli, če že boste kaj spregledali ali povedali na napačnem koncu. ŠKORPION: Pripravljate se na dan, ko boste položili karte na mizo. Dovolj dolgo ste delali na skrivaj, da vam ne bi kdo prekrižal načrtov ali vas oviral s skupnim zapravljanjem časa. Zdaj se je vse že toliko ukoreninilo, da ste na varnem in tudi pripravljeni odgovoriti na vsa vprašanja - le iskrenost, ste prepričani, je lahko temelj za daljše sožitje. Kdaj boste isreni, seveda še vedno odločate sami. Pretirani radovedneži bodo tudi tokrat ostali praznih rok. Močna želja po uveljavljanju vam bo odmerila več prostega časa šele po dnevu mrtvih.. STRELEC: Vaše razpo-V,*? loženje se kar ujema z ^ družabnim življenjem v vaši bližnji okolici - kot magnet vas privlačijo vse priložnosti, kjer so se zbrali vsaj trije- s pogojem, da je eden med njimi vaš potencialni poslovni partner ali svetovnonazorski somišljenik. Zvezde so vas pripeljale v obdobje, ko se manj ukvarjate sami s seboj in veliko bolj z zunanjimi dejavniki. Če so notranje zaloge dovolj velike, boste uspešno in prijetno izkoristi ta čas. Družabnosti in uživanju boste znali postaviti meje in jih speljati v praktične vode. i&) KOZOROG: Ker vam je dobro počutje malo zanihalo v prvi polovici okto- bra, ste se začeli bolj ukvarjati sami s seboj. Odlična investicija, če gre za blago rekreacijo, samospra-ševanje in za zdravo prehrano - le ne opazujte se preveč mikroskopsko, saj bi lahko iz muhe zrastel nepotrebni slon. Vaši sodelavci ugibajo, zakaj ste še bolj molčeči kot običajno, vi pa se med tem notranje pripravljate na lastno uveljavljanje. Živeti v senci koga drugega vas pač nikoli ni veselilo, domačih ne presojajte preveč stro- go. VODNAR: Zaletavosti (-jJB) bo kmalu konec - zave-v^ date se je in si jo dopuščate, celo malo uživate pri tem, ko opazujete presenečene obraze. Privlačjo vas bojeviti sogovorniki - nekdo med njimi vam bo celo viteško polaskal za neko že izživeto, a še ne pozabljeno obdobje. Če se izobražujete, vam bo šlo do konca oktobra kot po maslu, prazniki pa vas bodo ujeli ravno v pravem razpoloženju za umirjeno sprostitev. Tudi ljubezenska razigranost in pripravljenost za erotično besedovanje bosta zajadrali v mirnejše vode. RIBI: Razpoloženje je vsalc dan hol^e’ P°stajate '—^ spet zgovorni in družabni, ne da bi izgubljali zdaj poudarjeno varčnost in pripravljenost za redno izpolnjevanje vsakdanjih obveznosti - po svoje vam dajejo občutek varnosti in trdna tla pod nogami -obdobje čustvene negotovosti in želje po spremembi v najintimnejših odnosih jih je nekoliko omajalo. Tudi do svojega zunanjega videza ste malo preveč kritični. V poslovnih odločitvah boste previdni, zvezde pa vam omogočajo, da se še dovolj hitro usmerite na pravo stran. SLAVNI LEVI Joe Elliot 1.8.1959 Peter 0’Toole 2.8.1932 Martin Sheen 3.8.194o Dustin Hoffman 8.8.1937 Melanie Griffith 9.8.1957 Hulk Hogan 11.8.1953 Antonio Randeras 12.8.1960 Madonna 16.8.1958 Robert de Niro 17.8.1943 Križanka PREBIVALCI SREDIŠČA NOTRANJ- SKE MANJŠI KRAJ BLIZU MOŠENJ NA GORENJSKEM IME UMETNICE, SIMBOL ZA TANTAL ANTON DERMOTA IVAN IVANČIČ SVETO- PISEMSKA DEŽELA NARTE VELIKONJA ARABSKA DINASTIJA V ŠPANIJI ČRNKASTA KRAVA PRIPADNIK BALKAN- SKEGA NARODA PREOBČUTLJIVOST NA DOLOČENO SNOV ELEMEN- TARNI DaČEK ORIENTAL- SKI PRAŠEK ZA LASE KRIŽANKO SESTAVIL: F. NOVAK NAJMANJŠA ENOTA FIZIKALNIH KOLIČIN KRAJ PRI SEŽANI IZSTOPAJOČA STENA V GRŠKIH TEMPLJIH BIVALNI Da NENASIČEN GRADU OGUIKOVODI FR.TEROR. ORGAN EAC. SPEDISCE VRTENJA ELEKTR. NA BIT DELEC POZmVNA aEKTRODA NASE NAJVEČJE PRISTA NIŠČE ALPSKA DOLINA POD TRIGLAVOM ŽIV ORGA NIZEM, KI GRADI TaO S FOTOSINTEZO NEKDANJI NOGOMETAŠ DINAMA PREGOVOR PREČNI DROG NA JAMBORU oa KMEČKEGA VOZA INDÙ STRIJSKA RASTLINA , HITRO, ŽIVAHNO V GLASBI TONE ROP ANTON OCVIRK IME PEVCA DARIANA PUACA STARIH SLOVANOV LADO SMREKAR ARHEOLOŠKO NAJDIŠČE PRI Diissa- DORRJ ZAMISEL, NAČRT. STALIŠČE, NAZOR TELESNO- KULTURNA SKUPNOST MITOLOŠKI PRVI LETALEC VaiKO PRISTANIŠKO MESTO NA JUGU J EM ENA Durhcug vici Cpomin -Sita sem že vaših opominov, tu imate zadnji obrok za otroški voziček! -Hvala, kako pa kaj tnali? -Hvala za vprašanje, naslednji teden se bo poročil. Nepcmemtmc Dekle pravi fantu: -Včeraj sem se malo pozanimala o tvojem življenju od tedaj, ko sc še nisva poznala. -Smešno, tudi jaz sem storil isto. -No, potem se pa raje pogovarjajva o drugih stvareh. /eIt stroge Mati gre v sobo hčerke in zelo strogo vpraša: -Je Marko odšel? -Da. -Pa si mu kar na začetku pogovora pojasnila, da te ne sme več videti? -Sem. -In? - Ugasnil je luč. V.______________________^ Nekaj prestižnega! Prava mešanica drznosti in sproščenosti. Za aktivne, ki živite življenje danes. Audi A3. Nova ekstravaganca. Izbirate lahko med 1.6,1.8 litrskim bencinskim in 1.9 TD! dizelskim motorjem. Prvič preizkusite Audi A3 od 10. 10. do 04.11. 1996pri vašem pooblaščenem prodajalcu. Ugoden nakup tudi na PORSCHE LEASING ali potrošniški kredit! Avto center Meh Koroška 7d. 3320 Velenje tel. 063/852 955. In 063/856 824 Durhcug vici Eeseda Jure pravi prijatelju: -Kdaj mi boš vrnil 1000 tolarjev? -Ta mesec ne morem. -To si že rekel prejšnji mesec! -Pa kaj, ali nisem držal besede? Eazlika le Receptor v hotelu vpraša gosta: -Ali želite sobo s kopalnico in banjo, ali prho? -Hm, kakšna je pa razlika? -Pri prhi morate stati. Posledica Sosed pravi sosedu: -Poslušajte, vaš pes je požrl eno naših najlepših kokoši! -Hvala, da ste povedali, da se spet ne bi čudil, zakaj noče jesti. Ljubezen Mlad par sedi pred televizorjem in naenkrat začne ona jokati: -Raje imaš nogomet kot mene! -Ampak draga, zato pa bolj ljubim tebe kot vaterpolo. V________________________/ Mi za razvoj NARAVNI BISERI Naš moto pri pripravi tega programa je bil omogočiti odkrivanje in spoznavanje sicer Slovencem manj znanih območij in drobnih dragocenosti naše domovine. Iz zakladnice naravnih spomenikov smo izbrali bisere, za vse, ki ste lx>lj raziskujoči in vedoželjni. Ob uživanju »naravnih biserov», ki so naša manj znana darila narave, se boste lahko notranje očistili, obnovili ter si nabrali novih moči za divji ples civilizacije. Knapov zajtrk. Rudnik Mežica Svoje raziskovalno potepanje boste, po krepkem zajtrku, začeli v nedrjih Pece. Pod strokovnim vodstvom izkušenega rudarskega inženirja se bcxste za nekaj ur z avtentičnim vlakom popeljali ter sprehodili po delu globoko razvejanih rovov in podzemnih odkopov, predvsem pa uživali ob lx>gati zbirki rudnih mineralov, kristalov in fosilov. Hotel Klub Krnes Po vrnitvi izpod zemlje se boste ob dobrotah koroških narodnih jedi podkrepili za popoldanski del v »drugačnem» hotelu, ki ponuja trekkinge in aktivnosti v okoliški naravi. Nojevska lipa Tam boste lahko spoznali vrsto zanimivih programov, vaš pa se bo nadaljeval pri materi vseh slovenskih lip, srečališču slovenskih pomembnežev in botaničnem .spomeniku, na katerega so Črnjani najboj ponosni. Dolina Tople Vrhunec tega izleta Ixxste vsekakor doživeli v čudoviti alpski dolini pod južno steno Pece. Ta krajinski naravni park ob izjemnih naravnih lepotah zaznamujejo še mogočne, samorastniške kmetije - »celki«, z izredno arhitekturo domačij in kašč. Še posebej bodo v teh gozdovih uživali tisti, ki jim poskoči srce vsakič, ko izpod listja izbrskajo golx>. Šentanel Potepanje Ixxste zaključili v spcxlnjem delu naše doline, v idilični turistični vasi ter ob večerji uživali v njenih ambientalnih vrednostih ter resnično čudovitih razgledih na Uršljo goro, Peco, Raduho, Obir in Podjuno. ODPRTI RAZPISI Občina Črna na Koroškem v sodelovanju z Ljubljansko banko, Koroško banko Slovenj Gradec d.d. objavlja RAZPIS za dcxlelitev kreditov pod ugodnejšimi pogoji za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v olsčini Črna na Koroškem Višina razpoložljivih sredstev: - za dolgoročne kredite je na voljo 15 mio SIT - za kratkoročne kredite je na voljo 7,5 mio SIT. Merila za pridobitev kreditov: - dolgoročni krediti so namenjeni investicijskim naložbam v stalna sredstva - kratkoročni krediti se bodo dodeljevali za obratne namene; niso namenjeni poravnavi prispevkov zavezanca! Za kredit lahko zaprosijo: - gospodarske družbe z največ 50 zaposlenimi, - samostojni prxljetniki, - občani, ki se pripravljajo na registracijo dejavnosti. Kreditni pogoji: 1. Dolgoročni krediti za investicije: - odplačilna doba: 5 let - moratorij: 6 mesecev na djetju A.L.P. PECA d.o.o„ telefon 38 - 269 in 20 - 404 ali v tajništvu občine Črna na Koroškem. Odprt je tudi razpis Ekološko razvojnega sklada Republike Slovenije ZA DODELJEVANJE KREDITOV ZA ZMANJŠANJE ONESNAŽEVANJA ZRAKA (Delo, 20. september 1996). Podrobnejše informacije lahko dobite v POSLOVNO INFORMACIJSKEM CENTRU A.L.P. PECA, Trg svobode 21, Ravne na Koroškem, telefon 20 - 404. PROSTOVOUNA ZDRAVSTVENA ZAVAROVANJA Investirajte preudarno. Investirajte v zdravje. Zdravja ne gre le izkoriščati, potrebno gaje negovati. Zdravilišče je idealen kraj za obnovitev, ohranitev in krepitev vašega zdravja, zdravja vaših bližnjih in tudi sodelavcev. Privoščite si bivanje v zdravilišču, da boste še naprej zlahka kos vsakodnevnim naporom. Z dodatnim prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem storitev v zdravilišču bo investicija v vaše zdravje donosna. Zavarujemo bogastvo zdravja. 888S ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE ORMI' ~ i‘*l. zJ^raVO ^ ..4^0,^ i '1??mks6***XLie, mcd GplT :.-; voziti»; iKza