številka 33 četrtek, 19. avgusta 1999 180 tolarjev Plazovi še vedno grozijo Celade niso za okras! Poletna vročina počasi pojenja, a verjetno ta ni glavni vzrok, da na naših cestah veliko moto-ristov in kolesarjev ne uporablja varnostne čelade. Kako pomembna je, se marsikdo zave šele, ko je prepozno. Nekateri pa se k sreči tega zavedajo ves čas, tudi, če jim je pod čelado vroče. Več o udeležencih enoslednih vozil v prometu v Dolini preberite na notranjih straneh. ■ bš, foto: vos Da čas celi le nekatere rane, pri drugih pa moramo paziti, da nas ponovno ne prehiti, pričajo še vedno številni pla-zovi po lanskem november-skem neurju v Šaleški dolini, ki "čakajo" na sanacijo. V Kavčah se bojijo novega šolskega leta zaradi varno-sti svojih otrok, saj jih avto-bus zaradi močno načete ceste ne more več voziti iz Kavč. V Podkraju plaz pod cerkvico sv. Jakca zaenkrat miruje, a kaj, če se spet pojavi deževje? Pod njim so hiše in številni komunalni vodi. Več o tej problematiki na no-tranjih strani 8. ■ bš, foto: vos Cesta v Kavče je za osebne avtomobile trenutno še prevoz-na, za avtobuse in večja vozila pa že od novembra lani ne. Če se le še malo okruši, bodo Kavče odrezane od Doline! nikoli samil07 8 ISSN 0350-5561 Od zahoda poslabšanje z nevihtami, v nedeljo bo hladneje. Narava se požvižga na birokrate! Ko se začne iztekati poletje in z njim čas dopustov, se življenje vrne v stare tirnice. In takrat v naši okolici spet opažamo stvari, ki nas motijo. Tudi zato, ker računamo, da je spet čas, da nanje opozorimo tiste, ki bi nam lahko pomagalipri reševanju težav. Tako je tudi s številnimi plazovi v Šaleški dolini, ki skoraj deset mesecev po neurju, kijih je povzročilo, še vedno kažejo isto (ali še slabšo) podobo kot takoj po njem. Ze res, da so sipristojne službe in komisije takoj ogledale vsa kritična mesta, potem so stvari popisali, poskrbeli za oceno škode, naročili vse potrebne dokumente in analize, izbrali podjetja, ki bodo dela izvajala ter prosili za finančno pomoč države... Težko očitamo odgovornim na MO Velenje, da se ne trudijo, da bi posledice te naravne nesreče čim prej odprav-ili. Brez denarja ni nič in država ga občini (spet) ni odmerila toliko, da bi lahko pokrpala luknje v naravi, ki marsikje ogrožajo miren vsakdanjik okoliških prebivalcev. In res je, da trenutno poteka sanacija kar nekajperečih plazov. Cas pa hiti in ne sprašuje. Sprašujejo se le Ijudje, kiplazove še kako občutijo. Alije v primerih, kot je plaz v Kavčah, ki močno grozi, da bo kraj popolnoma ođrezal od doline, šolarjipa so se skoraj že navadili, da morajo do avtobusa krepko pešačiti, res treba čakati na vse potrebne papirje, da zadostijo predpi-som in zakonom? To namrečpomeni čakati, da se vsak dan dela še večja škoda. Narava zagotovo za dolge birokratske postop-ke ne ve, jesen pa se nezadržno bliža. Tako lani kot predlanije bil avgust in začetek septembra močno deževen, letošnjega pa tudi še ni konec. Kaj bodo Ijudem poma-gale analize in načrti, če bo nar-ava spetpokazala zobe in na že prizadetih področjih naredila še več škode? Se ob še vedno nez-manjšani birokraciji v Sloveniji res ne da pohiteti vsaj tam, kjer ne moremo računati le na srečo. Alipa zamežati na eno oko in pre-hiteti zakone s konkretnimi dejanji v naravi, ki bodo Ijudem v primestnih krajih, kjerže tako nimajo istih pogojev za življenje kot v mestu, pomagati do mirnega spanca. Sploh v deževnih nočeh. ■ Bojana Špegel Hvalevredna so prizadevanja organizatorjev prireditev ozi-roma praznikov, na katerih obujajo stare običaje in na-vade. Tako imajo tudi mladi priložnost spoznati, kaj so počeli njihovi dedki in babi-ce. "Le oglej si ovce. Še v hribih jih danes redko vidiš, kajšele kje v dolini!" je rekel fantič sramežljivemu dekliču in s prstom pokazal na meketa-joče ovce v ograji. ■ tp AočA MENJALNICA Prešernova 23, 3000 Celje tel.: 063/482-230, fax.: 063/442-866 odkupujemo delnice Vegrada po 800,00 SIT Delovni čas: od 8.00 do 18.00 ob sobotah: od 8.00 do 12.00 TELEFON: 862-522 alu-pvc okna.in vrata zimski. . ...vrtovi sencila 55,80 063 41 9770350556014 2 NilS VAS DOGODKI 19- avgusta 1999 novice Spet veliko krvodajalcev MOZIRJE, NAZARJE - Na Območnem združenju Mozirje so so vsej raznoliki dejavnosti posebej zadovoljni s krvodajalstvom, saj je njihovo število glede na število prebi-valcev tega področja blizu slovenskega vrha. V letošnjem načrtu je 5 rednih krvodajalskih akcij. Štiri so že izvedli, zadnja pa bo oktobra v Lučah. Prejšnji teden sta bili akciji v Nazarjah in na Ljubnem, krvodajalci pa znova niso zatajili. V Nazarjah je kri darovalo 369 občanov ali 9 več kot lani, na Ljubnem pa 153, kar je 10 manj kot na prejšnji akciji, glede na dopustniški čas pa še vedno dobro. Na območnem združenju so krvodajalcem seveda hvaležni, prav tako pa ravnateljema osnovnih šol v Nazarjah in na Ljubnem, ki sta tudi tokrat z veseljem zagotovila pros-tore za akciji. ■ jP Ne pozabite na potrdila o šolanju! VELENJE - Po uveljavitvi nove lestvice za pridobitev otroškega dodatka je do te pravice v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki upravičenih 6680 družin oziro-ma otroški dodatek prejema 10.710 otrok. Med njimi tudi 4530 otrok, ki mora za nadaljnje uveljavl-janje te pravice v začetku novega šolskega leta znova priložiti potrdilo o šolanju. Potrdila na Centru za socialno delo v Velenju ob uradnih dnevih že sprejemajo, zadnji dan za oddajo pa je letos 31. oktober. ■ * Pričenja se Sentiljski teden ŠENTILJ - Na osmi redni seji sveta KS Šentilj so med drugim sprejeli urnik prireditev ob letošnjem krajevnem prazniku. Te se bodo zvrstile v takoimenovanem Šentiljskem tednu. Ta se bo pričel v soboto, 21. avgusta, z gasilsko veselico. V nedeljo bodo šentiljske igre, med tednom pa se bodo zvrstili odbojkarski turnir, postavljanje mlajev, živ - žav, družinsko kolesarjenje, planinski pohod in nogometni turnir. Šentiljski teden se bo končal v nedeljo, 29. avgusta, s sveto mašo in dobrodelnim srečolovom. ■ PG Bližajo se prvi šolski dnevi ŠOŠTANJ - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem pro-metu velenje, ki deluje na področju vseh treh občin v Šaleški dolini, pripravlja danes ob 12. uri redno sejo v prostorih Osnovne šole Karla Destovnika Kajuha v Šoštanju. Člani bodo obravnavali nekaj poročil o svojem delu, pred-vsem rezultate in izvedbo medobčinskega tekmovanja Kaj ves o prometu. Največ časa pa bodo tokrat posvetili organi-zaciji akcije "Prvi šolski dan", ki jo skupaj z mladimi promet-niki in policisti PP Velenje pripravijo prav vsako leto. Ker se v zadnjih letih v Dolini v času začetka šole ni zgodila promet-na nesreča, v kateri bi bili udeleženi šolarji, ima akcija zago-tovo uspeh in dosega svoj namen. Spisek povabljenih je dolg, saj mora biti o akciji obveščenih čim več ljudi, še več jih mora sodelovati. Zato so na sejo vabljeni vsi ravnatelji in ravnateljice osnovnih šol v Dolini, predstavniki vrtcev, PUP, predstavniki MO Velenje... ■ bš Vila Bianka bo kmalu naprodaj VELENJE - Na MO Velenje že nekaj časa iščejo ustrezno rešitev za lep zgodovinski objekt pod velenjskim gradom, Vilo Bianko, ki jo je žal že močno načel zob časa. Lansko leto spomladi so svetniki sprejeli sklep o odprodaji vile, pri tem pa so bili odločni, da morebitni kupec ne more na tako lepem prostoru in v stavbi, ki je spomenik svojega časa, ure-diti kar se mu zahoče. Takrat so zapisali, da lahko v njej uredi hotel, boljšo restavracijo, razstavišče in podobno. V pravni službi MO Velenje smo izvedeli, da bodo razpis za odprodajo vile, ki jo občina zaradi visokih stroškov ni spo-sobna sama renovirati, z razpisom, ki ga bodo verjetno sredi septembra objavili v Uradnem listu RS in lokalnih medijih, "spustili" v prodajo. Pred tem bodo še enkrat najeli cenilca, ki bo ocenil vrednost stavbe. V vili je trenutno zasedenih še 5 stanovanj. Občina bo sta-novalcem zagotovila druga stanovanja v šestih mesecih po prodaji, največ v letu dni. Poleg tega bodo ob objavi razpisa upoštevali ideje morebitnega kupca o namembnosti preure-jene vile, vendar bodo o tem prej še razpravljali. ■ bš Znani Slovenci bodo igrali tenis VELENJE - Velenjsko tekstilno podjetje M club bo v soboto, 21. avgusta, še zadnjič v tem tisočletju pripravilo že tradicionalni, tokrat že dvanajsti teniški turnir dvojic VIP CUP 99. Tudi tokrat se bodo znani Slovenci zbrali na peščenih teniških igriščih ob restavraciji Jezer, prireditev pa bodo popestrili s tradicionalnim hitrostnim tekmovanjem VIP z avtomobili Peugeot v ženski in moški konkurenci. Župani mestnih občin iz vse Slovenije pa se bodo, tudi v počastitev 40 letnice mesta Velenje, ta dan pomerili v spret-nostni vožnji s skuterji. ■ bš Svetovni zbor miadih '99 tudi v Velenju Ambasadorji dobre volje Po dolgoletnih prizadevanjih je Glasbeni mladini Slovenije letos prvič uspelo privabiti v Slovenijo Svetovni zbor mladih, ki v svetu velja-jo za ambasadorje dobre volje UNESCA. V Sloveniji so bili mesec dni, in sicer od 19. julija do 17. avgusta. Največ časa so se mudili v Ljubljani, prejšnji četrtek pa se je malo manj kot sto pevcev iz dvaintridesetih držav (med njimi je bilo pet Člani so stari od 17 do 26 let. Za letošnjo turne-jo so pripravili poleg nastopov v Sloveniji še kon-certe v Italiji, Avstriji, Nemčiji ter na Hrvaškem. V bogat in zahteven glasbeni spored - od Straussa, Gallusa, Sandstroema do Schnittkeja in Johnsona - so vključili tudi slovensko ljudsko pesem Pa se sliš'. Pokrovitelj gostovanja zbora v Sloveniji je bil predsednik države Milan Kučan. Nastop tega zbora v Velenju je gotovo lepo Slovencev) predstavilo občinstvu tudi Velenje. V tukajšnji glasbeni šoli so namreč pripravili enega od načrtovanih treh koncertov, dan kas-neje pa so tu posneli še zgoščenko. Zbor velja za eno najobetavnejših in najkakovostnejših vokalnih skupin na svetu. darilo Ijubiteljem zborovske poustvarjalnosti v Šaleški dolini in tudi širše, za gostiteljico - velen-jsko glasbeno šolo - pa priznanje za njihovo kakovostno delo ter dosežke njenih učencev ter dijakov na zahtevnih tekmovanjih. ■ ab, tp Pika se že pripravlja na festival VELENJE - Tudi letos bo tretji teden septembra v mestu za-znamovala Pika Nogavička. Tradicionalni, med otroki in njihovimi starši priljubljen Pikin festival, bo letos že dese-tič odprl vrata v svet otroške igrivosti, ustvarjalnosti in za-bave. V organizaciji Medobčinske zveze prijateljev mladine in Kulturnega centra Ivana Napotnika bo festival tokrat potekal od petka, 17. septem-bra, ko ga bodo svečano odprli na Mestnem otroškem igrišču, preko tedna s številnimi aktiv-nostmi in zanimivostmi, pa do sobote, 25. septembra, ko se bodo po najbolj norem in za-bavnem festivalskem dnevu proti večeru z drogov spustile zastave festivala. Organizatorji bodo torej tudi letos poskrbeli za osem aktiv-nih in pestrih festivalskih dni, ki jih bo povezovala skupna rdeča nit festivala - PRAZNO-VANJE. Praznovanje česa? Otroške igrivosti in ustvarjal-nosti, svobode in miru, prazno-vanje 10. obletnice festivala... Razlogov za praznovanje bo zagotovo dovolj'. Se to. Glavna prizorišča bodo že znana Rdeča dvorana, pa Cankaijeva cesta, Kulturni dom... Veliko več kot prejšnja leta se bo do-gajalo na Mestnem igrišču. Častna gostja in pokroviteljica festivala bo gospa Sonja Svensson, direktorica Instituta za otroško književnost na Švedskem, ki bo festival obis-kala in s seboj pripeljala še nekaj uglednih gostov iz dežele Pike Nogavičke. ■ bš v enem stavku IJUBELJ - V ponedeljek so na mejnem začeli temeljito obnovo, ki jo bodo sklenili v štirih mesecih, v tem ćasu bo promet nekoliko oviran, ob konicah so možni zastoji; do 20. septembra bodo obnoviii tri vstopne kolone, zato bo vstop v državo le na prvi, do 20. decembra pa bodo obnovili mejno zgradbo. LJUBLJANA - Poslovni sis-tem Mercator bo prihodnji teden v Zgornji Siški odprl svoje največje nakupovalno središče v Sloveniji, ki bo meri-lo 31.000 kvadratnih metrov, od tega bo polovica namenjena prodajnim površinam, ob hipermarketu bo še prodajna ulica z najmanj 29 različnimi lokali ter dvonadstropna par-kirna hiša. MORAVSKE TOPLICE -Zaradi balkanske krize so slo-venska naravna zdravilišča gos-tom ponudila smešno nizke cene, ki so denimo v Moravskih Toplicah dosegle le okrog 60 odstotkov vrednosti za individualne goste, tako imajo za 20 odstotkov več prenočitev kot lani, dohodek paje ostal na lanski ravni. CELJE - Letošnji 32. med-narodni obrtni sejem v Celju bo potolkel vse dosedanje rekorde, saj je že prijavljenih več kot 1800 razstavljavcev iz 25 držav, najbolj bogat doslej bo tudi program spremljajočih strokovnih prireditev, posebne poslovne dneve pa bodo pri-pravili za nemške in avstrijske obrtnike. KRANJ - Na mednarod-nem Gorenjskem sejmu letos nastopa 500 domačih in 80 raz-stavljavcev in enajstih tujih držav, kar te dni pomeni največjo trgovino v Sloveniji, tudi sicer sejem močno poživlja utrip Kranja, na scjmu pa se bo srečalo 300 mladih iz 10 evrop-skih držav, ki se bodo v nedeljo pomerili v košnji trave. MARIBOR- Na področju mariborske policijske uprave so v letošnjih šestih mesecih zalotili okrog 3900 pijanih voznikov, pri čemer skrbijo vse večje koncentracije alkohola v krvi, s posebno ponudbo "varnost za varno pot domov," ki ni konkurenca taksistom, pa so samo letos domov prepeljali preko 700 voznikov in njihovih vozil. V femi smo spoznali našo deželito Šele ob zadnjem sončevem mrku smo spoznali, kako dobro pride tak naravni pojav. Tako kot mi radi očitamo Evropi in svetu, da ne ve, kjeje Slovenija, veliko Slovencev doslej ni vedelo, kje je pravzaprav Goričko. Ob zadnje mrku, ki je bil najpopol-nejšiprav na tem koncu, je mnogo Slovencev zvedelo celo, kje so nekateri posamezni manjši zaselki na tem delu naše deželice. Morda je ob tem popotovanju iz osrčja Slovenije na ta severovzhodni del kdo tudi pomislil, kako lep je ta konec, pa tudi, da še zdaleč ni tako razvit kot je naše osrčje. Tako spoznanje je kar nekako sovpadalo z nesrečnim petkom 13. avgusta, ko je pri nas začel veljati zakon o skladnejšem razvoju Slovenije. To, da pri nas kraji niso enako razviti, je že dolgo znano. Celo v ožjih okoljih to spoznavamo, zato je bilo ob delitvi po občinah toliko novih zahtev, ker da bodo samostojna območja uspešnejša in jih razvitejši centri ne bodo tako izkoriščali. Take govorice niso tuje tudi Ijudem na območju Šaleške in Savinjske doline. In kot da politika ni dovolj velik krivec za neenakomeren razvoj! Po revnih rada udari še narava. Zadnje dni se je to znova zgodilo na Kozjanskem. Po neurjih, nalivih in še čem, je zdaj udarila še toča. In ker pomoč iz centra prihaja nerada, če pa že, pa počasi, se bo razkorak v razvitosti še povečal. In potem bodo podatki o tem, koliko na kakšnem območju ustvarijo, še bolj različni, kot so zdaj. Že zdaj namreč kažejo, da v Ljubljani ust-varijo 1,5 krat več kot na primer v dolinah Saše. Seveda pa ob tem nihče ne govori, pod kakšnimi pogoji kje ustvarjajo, tudi ne, kdo je take pogoje omogočil. Lahko je spati na lepo postlani postelji, še posebno, če ti jo postelje kdo drug. In dokler ta zakon o skladnejšem razvoju ne bo res zaživel, se trdota postelj ne bo zmanjšale. Nekateri tudi menijo, da bi se morale zmanjšati razlike med posamezniki. Vsaj tiste, ki nastajajo na nezakonit način. Pa je ministrstvo za finance reklo: če lahko plačujejo davke eni, zakaj jih ne bi vsi. In je razpisalo celo nagradni razpis za zbiranje računov s pravilno obračunanim davkom na dodano vrednost, da bi vzpodbudili Ijudi, da zahtevajo računa. In to pravilno izpol-njene. Nekaterih tak razpis ne gane, še posebno, če računajo, da se jim še vedno bolj splača, da jim kdo naredi kaj na črno, druge gane megane, osebni avto, ki ga ministrstvo obljublja za prvo nagrado. In ko smo že pri tem, koga kaj gane, gospod Storman meni, da Slovence mnogo premalo gane usoda njegovega kolege Darka Zupana. Ta bo naslednjo nedeljo "slavil" poseben rekord: celo leto že z gladom opozarja vlado, da mu popravi krivice, ki mu jih je prizadela. Prejšnjo bitko je dobil po 57 dneh. Ker je sedanja vsota, ki jo s Stormanom zahtevata, desetkrat višja, nekateri sprašujejo, če bo moralo biti tudi dni glasovanja desetkrat več. Veliko do tega niti ne manjka. Mnenja o takem načinu "boja" so seveda različna. Pravo bistvo pozna le tisti, ki se je za to odločil. ■ k m- j a SAN ČAS izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Foitova 10. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 180 SIT, mesečna naročnina 675 SIT, trlmesećna naročnina 1.980 SIT. polletna naročnina 3.850 SIT, letna naročnina 7.200 SIT. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnični urednik), DamirŠmid (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vod)a propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik (propagandista); Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p. p. 89, teleton (063) 89817 50, telefa* (063) 851- 990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. E-mail: nas.cas siol.net Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o. Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš ćas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8% znižani stopnji. 19. avgusta 1999 AKTUALNO \ASiJIS3 SPOŠTOVANI OBČANI! Šolski center Velenje Kako do prepotrebnega šolskega prostora? Za novo šolsko leto, zadnje v tem tisočletju, so na Šolskem centru Velenje ra/.pisali nekaj več kot 800 prostih mest, dober teden pred začetkom pouka pa so prejeli približno 750 prijav. Tam, kjer imajo še prosta mesta, so vpis po-daljšali do 25. avgusta. Med novostmi na področju izob-raževanja velja omeniti nada-Ijevalni program za ekonom-sko-komercialnega tehnika ter višješolski strokovni program - inženir rudarstva in geoteh-nologije, ki bo v prvem študij-skem letu namenjen izob-raževanju ob delu predvsem za potrebe Premogovnika Velenje, Rudnika Trbovlje in Hrastnik, nekatere peskokope in kamnolome v Sloveniji. Pomembna novost, ki jo bodo vjeseni uvedli pri strokovnem izobraževanju, je poklicna ma-tura. Ta bo tehnikom omogočila nadaljevanje študija na fakulteti. Na šolah Centra jo bodo poskušali organizirati ne le za novince, ampak tudi za dijake, ki so v minulem šol-skem letu koneali prvi letnik tehnične šole. V počitniškem času so opravili nekaj najnuj-nejših vzdrževalnih del, nadzi-dav in dozidav, s čimer so si za-gotovili dodaten šolski prostor, Vi ne glede na to ostaja še naj-prej eno od osređnjih odprtih vprašanj. Za novo šolsko leto načrtujejo poleg "lepotnih" tudi nekaj vscbinskih spre-memb. Po besedah direktorja Centra Ivana Kotnika, so z vpisom za-dovoljni, saj kljub padanju šte-vila dijakov ta ostaja na ravni iz preteklih let. V minulem šol-skem letu so izobraževali dija-ke v 108 oddelkih, v jeseni jih bodo v 109 oziroma 110, kar je v primerjavi s srednjimi šolami mi naj opozorim na prizadeva-nja za nadgradnjo znanj za teh-nike gospodinjskih storitev in ekonomsko-komercialne teh-nike. Ob rednih programih da-jemo posebno pozornost še iz-obraževanju odraslih. Za pri-dobitev njihovih funkcionalnih znanj bomo organizirali tiste Za Šolsko leto 1999/2000 je povsem poln splošni program gim-nazije, v umetniški in tehnični gimnaziji je še nekaj prostih mest. Namesto dveh imajo tri oddelke nadaljevalnega progra-ma ekonomsko - komercialni tehnik, polna sta tudi oba oddel-ka za tehnika gospodinjskih storitev, v strojništvu in rudarstvu je še nekaj prostih mest, prav tako v elektrotehnik - energetik. Povsem zasedene so zmogljivosti za izobraževanje v programu elektrotehnike - računalniški tehnik. Za višješolski program inženir/inženirka elektronike (njegovo dislocirano enoto bodo imeli tudi v Novi Gorici) so prejeli pri-bližno 120 prijav, kar je toliko, kot so tu predvideli prostih mest. Presenetljiv pa je bil vpis v novem višješolskem progra-mu inženir rudarstva in geotehnologije, saj so na razpisanih 30 prostih za izobraževanje ob delu, prejeli 65 prijav in so vpis omejili. v slovenskem prostoru zclo dobro. "V prihodnje bomo šli previdno v širitev programov. Ponudbo v gimnazijskem pro-gramu bi radi dopolnili še z možnostjo izobraževanja v li-kovni in športni smeri, iz lan-skega leta prenašamo željo predvsem za izobraževanje de-klet v programih ekonomski ali turistični tehnik. Za to novost na ustreznih ravneh ni bilo pravega posluha, namer v oko-lju pa tudi ni bilo toliko, da bi lahko z njimi mahali. Med no-vimi višje strokovnimi progra- oblike, za katerega bo dovolj zanimanja." Da bi znali še naprej prisluhni-ti okolju in živeti z njim oziro-ma omogočili tistim, ki za-ključujejo osnovnošolsko izob-raževanje v Šaleški dolini in v njej bližnjim občinam nadalje-vanje izobraževanja v kraju bi-vanja, bo pridobitev dodatnega šolskega prostora še naprej ena od pomembnih nalog. "Smo namreč krepko v dvoiz-menskem pouku. Upamo, da bomo skupaj s soustanovite-Ijem - Premogovnikom Velenje in republiškim ministrstvom za šolstvo in šport - zmogli, da bi Solski center prišel do nado-mestnih prostorov za praktični pouk na lokaciji bivšega stare-ga jaška oziroma na področju, kjer sta danes že ERIC-o ter Muzej premogovništva. Tu bi lahko organizirali ves praktični pouk, oblikovali medpodjet-niški izobraževalni center in iz-vedli še nekatere druge aktiv-nosti in na takšen način omilili prostorsko stisko." Prav zaradi te ne morejo organizirati več najrazličnejših dopolnilnih de-javnosti za dijake po 13., 14. uri. oziroma ob koncu pouka in s katcrimi bi poskrbeli za ko-ristno preživljanje njihovega prostega časa. Po Kotnikovih besedah si ne zatiskajo oči, da bodo s tem vse postorili. Veliko stvari imajo še odprtih. Nekaj zaradi nove šolske zakonodaje, predvsem pa pri kadrih, ki še nimajo ustrezne izobrazbe. Prav tako bi radi poglobili sodelovanje z osnovnimi šolami, strokovnimi aktivi, da bi bil prehod učencev iz osnovne v srednjo šolo lažji. Počitniške dni so izkoristili predvsem za najrazličnejša vzdrževalna dela znotraj šol-skega prostora. Opravili so tudi nekaj dozidav in nadzidav in si na takšen način zagotovili dodaten šolski prostor. Nekoliko so uredili okolico šole, da bo Center v jeseni iz-gledal bolj "cart". UTp Splošna bolnišnica Celje V vrhu medicinske stroke V Splošni bolnišnici Celje so v letošnjem prvem polletju zdravili 17.285 bolnikov ali 1700 več, kot od njih zahteva trenutno veljavna pogodba z Zavodom za zdravstveno var-stvo Slovenije. Ležalno dobo so iz leta 1998, ki je znašala 7,12 dneva, v omenjenem ob-dobju skrajšali na 6,92 dni. V ambulantah so pregledali skoraj 130.000 pacientov ali 6000 več, kot določena po-godba z zdravstveno zavaro-valnico in s tem presegli plan za 5- odstotkov. V bolnišnici poudarjajo, da so ob vseh teh dejstvih in pro-cesu standardizacije, ki je v prvi fazi prikrajšala bolnišnico na letni ravni za 250 milijonov tolarjev, kljub 100 milijoni tolarjev izgube v prvem letošnjem polletju uspešno poslovaii. Rezultat še ni dokončen, ker pogodbe z ZZZS ni podpisana, veljala pa naj bi od 1. aprila dalje. Med posebnostmi gospodar-jenja v omenjenem obdobju še zlasti omenjajo zelo boga-to naložbeno dejavnost. Odločitve o pospešenih vla-ganjih v posodobitve so spod-budili uvedba davka na doda-novrednost in same potrebe. Z izgradnjo sodobnega od-delka za bolezni ledvic in dia-lizo, z nakupom novega ul-trazvočnega aparata za po-trebe oddelka za bolezni srca, pljuč in ožilja so uresničili večino načrtovanih vlaganj za leto 1999, njihova vrednost pa je presegla 300 milijonov tolarjev. Poslovanje v drugem polletju leta prinaša, po mnenju vod-stva bolnišnice, številne ne- jasnosti. Kot smo že zapisali, pogodbe z zavarovalnico še niso podpisali, glede na izho-dišča pričakujejo še nekoliko manj denarja, kot so ga dobi-li v prvem polletju. Po ocenah naj bi se zaradi uvedbe davka na dodano vrednost povečali stroški poslovanja za 150 mi-lijonov tolarjev. Če bodo nove davčne obveznosti, ki trenutno obremenjujejo zdravstvene zavode, morali plačevati sami, bi to precej ogrozilo delovanje bolnišnice. Zato se v skladu z navodili resornega ministr-stva dogovarjajo z dobavitelji o znižanju cen oziroma, da bi te ostale enake, kot pred uvedbo davka na dodano vrednost. Ob vsem tem tudi naglašajo, da samo za norma-lizacijo delovnih pogojev in dograditev bolnišnice potre-bujejo še približno 4 milijar-de SIT. Prizadevanja za pri-znanje takšnega statusa bolnišnice, ki ji kot tretji največji bolnišnici v Sloveniji pripada, kažejo - menijo -ukrepi in strategija poslova-nja. Ob matematični bi mo-rali odgovorni opraviti tudi vsebinsko standardizacijo slovenskih bolnišnic, kjer pa celjske po razvitosti vseh vrst medicinskih strok in dovolj kritični masi pacientov ni mogoče več enačiti z ostalimi splošnimi slovenskimi bolnišnicami. Za izvajanje najzahtevnejših medicinskih storitev imajo, po pre-pričanju, dovolj izkušenih medicinskih kadrov, ki sodijo v vrh slovenske medicinske stroke. ■ 7p Služba za zdravstveno nego celjske bolnišnice je v prvem tednu prejšnjega meseca končala anketo, na osnovi katere naj bi izmerili zadovoljstvo njihovih bolnikov oziroma kako-vost in učinkovitost dela medicinskega osebja. Vprašalnik so razdelili med 1000 hospitaliziranih bolnikov na 18 bolnišničnih oddelkih. Izpolnilo ga je 746 bolnikov, na 19 zastavljenih vprašanj pa so odgovorili: s prehrano je bilo nezadovoljnih 5-odstotkov vprašanih, z osebnim in postelj-nim perilom 2-odstotka, s čiščenjem 8-odstotkov bolnikov. Pričakovanja bolnikov v času bivanja so bila izpolnjena pri 86-odstotkih vprašanih, v bolniški sobi se je prijetno počutilo 89-odstotkov bolnikov; da medicinske sestre opravljajo svoje delo odgovorno, ljubeznivo in kakovostno je menilo 97 -odstotkov vprašanih, odnos medicinskih sester je primeren za 98, odnosi med medicinskimi sestrami pa za 95-odstotkov vprašanih. 49-odstotkov sodelujočih v anketih jih je menilo, da se je medicinska sestra hitro odzvala na klic, hitro 40, lc 0,9- odstotkih vprašanih bolnikov se dolgo ni odzvala na klic. Razpoloženje v bolnišnici je bilo za 34-odstotkov bolnikov zelo dobro, pri 63-odstotkih pa dobro. Termoelektrarne Soštanj Čakajo na pojas-nilo ministrstva Republiško ministrstvo za ekonomske odnose in raz-voj je s 1. junijem letos raz-veljavilo ceno proizvajalcu toplotne energije Termoelektrarni Šoštanj. Kot je pojasnilo v dopisu, je odločitev o tem sprejela slovenska vlada na osnovi 5. člena Zakona o cenah. Ta določa, da prodajne cene z davkom na dodano vred-nost, za katere velja določen ukrep, na dan 30. junij letos ne smejo biti višje od prodajnih cen s prometnim davkom. "Konkretno to pomeni, "je pojasnil direktor Teša Jaroslav Vrtačnik, "da smo morali veljavno ceno toplo-tne energije, ki jo prodaja-mo Komunalnemu podjetju Velenje za ogrevanje, znižati za 12- odstotkov zato, da posledic uveljavit-ve davka na dodano vred-nost ne bi bil nosil samo končni kupec, ampak tudi proizvajalec. Cena toplotne energije je danes torej enaka ceni pred uveljavitvi-jo davka na dodano vred-nost in znaša 1713 SIT/mWh. Kaj konkretno pa pomeni za Teš? Določen izpad prihodka. Naj ob tem povem, da smo se mi dogo-vorili za znižanje teh cen v celi verigi, torej tudi z rud-nikom. Pred nekaj dnevi je stopila v veljavo že nova uredba, ki omogoča komu-nalnemu podjetju, kot končnemu prodajalcu to-plotne energije, povišanje cene te dobrine." Kdaj bodo sedaj v Tešu dvignili ceno toplotne ener-gije, nam Vrtačnik v pogo-voru ni znal povedati, "ker čakamo na pojasnila ome-njenega ministrstva. Mi namreč nismo prodajali ko-munali toplotne energije s prometnim davkom, ampak brez njega oziroma na osnovi izjave o reprodukci-ji. Takšen je bil sistem. V uredbi pa natančno piše, da se ta nanaša na cene, ki so vključevale prometni davek. Tu je nejasnost, ki nam jo mora ministrstvo pojasniti. O tem, kdaj bomo dvignili cene toplo-tne energije končnemu pro-dajalcu, se bomo odločili na osnovi pojasnila." Na vprašanje, kako visoka bi morala biti cena toplotne energije, da bi bila eko-nomska, je Vrtačnik odgo-voril: "O ekomski ceni bi težko govoril. Dejstvo je, da dosedanje cene ne pokriva-jo stroškov in ne omogočajo potrebnih vla-ganj, ki bi zagotavljale za-nesljivo oskrbo komunalne-ga podjetja s toplotno ener-gijo iz Teša. Tudi cene pre-moga, ki ga uporabljamo za proizvodnjo toplotne ener-gije v Tešu, so nižje od cen premoga za proizvodnjo električne energije, kar že kaže na nenormalnost v teh razmerjih. Pa tudi cena , ki jo zaračunava komunalno podjetje potrošnikom, je precej nižja od podobnih cen v Sloveniji, zato ne pre-senečajo velike težave ko-munalnega podjetja pri ob-novi naprav in zagotavlja-nju zanesljive oskrbe. Razhajanja do čiste stroškovne cene so večja kot 18- odstotno povečanje, ki smo ga poskušali uvelja-viti mi." ■ tp BLIŽAJOČA JESEN VAM BO PRINESLA POLEG VELIKO DOBRIH STVARI TUDI PRECEJ DENARNIH SKRBI. PRI TEM VAM LAHKO PRISKOČI NA POMOČ NAŠA BANKA Z BOGATO PALETO POTROŠNIŠKIH IN STANOVANJSKIH POSOJIL PO ZELO UGODNIH POGOJIH: -NIZKE OBRESTNE MERE, -DOBA ODPLAČILA JE PRI POTROŠNIŠKIH POSOJILIH DO 5 LET IN PRI STANOVANJSKIH POSOJILIH DO 15 LET, -MINIMALNA MESEČNA ANUITETA ZA UPOKOJENCE JE 8.000,00 SIT IN ZA ZAPOSLENE 10.000,00 SIT, -POSOJILA SO NA VOUO TAKOJ. NE ODLAŠ/yTE NA JUTRI, ČE LAHKO TO STORITE DANES! Informacije: telefon 063/ 89-95-303 in 89-95-249, 063/ 871-135. IO ) bankavelenje S Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke 4NASCAS ZANIMIVO 19. avgusta 1999 Pogovor z Zdenkom Zupančičem, rečnim nadzornikom podjetja Nivo gospodarstvo Ceije vodno "Tezko bomo vzdrzevali, kaj sele izboljšali stanje na vodotokih" Reka Paka ob nekoliko obi-Inejših padavinah povzroča na približno 28 km dolgem porečju kar nekaj preglavic. Do kdaj bo še tako? Kako je z njeno predvideno nadaljno regulacijo in na nekaterih mestih nujno potrebno pro-tipoplavno zaščito? To so vprašanja, ki smo jih zasta-vili Zdenku Zupančiču, rečnemu nadzorniku vodno gospodarskega podjetja Nivo Celje - podjetja, ki upravlja z reko Pak«, in ki je servis republiškega ministr-stva za okolje in prostor ozi-roma Uprave Republike Slovenije za varstvo narave. O Kako je torej z nadaljno re-gulacijo reke Pake in njeno protipoplavno zaščito? Zdenko Zupančič: " Takšnih regulacij, s katerimi smo do sedaj urejali vodoto-ke, v prihodnje najbrž ne bomo več izvajali. Reko Pako smo po do sedaj veljav-nih metodah tako uredili skozi Velenje, Šoštanj do Penka in na vmesnih odsekih v Paški vasi, v Šmartnem ob Paki in v Rečici ob Paki. Novi načini urejanja vodoto-kov, s tem tudi reke Pake, predvidevajo sonaravne ukrepe (zaščita nabrežin s protierozijsko zaščito) ter Io-kalno zaščito naselij s proti-poplavnimi visokovodnimi nasipi. Klasična regulacija, kot je skozi Velenje, ni več uporabna, ker v bistvu zbira vode ter povzroča težave na dolvodnih odsekih." % Ali ste nove metode že izve-dli tudi v praksi in kje? Zdenko Zupančič: "Pri za-dnjih sanacijskih delih na reki Paki, na koritu reke skozi Velenje, smo delno že pristopili k urejanju poškodb s takšnimi ukrepi, pri katerih smo med drugim uporabili kombinacijo naravnih mate-rialov - lesa in kamna." % Kaj pa na ostalih delih, od Mislinjske doline do izlitja reke v reko Savinjo v Rečici ob Paki? Zdenko Zupančič: "Za sedaj smo uredili območje skozi Velenje. V drugi fazi nadaljujemo dela v občini Mislinja, kjer bomo uredili štiri, pet manjših odsekov na sami reki Paki in njenih pri-tokih predvsem s protierozij-sko zaščito brežin. V spod-njem delu reke, nekje od Šoštanja proti Paški vasi, smo predvideli nekaj manjših ukrcpov (čiščenje struge reke Pake v območju čistilne naprave). Na področju občine Šmartno ob Paki je predvidena protiero-zijska zaščita na tako imeno-vanem izlivnem odseku dol-vodno regulirane struge reke Pake, in sicer gre za zaščito Jeve brežine v območju ko-lektorja proti čistilni napra-vi, ki jo načrtuje občina. Tu bomo uredili približno od 150 do 200 m brcžin z naravi prijaznimi materiali in v kombinaciji z vegetacijo. Začetek teh del načrtujemo v naslcdnjih mesecih, končali pa naj bi jih do konca tega leta." 0 Omenjate le protierozijsko zaščito. Mar to pomeni tudi protipoplavno zaščito? Zdenko Zupančič: "Ne. S temi vzdolžnimi zgradbami v samem koritu bomo pre-prečili le nadaljnjo erozija brežin in poglabljanje struge. »t 9 Kdaj lahko pričakujemo, da boste začeli izvajati ukrepe za protipoplavno zaščito? Zdenko Zupančič: "V pro-gramih republiškega ministr-stva za okolje in prostor naj bi že v naslednjih letih nada-ljevali uresničevanje sanacij-skih programov. Prva faza vključuje sanacijo najnuj-nejših poškodb po poplavah, druga ureditev protipoplav-ne zaščite urbanih področij. Po teh naj bi že prihodnje leto zaščitili infrastrukturo pri določenih stanovanjskih objektih pred poplavami." % Zakaj govorite v pogojni- ku? Zdenko Zupančič: "Ker se vse začne in konča pri denar- Zdenko Zupančič. "Mi poskušamo rešiti vsako vlogo in Ijudem pomagati. Vendar ob tako skromnih sredstvih kaj dosti ne more- ,, „ ii mo. ju. Pomanjkanje slednjega je na vodnogospodarskem področju kronično. Morda še bolj, kot v ostalih dejavno-stih. V zadnjem desetletju se je tako imenovani redni vodni tolar zdesetkal, kar pomeni, da je za vzdrževanje in poseganje v vodotoke na-menjenega desetkrat manj denarja. Dokler bo tako, bonio zelo težko vzdrževali, kajšele bistveno izboljšali stanje na vodotokih. Mimogrede, za najnujnejša intervencijska dela na reki Paki bi potrebovali 61 milijo-nov tolarjev, ministrstvo nam je odobrilo le 15 milijonov SIT." O Kako uspešni ste bili do sedaj pri odpravljanju po-sledic poplav? Zdenko Zupančič: "Do današnjega dne smo na vod-nem območju Savinje iri Sotle, katerega ima na skrbi naše podjetje, sanirali 10 od-stotkov, na določenih območjih tudi do 30 odstot-kov poškodb po poplavah iz leta 1990. Poškodbe lansko-letnih posledic poplav pa v globaiu od 2 do 5 odstotkov. Na samem porečju reke Pake približno od 20 do 30 odstot-kov. Po izdelanem sanacij-skem programu za letos smo v Šaleku, na levem bregu reke nad tunelom, zaščitili dve stanovanjski hiši. Skupaj z občino Smartno ob Paki načrtujemo izvedbo protipo-plavne zaščite naselja Paška vas. Visokovodni zid bomo uredili skupaj z izgradnjo predvidenega pločnika. Za prihodnje leto načrtujemo protipoplavno zaščito indu-strijskega kompleksa na' območju Vemonta na Selah. Natančneje, pripravljajo se načrti oziroma projektna na-loga za ureditev tega območja. Če bo denar, jo bomo tudi uresničili. Soinvestitor naj bi bil Vegrad. Prav tako naj bi pri-hodnje leto izvedli še proti-poplavno zaščito v delu Penka, na sotočju Toplice in Florjanščice. " % Kaj pa ob sotočju rek Pake in Savinje, kjer so prav tako ogrožena stanovanjska naselja ? Zdenko Zupančič: "V samih programih je zaščita teh naselij predvidena v končni fazi. V kratkoročnih planih te protipoplavne zaščite torej ni. Predvidena je tako imenovana stabiliza-cija korita z nižjimi talnimi pragovi, s čimer bi zaščitili korito reke Pake pred na-daljnjo erozijo oziroma po-glabljanjem korita. Protipoplavna zaščita celo-tnega naselja je zelo celovito in zahtevno vprašanje, saj v obdobjih, ko reka Paka ni vi-soka, lahko po koritu udari nazaj reka Savinja in poplavi to območje. Potrebno bo pri-praviti pameten načrt tudi za odvodnjavanje meteornih ter fekalnih voda. Zelo zelo malo upanja je, da bi lahko to celovito vprašanje postop-no rešili prej, kot v nasled-njem desetletju." UTp Modna konfekcija Eikroj "Uspešnost je naša lastna zade-va, ne politična" Tako pravi direktorica Modne konfekcije Elkroj Marija Vrtačnik, ko ocenjuje trenutni položaj podjetja v hitro se spreminjajočih raz-merah na slovenskem trgu: "Poslovno leto bo spet težko, tokrat tudi zaradi velikih prevzemov in povezovanj slo-venske trgovine. Dolga leta utečene zadeve na trgu se hitro spreminjajo in veliko je težav, da se pravočasno odločiš za pravo smer. To se-veda krepko otežuje proda-jo, poleg tega pa v slovenski konfekciji vlada velika kon-kurenca. V naši hiši trdimo, da je zu-nanji svet enostavnejši in lažje dosegljiv, ker tam dogo-vori držijo, pri nas pa dogo-vorjeno v marcu maja ne velja več, ali vsaj obstaja znatna možnost, da ne bo ve-ljalo." Štirinajstdnevni dopust je zaposlenim veliko pomenil, bil je prigaran in več kot zaslužen. Pred njim so namreč "lovili roke," kar je pomenilo dodatno delo in na-pore, uspeli pa so narediti vse načrtovano. Zdaj je na vrsti prodaja, seveda na temelju velike promocijske in prodaj-ne aktivnosti. "Če bo sezona uspešna, v tem trenutku seve-da še ne vem, to je šele začetek. Obiskali smo precej sejmov in dobaviteljev blaga. Že sedmič smo bili na pre-stižnem sejmu moške mode v Koelnu, prvič letos na sejmu ženske konfekcije v Dueseldorfu, na tem sejmu smo nastopili skupaj s part-nerjema iz Kranja in Nove Gorice, ki sta poskrbela za dopolnilni program. Začetna predstavitev je torej dobra, dokaz uspešnosti še pride. Kakorkoli že, dobro smo proučili trg, se veliko naučili, izkušnje bomo bomo upošte-vali in naše postopke v pri-hodnje še izboljšali," pravi Marija Vrtačnik. Zelo dejavni bodo tudi v jeseni, ko bodo pripravili močan marketinški splet na domačem in tujem trgu, zlasti na Nizozemskem. Druga za-deva je vlaganje v kadre in organizacijo, ker samo delo z Ijudmi in ustvarjanje ustrezne klime v podjetju lahko zago-tovi boljše rezultate. Tretji splet naložb velja posodobitvi skladišča, ki sicer dohodkov-no ne prinaša veliko, olajša pa notranje organizacijske poti in logistiko v celoti. "Intenzivnost dela v konfek-ciji, posebej med šiviljami, terja urejene delovne poti, v bistvu pa velja, da mora vsak na svojcm delovnem mestu prispevati kar največ, organizirati si ga mora tako, da lahko kar največ naredi. Le nenehne izboljšave v proizvodnji in zmanjševanje stroškov na vseh ravneh za-gotavlja uspešnost. Na ure-janje razmer od zunaj ne moremo čakati, uspe.šnost I firme je najprej naša lastna zadeva, šele zatem poli-tična," zagotavlja direktori-ca Marija Vrtačnik. ■ jP KREKOVA BANKA d.d. ZAVARNO IN DONOSNO NALOZBO VIŠJE OBRESTNE MERE ZA VEZANE VLOGE. Poslovalnlca ŠOŠTANJ, Ul. Lole Ribarja 2. Tel.: (063)883-020 www.krekova- banka.si www.krekova-banka.si § ; Jl KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. 3320 Velenje, Koroška 37b tei.: (063) 856-251 fax: (063) 855-796 Na podlagi 2. člena Uredbe o načiriu oblikovanja cen proizvod-nje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja (Uradni list Republike Slovenije št. 61 z dne 30.7.1999) je Vlada Republike Slovenije dovolila povišanje s 1.7.1999 zamrznjenih cen Element obračuna ME Veljavna cena vSIT - 30.6.99 5 % p.d. V SIT Vetjavmcsna v SIT + 5 % |J.d. -30.6.99 Veljavna cena vSIT-1.7.99 Veljavna cena 19 % DDV v SIT vsrr + i9%oov -1.7.99 Indeks Široka potrošnja 75,86 Stanovanja m2 72,25 3,61 75,86 63,75 12,11 100,00 Individualne hiše m2 100,70 5,04 105,74 88,85 16,88 105,74 100,00 Stevci MWh 1.902,60 95,13 1 997.73 1.678,76 318,97 1 997.73 100,00 Priključna moč KW/leto 1.290,00 64,50 1.354,50 1.138,24 216,26 1.354,50 100,00 Ogrevanje vode osebe 592,60 29,63 622,23 522,88 99,35 622,23 100,00 Ogrevanje vode m3 218,65 10,93 229.58 192,93 36,66 229.58 100,00 Industrijska potroSnja * 3.158.24 ištevci MWh 3.008,80 150,44 3.159.24 2.654.82 504,42 100,00 Priključna moč Ogrevanje vode KW/leto 3.944,00 197,20 4.141,20 3.480,00 661,20 4.141,20 100,00 m3 334,10 16,71 350,81 294,79 56,01 350,81 100,00 Element obračuna ""'Sl Stanovanja Individualne hiše Števci Priključna moč Ogrevanje vode Ogrevanje vode Števci Priključna moč Ogrevanje vode ME m2 m2 MWh KW/leto osebe m3 MWh KW/leto m3 Veljavna cena v SIT + DDV (19 %)-1.7.99 75,86 105,74 1.997,73 1.354,50 622,23 229,58 3.159,24 4.141,20 350,81 Nova cena v SIT + DDV (19%)-1.8.99 80,79 112,61 2.127,58 1.442,54 662,68 244,50 3.364,59 4.410,38 373,61 Indeks 106,50 106,50 106,50 106,50 106,50 106,50 / 106,50 106,50 106,50 oskrbe s toplotno energijo (Uredba o določitvi najvišjih cen; Uradni list Repbulike Slovenije št. 52 z dne 30.6.1999), in sicer linearnoza 6,5 indeksnih točk. Preglednica št. 1: Primerjava ravni cen na dan 1.7.1999 ter 1.8.1999 Nove ravni cen veljajo z dnem 1.8.1999. Iz preglednice št. 2 je razvidno, -da so »bruto cene« oskrbe s toplotno energijo pred in po zamrznitvi oz. uveljavitvi Zakona o davku na dodano vrednost ostale nespremenjene. Neto cene za posamezen etement obračuna so se znižale za 11,76 indeksnih točk, saj je bilo potreb-no znotraj veljavnih »bruto ravni cen« na dan 30.6.1999 obračunati še davek na dodano vrednost po stopnji 19 % (v sistemu prometnega davka 5 %), kar pa je posledično pomeni- j lo izpad prihodka iz cene v mesecu juliju 1999. Preglednica št. 2: Primerjava ravni cen na dan 30.6.1999 ter 1.7.1999 19, avgusta 1999 UTRIP NjIŠ ČAS 5 Župan občine Solčava Vojko Klemenšek: "V majhni občini si za vse!" deklica Medobčinsko društvo diabetikov Velenje Bolezen pušča (tudi) posledice Zapora ceste do 26. avgusta PODKRAJ - Zaradi izgradnje kanalizacije v Tajno, v krajevni skupnosti Podkraj - Kavče, bo cesta od odcepa v Pesju mimo po-kopaiišča v Podkraj zaprta do 26. avgusta. Naložba v ureditev kanalizacije bo veljala več kot 32 milijonov to-larjev. Kot so povedali, gradijo sedaj drugo fazo od petih predvi- denih, izgradnja pa bo omogočila priključitev omrežja na central-no čistilno napravo Šaleške doline. Investitor je Komunalno podjetje Velenje, dela pa naj bi končali predvidoma v prvi polovici letošnjega oktobra. ■ tp, foto:vos Omenjeno društvo šteje trenutno 300 članov, sladko-rni bolniki in njihovi svojci pa so iz mestne občine Velenje ter iz občin Soštanj, Šmartno ob Paki, Mozirje, Žalec in Mislinja. Društvo ima sedež v Zdravstvenem domu Velenje na Vodnikovi 1, njegova vrata pa so odprta vsak ponedeljek od 14. do 17. ure. Clani tu dobijo potrebne nasvete in informa-cije, prav tako pa se lahko seznanijo s pravicami in novostmi s področja sladko-rne bolezni. Vsak bolnik dva do trikrat letno brezplačno dobi tudi glasilo Sladkorna bolezen, občasno pa še zloženke o zdravi prehrani in zdravljenju. Na izbiro imajo po zmerni ceni še razne knjige priznanih specialistov ljubljanskega kliničnega cen-tra o sladkorni bolezni. Že preko deset let je predsednik Medobčinskega društva diabetikov Velenje Ivo Povh, ki je dodal povedal: "Naši člani se vsako leto udeležijo športno -rekreativnega srečanja dia-betikov Slovenije, lani je bil na Otočcu, letos junija pa v Lendavi. Zanimanje za takšna srečanja je med člani precejšnje, pa tudi doseženi tekmovalni uspehi niso zane-marljivi. Vsa leta nazaj naše društvo organizira še krajše in daljše enodnevne izlete v znane zdraviliške kraje, kjer tudi zdravijo sladkorno Ivo Povh: "Letošnji izlet načrtujemo v drugi polovici septembra" bolezen. Poleg omenjenega društvo redno opozarja naše predstavnike v državnem zboru na naše težave in tegobe." Na kraju še-to. Vsi slad-korni bolniki so upravičeni do brezplačnega aparata za ugotavljanje stopnje sladkor-ja v krvi. S tem lahko urav-navajo potrebni odmerek zdravila in ugotavljajo, če je njihova prehrana pravilna. ■ B. Mugerle Po Obnovi stolpa še ureditev okoiice Pusti grad v Soštanju počasi dobiva drugačno podobo, videz urejene kulturne dediščine. Konec tega meseca naj bi namreč končali predvi-dena dela pri obnovi stolpa, v začetku septembra pa naj bi se lotili še ureditve okolice gradu. V občini pričakujejo, da jim bo tudi pri tem poma-galo republiško ministrstvo za kulturo. Dela pri ureditvi stol-pa so veljala 5 milijonov SIT. Septembra otvoritev Do konca tega meseca naj bi v občini "pospravili" še eno gradbišče, in sicer v tamkajšnjem kulturnem domu. Obnavljajo ga že kar nekaj časa. Naložba bo veljala (po grobih ocenah) 120 mili-jonov tolarjev, kar je precej več, kot so v občini načrtovali. V prvi polovici prihodnjega meseca naj bi objekt pre-gledala komisija in takoj po pridobljenem soglasju naj bi pripravili tudi uradno otvoritev temeljito prenovl-jenega kulturnega hrama. Ta bo pomembna pridobitev, zato ne preseneča, da bi radi dom predali svojemu namenu ob praznovanju letošnjega občinskega praznika. V nedeljo tek-movanje starih gasilskih brizgaln Člani Gasilskega društva Šoštanj mesto se v teh dneh vneto pripravljajo na že tradi-cionalno tekmovanje iz starih ročnih ter motornih brizgaln. To bo že 16. tekmovanje po vrsti, organizatorji pa pričakujejo, da se bo njihove-mu vabilo odzvalo od 20 do 25 desetin iz cele Slovenije. Tekmovanje bodo začeli pri gasilskem domu v Šoštanju ob 14. uri. mtp Most že gradijo O računalniski grafiki VELENJE - Inštitut za simbolno analizo in razvoj informacijske tehnologije Velenje je v teh dneh pripravil 14 dnevni seminar. Na njem so udeleženci poglabljali svoje znanje na področju računalniške grafike v programih Photoshop in Dreamveavver. Pod vodstvom profesoija Georga M. Chaikina iz New Yorka so na seminarju pozornost namenili predvsem izdelavi web strani za Internet. Kot je povedal dr. Stanko Blatnik so se za to počitniško aktivnost odločili predvsem zato, ker so oziroma bodo znanja s področja multimedije gotovo ena od velikih priložnosti in možnosti pri zaposlovanju. Med 8 udeleženci seminaija so bili predvsem dijaki in študentje iz Velenja, Slovenj Gradca, Sevnice in Vinice. Projekt podpira tudi republiško ministrstvo za znanost in tehnologijo. ■ tp Prejšni teden je občina ^ozirje s celjskim cestnim !)odjetjem podpisala pogod-o o začetku gradnje novega uiosta preko Savinje, ki bo stal na zgornjem delu sedan-jega, torej prevelikih promet-iih zagat med gradnjo ne bo. jedanji most je ob vstopu v ipselje Loke in Savinjski gaj aavi prometni zamašek, z ivema vmesnima pod-. l'ornikoma pa vsakič ob varnost in obenem olajšalo promet. Izvajalci že gradijo pilote za celotno konstrukci-jo, katere razpon bo 46 metrov, kar pomeni tudi razširitev struge Savinje in še večji pretok. Most bo omogočal promet v obe smeri, zraven pa bo še 3 -metrski pločnik oziroma hod-nik za pešce. Zgrajen bo še letos, saj je rok izgradnje štiri mesece, torej naj bi podporje Z novim letom ustanovljena občina Solčava je uspešno prebrodila začetne krče in se v dosedanjih mesecih že kar đobro postavila na lastne noge. Ločitev od prejšnje skupne občine Luče ni bila boleča, čeprav oboje še čakajo pogovori o delitvi premoženja. Glede na dosedanje sodelovanje in razumevanje tudi pri tem ne pričakujejo večjih zagat, ob tem pa je res, da tudi zapuščina nekdanje skupne občine Mozirje še ni razdeljena in podpi-sana. Seveda jim v ozemeljsko veliki in lepi, a sicer šibki občini Solčava, ni z rožicami po-stlano, ničesar ne pride samo od sebe, ven-dar vztrajajo in se krepijo. Ko so prebro-dili obdobje učenja ob osamosvojitvi, so nadaljevali projekte, ki so jih začeli še v krajevni skupnosti. Precej pomembnih "drobnarij" sodi sem, kot so denimo avto-busna postajališča sredi Solčave in še kaj. "Menim, da občina deluje dokaj dobro, Ijudje so zadovoljni, skrbimo za to, da se "vvsakem kotu" nekaj dogaja, saj vsi sku-paj moramo upravičiti naše dolgoletne želje in zahteve po lastni občini," pravi iupan Vojko Klemenšek in nadaljuje: "Sprva smo imeli zaposlenega samo tajni-ka, ki sam nikakor ni zmogel vsega. Pred osamosvojitvijo sem osebno res razmišljal, da bo šlo tako, pa ni, in zdaj smo zaposlili še računovOdjo. Vse razsežnosti delovanja občine sem na svoji koži občutil najbolj sam kot nepoklicni apan. Vsak dan sem nekaj ur na občini, đvakrat tedensko cele dneve. Občina [mora ne glede na svojo velikost opraviti \se zadeve kot velika. Župan v veliki ibčini se lahko "ukvarja" z županovanjem, majhni občini si pa deklica za vse, pa to r li/lozirje Graditelji hitijo, torej začetek novembra ne bi smel biti več nevaren za poplave irasli Savinji zadržuje vodo lpovzroča poplave ali vsaj feliko nevarnost. jTega poslej ne bo, saj bo most podpornikov, kar bo tagotavljalo večjo poplavno odstranili še pred večjim poznojesenskim deževjem. Hkrati z mostom bodo povsem na novo urejeni tudi cestni priključki. Ujp Vojko Klemensek seveda ne pomeni obupavanja, je le ko-ristna izkušnja in spoznanje. Zagotovljenega denarja za nemoteno de-lovanje, predvsem pa za razvoj, je seveda veliko, veliko premalo, proračunska vreča je majčkena. Zato dodatna sredstva iščejo kjerkoli je možno, to pa prav tako zahteva veliko naporov, znanja, časa, spretnosti in še česa. "Razumljivo je, da smo kandidira-li na več javnih razpisih za pridobitev sredstev. Iz vreče za demografsko ogrožena področja smo že dobili nekaj de-narja. Z njim bomo v Solčavi zamenjali vodovod in nadomestili staro kanalizaci-jo, pripravili pa tudi sekundarni razvod. Prav tako bomo z asfaltom preplastili kraj. Kar od tega nam letos še ne bo uspe-lo, bomo postorili naslednje leto," pravi župan. Nadaljujejo tudi projekt čistilne naprave, ki v Logarski dolini že deluje, za Solčavo pa imajo iz programa Phare zagotovljena sredstva za stavbo čistilne naprave in za ki-lometer kanalizacijskega voda. Jeseni bodo z mednarodnim natečajem izbrali iz-vajalca in prihodnje leto gradili. Lepih obetov pa s tem še ni konec. Župan Vojko Klemenšek: "Pred nedav-nim smo se posebej razveselili sporočila, da sta Solčava in Logarska dolina uvrščeni med deset kandidatov in prošnikov za izgradnjo sistema ogrevanja na podlagi bio mase. V naši dolini so se tega razveselili tudi v Nazarjah, vsi pa vemo, da takšen sistem že deluje v Gornjem Gradu. Do konca oktobra mora-mo zagotoviti potrebno dokumentacijo, ki jo imajo pri velenjskem projektivnem bi-roju skoraj že pripravljeno, še bolje na tem področju pa je v Logarski dolini. Tam imajo cevovod že položen, prav tako že imajo gradbeno dovoljenje za objekt in ga bodo morda začeli graditi že letos." Še eno železo imajo v ognju. Že precej časa si namreč prizadevajo in se dogovar-jajo, da bi v Solčavi zagotovili center za obšolske dejavnosti. Gre za poslopje ne-kdanje osnovne šole, ki je v lasti podjetja Iskra Feriti. Z njim se dogovarjajo za odkup polovice objekta, saj je lastništvo pogoj, da bi ministrstvo za šolstvo in šport prihodnje leto začelo projekt izgradnje centra za obšolske dejavnosti, ki naj bi zaživel leta 2002. Prizadevanja, dosežki in načrti na področju turizma v Logarski do-lini in na celotnem Solčavskem so več ali manj znani, prav tako napredek glede mejnega prehoda Pavličevo sedlo, torej se temu področju le obetajo lepši časi. UjP 6 KAS VAS NAŠI KRAJI IN UUDJE 19. avgusta 1999 Krajevna skupnost Škale • Hrastovec Nadaljujejo gradnjo kanalizacije V začetku tedna so v krajevni skupnosti Škale - Hrastovec prekinili poletno zatišje in se lotili del, predvidenih pri nadaljevanju izgradnje kanal-izacijskega omrežja v vaški skupnosti Škale. Pred štirimi leti so zgradili prvo fazo, lani drugo, v naslednjih treh mese-cih naj bi še tretjo fazo in s tem omogočili priključitev 100 gospodinjstev na kanalizacijski vod, povezan s centralno čistil-no napravo Šaleške doline. Ta dela bodo veljala približno 32 milijonov tolarjev, naložba v ureditev celotne kanalizacije v vaški skupnosti Škale pa 120 milijonov SIT. Prihodnje leto naj bi gradili omrežje še v vaški skupnosti Hrastovec, letos pa naj bi pripravili tudi idejni pro-jekt za ureditev kanalizacije v Podlubeli. "Čez dve, tri, štiri leta bo tako naša krajevna skupnost povsem pokrita s kanalizacijskimi cevni. Tega smo seveda veseli. Manj zado-voljni pa zaradi ostalih vprašanj, ki med našimi kra-jani porajajo kar nekaj zado-voljstva. Rešujemo jih že nekaj časa, kam dlje pa še nismo prišli," jc povcdal predsednik KS Škale - Hrastovec Herman Arlič. V začetku tedna so torej zabr-neli stroji, ki naj bi v naslednjih treh mesccih opravili predvi-dena dela pri izgradnji črpališča in visokotlačnega voda. "Ker se spodnji del vaške skupnosti zaradi rudar-jenja še ni umiril, cevi za kanalizacijo ne moremo položiti po drugi, kot po trasi čez 400 m visok hrib, kjer nas na njegovi drugi strani čaka še položitev 300 m navadnega voda. Z njim bomo priključili naše omrežje na že zgrajeno kanalizacijo v vaški skupnosti Podlubela in s tem na kanal-izacijski vod, povezan s cen-tralno čistilno napravo v Šoštanju. Poleg omenjenega moramo položiti še 1800 m cevi. Tako bodo vsa gospodin-jstva v VS Škale, razen 13 na področju Škale - jug, ki stojijo na rušnem področju, imela urejeno kanalizacijo. Izgradnja tretje faze kanal-izacije bo veljala 32 milijonov tolarjev." Arlič je še povedal, da so pri dosedanjih delih "vlekli" tudi 2500 m glavnega voda, saj se na urcditev kanal-izacije pripravljajo še v sosed-nji KS Plešivec, kjcr namerava-jo nanj priključiti 40 gospodin-jstev. Naložba v urcditev cclot-nega kanalizacijskega omrcžja v VS Škale bo veljala 120 mili-jonov tolarjcv. Od tega bo KS primaknila 49 milijonov tolar-jcv iz naslova odškodnine za odlagališča pepcla ter produk-tov odžvepljevanja v Ležnu, gospodinjstva so prispevala po 25 tisoč tolarjev in 50 prosto-voljnih ur za ureditev jaškov, vse ostalo bo obveznost mestne občine Velenje, denar pa naj bi namenila iz zbrane vsote za ekološko takso. Kot pravi Arlič, z ureditvijo kanal-izacijskega omrežja v VS Škale še ne bo konec njihovih tovrst-nih prizadevanj. Pripravljajo namreč že potrebne projekte za vaško skupnost Hrastovec, kjer načrtujejo začetek izgrad-nje kanalizacije prihodnje leto, rešitev za zgornji del vaške skupnosti Podlubela pa naj bi nakazal letos izdelan idejni projekt. Bo cesta, ptičji re-zervat ali golf igrišče? Ob letošnji prednostni nalogi pa je v pogovoru Herman Arlič opozoril še na nekatera druga vprašanja, ki povzročajo med krajani nejevoljo in za katera kljub večletnim prizadevanjem rešitev še niso našli. "Kar precej sivih las nam povzroča cesta v vaški skupnosti Škale. Ko se je ugreznila betonarna Škalski hrib, so objubili, da bodo cesto uredili nazaj. O tem so spre-govorili tudi delegati vseh treh zborov takratne velenjske občinske skupščine. Od tega za zdaj še ni nič. Nasprotno. Izdelani novi prostorski akti na tem območju predvidevajo ptičji rezervat, kar pomenili, da se naši krajani še vedno ne bodo mogli izogniti nesrečnemu klancu, ki je veli-ka ovira, sploh v zimskem času. Škalčani nismo proti ptičjemu rezervatu. Ne razumemo pa, da bi bile lahko ptice pomembnejše od naših potreb. Obljubili so nam cesto in mi jo želimo nazaj." O tej cesti so pred časom spregovo-rili tudi velenjski občinski svet-niki in, kot pravi Arlič, v dokaj dobri razpravi ocenili, da je najbolje zadevo za krajši čas odložiti. Do konca tega leta naj bi bila znana rešitev za cesto in za ptičji rezervat. Neprijetna zadeva je za kra-jane tudi zelo motena oskrba z električno energijo ob neko-liko slabših vremenskih nevšečnostih. Zadeva je zaskr-bljujoča in po Arličevem mnenju tudi težko razumljiva, saj imajo v neposredni bližini tako velika energetska objek-ta. Med vprašanji, na katere krajani opozarjajo in opozarja-jo, a za zdaj brez uspeha, je ureditev struge hudournikov Sopote in Lepene, ki ob večjih poplavah zalijeta kar nekaj hiš. Uspelo jim je odpraviti le posledice lanskih poplav. Zaman pa si prizadevajo še za boljšo ureditev dostave poštnih pošiljk, časopisov in podobno ob delavnikih, sploh pa ob sobotah. Na vprašanje, ali so govorice o ureditvi golf igrišča v vaški skupnosti Škale, točne ali ne, pa je Arlič odgov-oril: "To so tihe želje nekater-ih. Mi uradno o golf igrišču v naši KS ne vemo nič. Glede na Jurij Vižintin, predsednik fotokluba "Zrno" "Jemljite nas resno!" Le redkokateri mimoidoči se ob sprehodu po središču mesta še ni zazrl v izložbo ob Eri ( na Cankarjevi ), lger svoje črno-bele slike razstavlja fotoklub "Zrno". Galerija "Mesnica" je bila ustanovljena pred nekaj meseci in od takrat dalje se nji-hova uspešnost samo še strmo dviga. O samih načrtih in galeri-ji "Mesnica" sem se pogovarjala z Jurijem Vižintinom, predsed-nikom fotokluba na dan sončevega mrka in ugotovila, da Jurij ni prav nič vraževeren. Fotoklub "Zrno" je bil usta-novljen pred dvajsetimi leti. Dobro je deloval, potem pa je prenehal. Zakaj ste se odločili, da ga spet oživite? "Klub je bil v začetku zelo uspešen; takrat sta ga še vodila Stane Jeršič in Vlado Vrbič. Bil je eden izmed desetih najmočnejših fotoklubov bivše Jugoslavije. Naslednji predsed-niki pa niso tako uspešno delo-vali kot onadva in jc šlo vse k vragu. Po moji vrnitvi iz Ljubljane sem potreboval pros-tor za razvijanje slik, zato sem za pomoč poprosil Vlada Vrbiča in skupaj smo uredili prostor pod Kulturnim domom. Ravno takrat je nastal novi zakon o društvih in spremenili smo statut našega društva. Odločili smo se, da smo z dobro ekipo zmožni fotoklubu "Zrno" vrniti prejšnji sloves." Kdaj je torej začel na novo delovati? % "Na novo je začel delovati lani okoli 15. januarja. Sklicali smo skupščino fotokluba, pred-stavili nov statut in od takrat dalje delujemo. Trenutno miru-je, saj ni donatoijev in denarja. V bistvu sami financiramo gale- rijo "Mesnica", odkar delujc." Koliko članov šteje klub? Zapisanih članov ni nič več kot 10. To so udeleženci prve skupščine, ko smo predstavljali nov statut. Od takrat je minilo že leto in pol, naredilo pa se je bolj malo, saj sem na začetku bil bolj kot ne sam, sam pa ne morem delati. Zdaj sem si ustvaril neko ekipo; Miran Beškovnik vodi Galerijo, Aljoša Videtič - Jozi bo vodil krožke in tečaje, tukaj je še Tomaž Novinšek,... V bistvu ustvarjam ekipo, ki bo delovala kot celota." Kako pa je začela sama gale-rija "Mesnica" delovati? "Sama ideja o obnovi galerije je padla že na prvi skupščini. In ker je Era to galerijo omogočila že v preteklosti, smo njih najprej prosili za pomoč. V Eri so nas lepo sprejeli, pri vsem tem pa nam je pomagal Stane Vovk, tudi član kluba, ki je bil vezni člen v tej verigi. Samo odprtje galerije "Mesnica" se je zaradi pomanjkanja časa in ekipe neko-liko zavleklo. Nato nam je Era uredila galerijo, urednik galerije je postal Miran Beškovnik in vse je nekako steklo. Sama tematika galerije je ( dokler nimamo novih članov, nekega podmlad-ka, da bi lahko predstavljali nji-hova dela ) utrip mesta Velenje. Razstavljali naj bi enkrat na mesec; to je torej 12 razstav na leto. V naslednji razstavi bomo predstavili Konjeniški klub Velenje. Najbrž zelo malo Ijudi ve, da so to nekajkratni državni prvaki in da naslednji teden organizirajo mednarodno prven-stvo, teden za tem pa še državno prvenstvo. Odločili smo se, da bodo Ijudje lahko preko galerije zvedeli za stvari, ki jih drugače morda ne bi.' Kako pa potekajo same raz-stave? Imate kakšen poseben program? "Namen otvoritve razstave je, da se ljudje tam zberejo, se družijo uro, uro in pol in tam naj bi se porodile tudi nove ideje. Ob tem se ponavadi dogovori-mo, kakšna bo tematika nasled-nje razstave. Tradicije, da na otvoritvi ne točimo brezalkohol-nih pijač pa se bomo držali še naprej." Kaj pa sprejemanje novih članov? "Odkar je bila ustanovljena galerija "Mesnica", ljudje veliko sprašujejo o teh stvareh, saj je jasno, da znamo delati. Izoblikovali bomo ekipo, ki bo vodila fotografske tečaje za osnovno in srednješolce in naj bi se začeli septembra. Nameravam objaviti tudi razpis za nove člane, ki bi učili na teh krožkih. Trenutno imamo največje težave s prostori, ki so precej vlažni in nam onemo-gočajo normalno razvijanje slik. Sicer smo imeli prostore tudi v Domu učencev, ampak medtem ko klub ni deloval, so nam odvzeli ta prostor." Imate kakšne posebne načrte za prihodnost? "Seveda. Ustvariti večjo ekipo, da bo klub lahko nemote-no deloval, in pridobiti podmla-dek, ki bo znal udarniško delati in bo ustvarjal klasično fotogra-fijo brez naše pomoči. Iščemo tudi nov in bolj suh prostor, ki bo primeren za razvijanje filmov. Moj namen je povezati se z dru-gimi fotoklubi doma in v tujini, pri čemer se bodo izmenjavale izkušnje in razstave. Lepo bi bilo, če bi lahko tudi mi razstav- Pred začetkom del so najodgovornejši še enkratna preverili traso, po kateri bodo brneli stroji naslednje tri mesece . (foto:vos) to, da menda te želje pri neka-terih res obstajajo, in da obstajajo tudi skriti prostors-ki načrti, bi rad rekel le to: pripravljeni smo spoštovati želje, vendar menimo, da bi morali pobudniki takih idej priti najprej med nas krajan in se o tem pošteno ter odkrito pogovoriti. Nikakor nimamo radi, da nekateri tako mešetarijo z zemljiščem v Škalah, kjer naj bi potekala naša že prej omenjena nesrečna cesta." ■ Tp Jurij Vižintin Ijali v tujini in vabili tuje fotoklu-be v naše okolje - tako je bilo v prejšnjem fotoklubu. Takrat se je namreč zelo prijelo srečanje "Foto treh dežel", ki se ga je udeleževalo veliko znanih foto-grafov, kjer je vsak predstavil svoje delo in tehniko, mi pa smo od tega marsikaj odnesli. Upam, da bomo dobili tudi večjo pod-poro s strani donatorjev, ko se bomo izkazali. Ko bodo ljudje začeli drugače gledati na nas in na galerijo ter jo spremljati, nas bodo tudi donatorji giedali z lepšimi očmi. Za konec pa bi povabil vse, ki jih zanima črno-bela fotografija in imajo dosti prostega časa, naj se nam pridružijo. Čeprav mogoče včasih delujemo neres-no, nas jemljite resno." V trenutku, ko je bilo najine-ga pogovora konec, je lunina senca že začela prekrivati sonce. Ko sva opazovala ta redek nebesni pojav, sva se zmenila, da se dobiva leta 2081, ko bo naslednji sončev mrk, ki bo viden v Velenju. In takrat ( a upam, da se bo to zgodilo prej ) bova znova govorila o Fotoklubu Zrno. Seveda sveto verjameva, da bova takrat še teptala našo Ijubo zemljico... Pa dobro luč! ■ Petra Gostečnik Planinska postojanka na Gori Oljki "Doma ne damo v najem!" 733 visok vrh Gore Oljke je priljubljena planinsko - izlet-niška točka, ki jo v zadnjem času na novo "spoznava" kar nekaj Ijubiteljev narave, planin in re-kreacije iz širše celjske regije. Vsaj občutek je tak.Tik pod vrhom stoji dom, za katerega skrbijo člani Planinskega društva Polzela, ki letos praznuje 40-letnico delovanja. Kot je povedal predsednik društva Vili Vybihal, postojanko, kjer je bila mežnarija. obnavljajo že skoraj 40 let. V minulih letih, ko je bilo za njihove potrebe in želje v Spodnji Savinjski dolini na voljo več denarja. so postorili marsikaj. V zadnjih letih temu ni tako. " Postrgali smo ves denar, da smo v zadnjih dveh, treh letih lahko obnovili pročelje doma, pobelili njegovo notranjost, koli-kortoliko uredili tuše in sanitari-je, teraso in ograjo. Za kaj več nam je zmanjkalo denarja." Približno 17.600 obiskovalcev je lani obiskalo Goro Oljko. Po mnenju nekaterih med njimi so polzelski planinci (približno 270 članov šteje društvo) premalo podjetni oziroma bi bila lahko ponudba v domu precej boljša, "Dunajskih zrezkov in podobne-ga - tega res nimamo, saj si mi takih jedi v rezervi ne moremo privoščiti, ker bi bilo to predrago. Za nameček je tudi obisk vsako leto manjši. Pozna se padec živ-ljenjske ravni." Dom je odprt ob vikendih, ob vseh praznikih, po dogovoru s skupinami, ki se na-menijo podati bodisi po Šaleški, j Andraški ali Savinjski poti. In zakiaj ni dom odprt vse dni T tednu? "Pred tremi leti je bil dom na željo takratnega predsednika KS Polzela odprt skozi celo leto. Naredili smo ogromno promocij- ! skih aktivnostih, ob koncu pa ] ugotovili, da nismo zaslužili niti za mrzlo vodo." Bistvenih novo-sti, povezanih z domom in po-nudbo v njem, polzelski planinci j v prihodnje ne načrtujejo.l Govorice o ponovni odaji doma v j najem, so po Vybihalovih trdit-i vah, samo govorice. Slabe izkušnje iz preteklosti so v pre-; cejšnji meri botrovale odločitviJ da bodo za obiskovalce poskrbe-j li, tako kot zadnjih nekaj let, sami. "Ocenjujemo, da se dovolj dobro odzivamo na potrebe po-1 sameznikov in skupin. Zelo smoj zadovoljni, ker so v občini Polzela Dom na Gori Oljki je odprt ob sobotah, nedeljah, praznikih In po dogovoru. Lani ga je obiskalo 17.600 planincev, Ijubite- Ijev gora in narave. kot je danes. Vybihal je očitek odločno zavrnil: "To pravijo tisti, ki goro obiščejo enkrat, dvakrat ali trikrat v življenju. Pa še ti običajno gredo najprej okoli cer-kve, o ponudbi v domu pa pov-prašajo bolj zaradi lepšega. kot resnih namenov. Večina pravih planincev ima danes hrano s sabo, v zadnjem času tudi več pijače. Trdim, da s ponudbo v domu znamo poskrbeti za ne preveč zahtevne lačne in žejne. letos spomladi ustanovili prepo-trebno turistično društvo. Prejšnje vodstvo KS je namreč žanemarilo mnogo tistega, kar smo imeli. Če bomo pametno so-delovali, delo uskladili, in če nam bo v prizadevanjih pomagala še občina, zagotovo uspehi vsem polzelskim društvom, ne le našemu, ne bodo izostali," je po-udaril ob koncu pogovora Vili Vybihal. 19. avgusta 1999 KULTURA MS VJLS 7 Festival mladih kultur KuhIgunda bo prlčarala možnost Izblre V Velenju se bo med 28. avgustom in 4. septembrom zgodil fe-stival mladih kultur Kunigunda Ž99. Festival nastaja v soorga-nizaciji Mladinskega centra Velenje in Šaleškega študentskega kluba. Ime festivala so si prireditelji sposodili pri grajski čarov-nici, ki še danes obiskuje velenjski grad. Kunigunda je neustav-tfivo lepa, privlačna, polna zapeljivosti in svežine, tak pa bo tu-di festival mladih kultur. Pogovarjali smo se z Alešem Črničem, programskim vodjem festivala. Od kod ideja o takšnem festivalu? »V Velenju se je konec osemdesetih let pod okriljem lokalnega študentskega kluba zbrala generacija z močno izraženimi kulturno-umetniškimi potrebami, željami in nagnjenji. Tako je leta 1990 nastal najprej enodnevni, kmalu pa tudi dvo- in trod-nevni festival Dan mladih in kulture. Po skoraj polnem desetletju obstoja pa je omenjeni festival naletel na finančno-organizacijske meje, ki jih le težko pre-seže. Z nastankom Mladinskega centra pa se je prvič pojavila realna možnost organizacije "pravega", večjega festivala, zato je del prej omenjene študentske ge-neracije zopet zbral svoje moči in izkuš-nje in rodila se je Kunigunda.« Kunigunda je festival mladih kultur. Za-kaj ste festival poimenovali na tak način, zakaj raje ne festival mladinske kulture, saj je namenjen pretežno mladim Ijudem? »Program ni omejen na neko starostno mejo. Temelji na mladosti in svežini, ki ni mišljena generacijsko, fizično, ampak predvsem vsebinsko in idejno. Tako naša ciljna publika niso zgolj najstniki in štu-dentje, ampak tudi tisti, ki po letih sodijo v starejši del prebivalstva, kljub temu pa razumejo in aktivno uporabljajo pred-vsem kode izražanja, ki so lastni tistemu segmentu kulture, ki ga pogosto imenu-jemo mladinska kultura.« Program festivala je večplasten. Na kate-rih temeljih je slonel izbor programa? »Pri izboru smo sledili več smernicam. Poskušali smo predsta-viti tisto kulturno-umetniško produkcijo, ki se ni ujela v past po-trošništva. Prepričan sem, da tržna logika omejuje možnost izbi-re in siromaši ponudbo. Zato bomo na festivalu predstavili tiste stvari, ki so kvalitetne, niso pa (le) ozko tržno usmerjene. Upam sitrditi, da je takšna kultura mladih danes najbolj živi del kultu-re, prav mogoče je celo edina, ki še izraža duh časa, v katerem živimo. Preprosto rečeno: podaja določeno sporočilo, ne temelji zgolj na videzu, ampak predvsem na vsebini. Našim obiskoval-cem bi radi ponudili drugačen pogled na kulturo in umetnost, potem pa naj se sami odločijo, kaj jim je bolj všeč. Potrošniška pop kultura, ki jo nudi televizija in drugi mediji, ali pa takšna kultura mladih, ki jo bo poskušala predstaviti Kunigunda. Mla-dim želimo ponuditi predvsem možnost izbire. » Za Velenje v Sloveniji veljajo nekateri stereotipi, da je to mesto brez Zgodovine, mesto rudarjev, narodne nestrpnost... Zakaj misliš, da je Velenje pravo okolje za ta festival? »Mesto Velenje v širšem slovenskem prostoru nima nikakršne simbolne teže. Na simbolnem zemljevidu Slovenije praktično ne obstaja, ljudje ga postavljajo v Zasavje, poznajo ga le po rudniku in mogoče še po Gorenju. V veliki meri je to še zmeraj mesto, iz katerega najboljši kadri bežijo, saj enostavno ne zna in ne zmo-re zadovoljiti njihovih potreb. Ne nek način je Velenje tako še zmeraj enodimenzionalno mesto, kjer smo vsi enaki, vsi enako razmišljamo, se enako oblačimo, pogovarjamo o istih stvareh ... Nobene drugačnosti, različnosti, zgolj prijetna varnost do-mačega dvorišča, ki pa je vse prevečkrat brezzračna in zatohla. Brez vsakršnega prepiha. Po drugi strani pa je Velenje mlado mesto, mesto z velikim po-tencialom, mesto priložnosti, kakor radi poudarijo lokalni poli-tiki. V njem je doma tudi tisti del generacije, ki preprosto ni za-dovoljen s tem, kar ji mesto nudi in se na to odziva aktivno, ne s pasivnostjo, cinizem, potrošništvom, kakor je vse prevečkrat pri-mer v podobnih okoljih. V Velenju zaenkrat res še ni dovolj lju-di, ki bi lahko izoblikovali neko konstantno publiko, kritično maso, ki bi bila sposobna predvsem "brati", hkrati pa tudi "pisa-ti" kode sodobne kulturno-umetniške produkcije. A z ustanovitvijo Mladin-skega centra je žc bil storjen prvi korak v pravi smeri, saj le-ta s svojim delom pomaga mladim in počasi a vztrajno ustvarja klimo, v katcri Kunigunda ni le posledica, pač pa tudi potrcba in obve-za.« Se ne bojiš, da bo takšna drugačna kul-turna ponudba naletela na hladen, če ne celo negativen odmev? »Niti najmanj. Festival nudi širok spekter različnih programov, izmed ka-terih lahko vsakdo najde kaj tudi zase. Tako smo pripravili dva velika in med sabo vsebinsko precej različna open-air rock koncerta na travniku pred velenj-skim gradom, cel niz manjših koncer-tov v samem središču mesta, velik tech-no party v skoraj apokaliptičnem oko-lju stare elektrarne, serijo literarnih večerov, vrsto lutkovnih predstav za otroke, nekaj umetniških postavitev in različnih urbanih akcij itd. V nekaterih delih pa program festivala igra tudi na karto šokantnosti. Ampak le takrat, ko se igra z simbolnimi prostori mesta, ko poskuša osvetliti do-ločene simbolne točke našega življenja iz drugih, novih zornih kotov. Takšni so npr. performans ljubljanskega tandema Eclip-se, modna revija pred spomenikom Onemele puške, oblačenje Titovega spomenika... Tako bo skoraj sto petdeset udeležencev iz različnih držav sveta predstavilo blizu štirideset dogodkov, iz-med katerih si bodo naši obiskovalci ogromno večino lahko ogledali brezplačno. Tako se hladnega odziva publike ne boji-mo.« Kako zagotoviti, da bo imela Kunigunda prihodnost, da se festivai mladih kultur ne bo postaral? »Namen festivala ni le ponudba tistih kulturno-umetniških do-brin, s katerimi naša ciljna publika običajno težko pride v stik, pač ima festival tudi izrazito vzgojno-izobraževalno funkcijo. Z leti bo vedno več ljudi, ki bodo sprejemali takšen način kulturo-umetniškega izražanja, hkrati pa bo vse več tudi takih, ki bodo želeli aktivno sodelovati pri festivalu, ga organizirati in so-ustvarjati. Tako bo Kunigunda počasi "vzgojila" kritično maso ljudi, ki bodo znali "brati" in "pisati" sodobne kulturno-umetniške kode, to pa je hkrati tudi edina garancija njene pri-hodnosti, zapeljivosti in njene večne mladosti.« ■ Jure Trampuš Graška Gora spet rajala Mlade frajle Minulo nedeljo so na Graški Gori spet odmevali prijetni zvoki domače glasbe. Nastopilo je petnajst glasbenih skupin in ansamblov, od tega dva izven konkurence. Prišli so vsi prijavljeni, razen ansamblov Dan in noč ter Veseli planšarji, ki so manj-kali zaradi zdravstvenih razlogov. Za razliko od prejšnjih let na 24. srečanju Graška Gora poje in igra najboljših ni izbi-rala strokovna komisija, temveč občinstvo, ki se je na prireditvi zbralo v velikem števi-lu, po mnenju prirediteljev, Kulturnega društva Graška Gora, približno pet tisoč. Domov so gotovo odšli navdušeni in polni novih glasbenih doživetij. Občinstvu, vsak obiskovalec je dobil gla-sovalni listič, so bile najbolj všeč Mlade frajle iz Laškega, ki so prepričljivo zmagale s kar tretjino vseh glasov. Drugo mesto si je prislužila skupina Izvir z Dobrne, tretjeuvrščeni pa je bil ansambel Goličnik iz Gaberk. Za dobro razpoloženje sta med preštevanjem glasov in po razglasitvi zmagovalcev poskrbela Natalija Verboten in ansambel Lojzeta Slaka. ■ ab Šaleški likovni ustvarjalci verjame v pravljice Njen rod izvira iz Kotelj na Koroškem, a domačije prednikov še ni poiskala. To si zadnje čase vedno bolj želi, sploh, ker jo ustvarjanje ob spet živi in živahni Dra-vi pomirja, koroški likovni ustvarjalci pa so njeni dobri prijatelji. Nič čudnega torej, da je ravno konec minulega tedna zaprla razstavo v cerkvici Sv. Vida v Dravogradu, kamor so jo povabili tamkajšnji upokojenci. Veronika je tudi sama že nekaj Iet upokojena. Dne, ko je za-ključila dolgoletno pedagoško delo, se je zelo veselila. Pa ne, da ne bi uživala v prosveti. Rada je imela otroke, uživala je v njiho-vih odzivih, podajanju znanja. A likovna umetnost jo je vsako le-to bolj privlačila, ji jemala vedno več časa in dajala še več notra-njega miru in sreče. Zato si je želela v pokoj, ker ni rada pol-ovičarska. "Če hočeš dobro slikati, pa potre-buješ veliko časa, da se mu lahko v celoti po-svetiš," je prepričana. Veronikino življenje je bilo polno vzponov in padcev, lepih in težkih trenutkov. Zani-mivo, da jo je usoda vedno popeljala v kra-je, kjer so živeli zanimi-vi Ijudje, nekaj jih je tu-di sama spoznala in z njimi "rastla". Rodila se je 18. novembra 1935 v Kasazah pri Pet-rovčah, v petčlanski Veronika Svetina se z barvami družini. Kmalu po včasih sprehaja po meji kiča, č-začetku II. svetovne esar se dobro zaveda vojne so jih izselili v Djakovo, kjer so štiri leta okušali strah, tujino in revščino. Še danes ima Veronika v spominu tamkajšnjo katedralo in park, v spomin pa se ji hkrati prikradejo otroške sanje o vrnitvi domov. Oče je na živilski vagon vlaka, s katerim so jih peljali nazaj v Slo-vcnijo, napisal "Nazaj v planinski raj". In od takrat Veronika ve, da je naša dežela prekrasna. "Doživljam jo kot rajsko deželo. Zal mi je le, da je že vsa razrezana z asfaltnimi cestami, sicer pa še vedno najraje ustvarjam v naravi, ki me khrati navdihuje in pomirja. Vedno delam po občutku, včasih uporabljam tudi zelo žive barve in vem, da takrat hodim po tanki meji kiča. A to sem jaz. Pred kratkim sem spoznala, da se mi žive barve vračajo vsa-ke nekaj let, ko sem primerjala pred 15 leti narisano sliko Tri-glavskih jezer in pred kratkim narisano Sorco, kjer je bil doma Grohar. Barve so skoraj popolnoma iste," mi pripoveduje in ob tem pokaže dve lepi, v vijolično plave tone oviti krajini, obe v akvarelni tehniki. Veronika veliko hodi v hribe, kjer si nabere novih moči, ko doživlja tamkajšnji mir in lepoto. To je zanjo sreča, saj rada prav vsak dan kaj novega naslika. Že kot osnovnošolka si je želela postati akademska slikarka. Odraščala je ob očetu Francu Šuleiju, ki je bil dober ljubiteljski stikar, njen prvi mentor in kritik, vendar jo je pot zanesla na učiteljišče. Tista leta so mlade učiteljice z dekretom pošiljali v službo. Veronika je prva leta poučevala v Prekmuiju, v Veliki Polani, kjer je spoznala pisatelja Miška Kranjca. Ob kavici sta se marsikaj pogovorila, spodbujal je njeno željo po risanju in umetniškem izražanju. "Usmeril me je v realizem, ki sem ga prej že nekaj let zanemarjala. Veliko sem risala krajine dežele ob Muri, potem pa so me prestavili v Vitanje, kjer je bila, kakšno naključje, rojena moja mama. Zame je bil to lep kraj. Tu sem spoznala Iva Svetino, se poročila in rodila pet otrok. Dva sta žal umrla, Marta, Janez in Tomaž pa so bili yedno na prvem mestu v mojem življenju," pripoveduje Veronika. Ko so bili otroci še majhni, so ju z možem prestavili službovat v Zavodnje nad Šoštanjem, rojstni kraj kiparja Napotnika. Veronika je v tamkajšnji mali šoli učila prvi in drugi razred, režirala igre... Vč-asih je čutila osamljenost, ki jo je težko razložiti. "Otroci so bili pridni, velikokrat prestrašeni in vase zaprti. Rada sem imela ta kraj, kjer smo živeli celih 19 let. Tu sem tudi ogromno risala, spodbudil pa me je Tone Svetina. Dve leti pred upokojitvijo sem se z otroci preselila v Velenje, zadnji leti pa sem učila v Pesju in na OŠ Antona Aškerca." V stanovanju na Kardeljevem trgu ima polno spominov in slik. Veliko med njimi je portretov, saj je vedno rada risala zani-mive obraze, veliko je rož, še več krajin. Še vedno ji je žal, da zaradi revščine ni mogla študirati slikarstva. Kolikor je lahko, se je samoizobraževala, obiskovala tečaje, tudi pri Šaleških likovni-kih, katerih članica je že dolga leta. "Nikoli nisem risala zaradi pohval. Imam skrite ideale lepote. Prava slikarska pot je, da se spreminjaš, rasteš, ne pa da stagniraš in ves čas rišeš iste stvari. Delam po svoje, nikogar ne posnemam. Rada delam v skupini, včasih pa ljubim mir. Dokler nisem vedela, zakaj slikam, nisem bila ambiciozna. Spoznala pa sem, da je umetnost človeku dana in da zato nimam zaslug. Rada bi še veliko slikala. Sploh v plani-nah. Verjamem v pravljice, zato jih rada slikam. Vem, da so ž-elje zelo pomembne, Saj se vse začnejo z dobrimi željami. Te pa se enkrat izpolnijo," je prepričana tudi na pogled nežna slikar-ka, ki v svojih delih kaže veliko življensko moč. ■ Bojana Špegel 8 W VAS NAŠI KRAJI IN KJUDJE 19. avgusta 1999 V KS Pođkraj - Kavče se bojljo jeseni Kavče zaraii piazti ž® deSno odrazane od Veienja V krajevni skupnosti Podkraj - Kavče, ki je ena najbolj geo-grafsko razgibanih primestnih krajevnih skupnosti v Mestni občini Veienje, se bojijo konca avgusta in tudi novega šolskega le-ta. Na tem valovitem področju imajo namreč še vedno težave z plazovi, ki so nastali ob lanskem novembrskem neurju. Krajani sicer razumejo, da se škoda ne da sanirati čez noč, a kaj, ko se lahko tako Kavčanom kot Podkrajčanom zgodi, da jih plazovi ne bodo več spustili v Dolino in da bodo ogrozili še nekaj hiš in ko-munalnih vodov. Sploh, če bo jesen spet mokra. O življenju v obeh krajih, željah in potrebah krajanov, smo se pogovarjali z predsednikom sveta KS Podkraj - Kavče Otom Br-glezom, ki na je povedal, da si bodo letošnje poletje zapom-nili po že tradicionalno boga-tem praznovanju krajevnega praznika v mesecu juliju, ko so krajani prvič prelistali tudi svoj krajevni časopis. "Da ga izdamo, je bila ideja mlajše skupine krajanov. Zeleli smo krajanom podrobno predsta-viti, kaj se pri nas dogaja, saj smo vedeli, da to naše Ijudi za-nima. Energije in idej je bilo zadosti, na pomoč pa so nam priskočili tudi zasebniki, tako da smo časopis izdali brez ve-likih stroškov. Poimenovali smo ga "Krajevni razglednik", izdajali pa ga bomo štirikrat letno, odvisno tudi od tem." Otroci na nevarnih križiščih Počitnice se iztekajo, z nji-mi se bo življenje v Dolini vr-nilo v stare tire. Tudi sveti kra- Predsednik sveta KS Podkraj- Kavče Oto Brglez: "Letos se konca počitnic prav nič ne veselimo, saj nas je strah za varnost naših šolarjev". jevnih skupnosti bodo pogosteje zasedali in poskušali razreševati težave svojih krajanov. In kakšne so te trenutno v Kavčah in Pod-kraju? Oto Brglez pravi: "Imamo veliko pomislekov zaradi letošnjega začetka novega šolskega leta. Plaz na lokalni cesti v Kavčah nam namreč že vse od novembra onemogoča prevoz otrok z šolskim av-tobusom. Zato sedaj učenci čakajo na križišču pri odcepu za Kavče in na cesti Velenje - Polzela, v Ložnici. To sta dva zelo pro-metna odseka, zato nas je strah, ko gledamo mlade nadebudneže, ki se podijo po križišču in čakajo na avtobus. Zelimo si, da bi čim prej sanirali ta plaz. Po podatkih podjetja Krona, ki je bilo izbrano za sanacijo, je plaz zelo zahteven. Geomehanske raziskave so opravljene, sestavljeno je geološko poročilo, sedaj pa preverjajo statiko. Računam, da bodo po dopustih pristopili k sanaciji plazu in hkrati razširili cesto na odseku na njim. " Zanimalo nas je, ali se lahko zgodi, če slučajno pride do ponov-nega deževja, da bodo Kavče popolnoma odrezane od Velenja, če se cesta še malo okruši. "Že trenutno lahko rečem, da smo odse-kani, saj je prevoz za širša vozila praktično nemogoč. V primeru požara v spodnjih ali zgornjih Kavčah bi nastal problem dostopa z gasilskimi avtomobili, prevozi z osebnimi avtomobili pa so skoraj na lastno odgovornost. Pričakujemo, da se bo stanje še slabšalo," smo izvedeli. Ko se hiti prepočasi Pristojne službe na MO Velenje so seveda seznanjene s težava-mi Kavčanov. Plaz so si odgovorni skupaj z županom tudi ogledali. In takrat obljubili vso pomoč, čeprav so vedeli, da imajo denarja bistveno premalo za sanacijo vse škode, ki je bila na področju celo-tne občine res velika. Država je sicer že priskočila na pomoč, a de-narja bo vseeno še premalo. Leto pa se je že zdavnaj prevesilo v čas, ko pogostejše deževje ne bo nič posebnega. Oto Brglez pravi: "Že ko je nastal plaz, smo vse pristojne seznanili s stanjem na tem cestnem odseku. Opravili so ogled in takrat smo dobili zagotovila, da bodo po svojih močeh pohiteli. Sedaj so zadeve tako daleč, da bo treba financirati izvedbo sanacije, zato pričakujem, da nam bo-do tudi v tej fazi priskočili na pomoč. Cesta je namreč lokalna in ni v pristojnosti KS, da bi jo sama sanirala, saj nimamo niti znanja ni-ti finančnih sredstev." Zanimalo nas je tudi, kako krajani doživljajo velik plaz pod cer-kvico sv. Jakca v Podkraju. "Ta plaz je že starejši, sanacijo pa naj bi financirala republika. Zato morajo ustrezne službe pripraviti grad- Na stari cesti od Starega Velenja proti Kavčam, malo nad Praprotniki, je plaz odnesel del cestišča in dobršen del hriba. Krajani upajo, da bo sanacija kmalu stekla, saj se bojijo jeseni. (foto: vos) Citroen Najbolj prodajan model wXSARA klima ze za 99.999 sit www.citroen.si Junijska zaloga že Ljgpareva SAXO ' ze za 1.266 B '..erija d.o.o., Uli15. maja 18, 6000 Koper ^^^^ beno dokumentacijo. Žal pa to poteka zelo počasi. Pri vseh in-tervencijah, da bi vse skupaj pospešili, dobivamo odgovore, da so zato pristojne registrirane službe in da lahko lc te rešujejo ta-ke težave. Nas pa je prav groza, kdaj se bo plaz odtrgal in poško-doval stanovanjske hiše. Tik pod plaziščem potekajo tudi ener-getski vodi, ki napajajo Podkraj z elektriko in ogrcvanjem, tu je telefonski vod. Če se bo v jesenskih mesecih plaz sprožil, se lah-ko zgodi, da bo del Podkraja ostal brez vsega tega." Izgradnja kanalizacije dobro teče Seveda pa sc v obeh krajih ne ukvarjajo Ie z plazovi, saj ima-jo še veliko želja in potreb. "Težave imamo predvsem z odvod-njavanjem cest, čaka nas sanacija manjših travniških plazov, pa trenutno ne vidimo ne sredstev ne načina, kako to urediti. Tu lahko računamo le na soudeležbo krajanov. Naslednje večje de-lo, ki se vleče od leta 1992, je napajanje dela Kavč z električno energijo, zato prav sedaj potekajo dela pri pripravi zemljišča. Formirali pa smo tudi gradbeni odbor, da bi pričeli z izgradnjo trafo postaje Major. Obenem moramo urediti na cesti, ki pote-ka poieg, odvodnjavanje, jo razširiti in preplastiti z asfaltom, ker je trenutno zelo poškodovan." Drugo veliko delo pa jejmključitev Podkraja in Tajne na centralno čistilno napravo v Soštanju. "'Tudi ta dela so že stekla, trenutno poteka izgradnja prve faze, to je prekop ceste in iz-gradnja kanalizacije od Pesja do Pokopališča. Dela kvalitetno napredujejo. Poleg tega pa del materiala, ki tu nastaja, uporab-ljamo za sanacijo manjših plazov v krajevni skupnosti." Krajani Podkraja in Kavč pa imajo v teh mesecih še eno težavo. Dostop do njihovih domov je namrcč postal dokaj za-pleten. Cesta skozi Staro Velenje je ozka in neustrezna, cesta mimo pokopališča trenutno še zaprta. Stara trasa skozi Staro Veienje do Kavč je pri Praprotniku tudi plazovita in zožena. No-va cesta od Velenja do odseka za Kavče pa že nekaj let čaka na pločnik, saj je kolesarjem in pešcem ta odsek zelo nevaren, sploh, ker so pred kratkim prestavili tablo, ki označuje konec naselja tako nizko, da je po klancu dovoljena hitrost 90 km/h. O pločniku govorijo tako v Kavčah kot Starem Velenju že nekaj let. Kdaj ga bodo dokončno dobili, pa trenutno ne ve še nihče. ■ Bojana Špegel CITROEN č vasi v Paškl vasl magovalcš Preseka, lorta im Po-iigor© Paška vas, 14. in 15. avgusta - Že sedmič zapored so člani ga-silskega društva Paška vas poskrbeli za popestritev letošnjega poletja v občini Šmartno ob Paki. Noč na vasi v Paški vasi -kuiturno-zabavna prireditev je tudi tokrat uspela. Kot so pove-dali organizatorji, je njihov namen vseskozi ta, da se Ijudje srečajo in zabavajo. Tako kot zadnji dve, so tudi letošnje dogajanje porazdelili na dva dneva. Prejšnji pctek so se občinstvu predstavili mladi glas-beni talenti občine. 25 jih je nastopilo. Dan kasneje pa so si ob-iskovalci prireditve lahko ogledali šaljive igre. Pazi! Sestop z lesenega "klocna" prinaša kazenske točke. Metanje in lovljenje vrečk, polnih z vodo, ni bilo enostavno opravilo Na njih je sodelovalo šest ekip: vztrajni in zagnani Buteji, eki-pa pobratenega društva iz Male Nedelje, GD Šmartno ob Paki, Velikega Vrha, Podgore ter iz sosednje KS v občini Mozirje -ekipa Preseke. Tekmovalci in tekmovalke so se pomerili v treh preizkušnjah. Pri gledalcih je največ smeha požela mokra igra -lovljenje plastičnih vrečk, napolnjenih z vodo. Čeprav ni bilo po-membno zmagati, ampak bolj sodelovati, naj kljub temu za-pišemo, katera ekipa je zbrala največ točk: ekipa Preseke. Pa še ene zmagovalce moramo omeniti - ekipo Podgore, ki se je izkazala na karaokah. Za nagrado si je zaslužila torto. MTp 19. avgusta 1999 VRTIUAK k\AŠ iAS 9 FRKAN J Ex s Žalostno dejstvo Ceste (tudi pri nas) povezujejo kraje in (še posebno pri nas) prek-injajo življenja. Vodnjak želja V Starem Velenju se še vedno ponašajo. s starim vodnjakom. Čeprav nekateri menijo, da ni tako, je to za mnoge vendarle vodnjak želja. Zelijo si, da vanj ljudje ne bi metali odpadkov. Preživeli bomo Preživeli smo sončev mrk, preživeli smo še en petek trinajstega; bomo pa še vrnitev poslancev v svoje klopi. Eden je že padel Medved, ki je strašil po Menini, je že padel. Bo padla tudi druga mrci-na, ki straši tam okoli - radar?! Komu (prl nas) zvoni V vse več naših cerkvah "vlečejo" nove zvonove. Očitno nas težave še ne nameravajo zapustiti in moramo biti pripravljeni, da nam bije plat zvona. Čisto vino za mleko TUdi pri združevanju večdolinske mlekarne Celeia z Ljubljanskimi mlekarnami vodilni na "naši" strani želijo, da si natočijo čistega vina. Čakajoč na priložnost Slišimo, da nekaterim športnikom v Šaleški dolini kar gode, da Katarini Srebotnik v igri zadnje dni ne gre več tako, kot bi želela. Tako imajo vsaj še drugi možnost, da si pridobijo naziv športnika meseca. Na naši strani Nekateri si štejejo za uspeh, da bo na mejnem prehodu Pavličevo sedlo le eno mejno poslopje in to na naši strani. Drugi pravijo, da je to svojevrstno širjenje avstrijske meje na našo stran. Merodajni, kot običajno, molčijo. Bo iz te moke kruh Zamisel o Mlinski poti, ki je vzniknila v Topolšici, naj bi že rodi-la prve sadove. Te zamisli bojda sosedom ni bilo treba večkrat ponoviti, kot je sicer mlinska nava-da. Ne bo pomagalo Me vem, če je dobro, da se je zdaj še visoka politika vtaknila v urejan-je našega cestnega prometa. Saj iz izkušenj vemo, da visoka politika rada povozi navadne ljudi. Dejan Radovanovič, podpredsed-nik Konjeniškega kluba Velenje, se je krepko oddahnil, ko so mu sporočili, da nobena od kobil ni breja. Trenutno ima namreč kar dve v "porodniški", ne more pa se odločiti, ali jim pripada eno leto, ali manj. Za dve bo zadeve že še rešil, če bi pojav postal množičen, pa bi zagotovo moral ukrepati. Zato pa je v znak zahvale lepo pobožal žrebca Feniksa. "Trening je vedno bolj naporna reč," je zadnjič modroval starosta Elektrinih igralcev Vlado Rizman. "Ampak Toilice pa dobro krepi!," je še dodal. Pri tem so te premagale njegovo maji-co, ki ni zdržala sile moči tega odličnega košarkaša. A kdo mu jo bo sešil? Tega pa čvek ni izvedel. REZANJE ŠOŠTANJA u^iiiji V lunini senci prejšnji teden ni izginilo saino sonce. V mrak pozabe je mimogrede izginila tudi bleščeča zmaga mariborskega nogometnega prvaka proti velikemu francoskemu nogometnemu klubu. Mariborčani so jib »vrgli dol« v njibovi hiši, sredi Iiyiona. In moram reči, da se v televizijskem prenosu ni že od đaleč videlo, kdo so naši (slabi) in kdo so oni (zmagovalci). Nasprotno! Na veličastnem nogomet-nem objektu so bUi tudi naši videti prav tako svetovl-jansko, kot kakšni drugi velikani. Kdo je sredi Francije premagal Francoze? Boste rekli, da so bili v glavnem »neslovenci«. Eazni »ići« in za povrh še Kliton Bozgo. Toda to danes v evropskem nogometu ni nič nenavadnega. Razni »iči« za drag denar igrajo vvseh evropskih ekipah, ki kaj pomenijo in ni razlo-ga, da bi se zaradi slovenske zafrustriranosti sramovali teh igralcev pri nas. Ponosni pa smo lahko, da je te fante uigral v evropsko ekipo naš Isosed iz Šmartnega ob Paki. To je človek, ki sicer ni doktor nogometa in ki se je odpovedal selektorskemu stolčku državne reprezentance. Je že vedel, da bi »neki« Prašnikar iz Šmartnega vzbudil kar precej averzij v beli prestolnici in da bi moral kot selektor sklepati vse preveč kompromisov pri sestavi ekipe. Na presenečenje mnogih se je takrat odločil za »provincialni« Maribor in v hrk vsem, ki kažejo na Maribor kot na prestolnico slovenskih težav, tam ses-tavil ekipo, ki je sedaj v Bvropi. Že res, da je ves pro-jekt podprt z denarjem slovenskih pivcev piva, kar se viđi tudi v imenu mariborskega kluba. Toda mnogo primerov poznamo, ko je denar v rokah nesposobnih izpuhtel, pa to ne ve]ja samo za nogomet. Še posebej v Šoštanju ne! Tako je po tiho tudi mnogo Soštanjčanov ponosnih, da je eden junakov minule zmage v I^onu naš sosed Bojan Prašnikar, ki je svojo pot v Bvropo začel v Šmartnem ob Paki in tam imajo takšne tribune, da človek vidi čeznje že, če na prste stojii. V Soštanju bi se morali tako ponovno naučiti, da ni prava naložba le, če denar komu damo. Pri tem je potrebno preveriti tudi, kdo bo tisti denar vrtel. Kar se tiče pa šoštanjskega nogometnega kluba Usnjar ni strahu, da bi se nogometni denar izgubil. To pa iz preprostega razloga, ker ga ni. Pa ne nogometa, ampak denarja! Že ime našega kluba namreč izdaja mrtvega sponzorja, ki se v agoniji, v katero je zašel, pač ne more brigati še za nogometni klub in za sta-dion v Širokem. Tisti, ki na področju športa in nogometa v Šoštanju kaj pomenijo, so sedaj oči uprli v občino in čakajo čudežne toče denarja, ki pa je zanesljivo ne bo. Občina tudi če bi hotela, v tem času ne more pomagati, saj se je znašla v takšnem finančnem kolapsu, da lahko pričakujemo najhujše, t.j. »prisilno upravo«. Ta bi morala skrbela za nemoteno delovanje najnujnejših komunalnih servisov, novih projektov pa se ne bo mogoče lotiti, saj svežega denarja ni, že letos pa občina namerava vzeti dolgoročni kredit za plačevanje zgrešenih odločitev v času minule predvolilne kampanje. Zdaj mnogi govorijo, da so za slabo finančno stanje občine krivi tisti občinski kadri, ki jih trenutno ni in tisti, ki se odpravljajo drugam. Toda vse bolj kaže, da niso krivi tisti, ki jih ni, ampak tisti, ki so ostali od prejšnjega mandata! Kako torej šoštanjskega Usnjarja spraviti na zeleno vejo? Mogoče bi lahko bogatega mecena videli v človeku, ki bi mu moral biti vrnjen štadion Široko. Menda so Vošnjaki še vedno zelo premožni. A bo iz tega naslova težko kaj pričakovati, saj je mož hudo jezen, ker se je večina štadiona »na črno« dogradila, obnovila in zamrežila po tistem, ko so »usnjarji« v začetku devetdesetih denacionalizacijskemu upravičencu zagotovili, da do konca postopka ne bodo povečevali vrednost objekta. In glede na to, da je šlo za nelegalno investiranje, je bil tudi tisti denar slej-ko-prej vržen skozi okno. Tako lahko pričakuje-mo, da bo šoštanjski nogomet rešil le še čudež ali pa drugi sponzor, ki pa ga daleč na okoli ni videti. Državna TEŠ najbrž odpade že v naprej, Vegrad iz Šoštanja itak samo črpa in nič ne vlaga, kmetijska zadruga pa bi štadion gotovo raje posadila s koruzo. Ostane še samo Gorenje notranja oprema! Njihova podjetniška naravnanost bi najbrž najprej spremeni-la ime kluba, sicer je pa veliko vprašanje, če so zara-di svoje tržne filozofije pripravljeni promovirati Šoštanj tako, da bi na pogorišču NK Usnjar postavl-jah novo ekipo. Tako se v Šoštanju zopet ponavlja zgodba o neuspehu. Ko drugod po Sloveniji sije vroče sonce, pri nas ni le sončev mrk, ampak kar polarna zima! ■ Perorez hvalimo Pano za plakate na Tomšičevi cesti v Velenju bo počasi preraslo grmovje in trava. Res, da so tudi plakati na njem od bog ve kdaj, a za ureditev okolice panoja bi bilo dovolj nekaj dobre volje in močne škaije. Dober mesec po obisku evropske ko-misije "Entente Florale" je večina novih gredic, ki so nastale tik pred ob-iskom, še lepih in mestu v ponos. Ena je zrasla tudi na jasi pri Velenjskem gradu, prizorišču koncertov ob Dnevih mladih in kulture. Ali to špo-meni, da se bo pri-zorišče prestavilo, ali pa bo gredica tam le do prihodnje- ga maja? Janko Sešel je najbolj srečen, kadar svet gleda skozi leče. Tiste na kameri, seveda. In čisto nič hudo mu ni svojega znanja prenašati na mlade. Sploh, če so mu vsaj malce podobni. Fant na sliki, ki ga že nekaj časa uči snemalnih veščin, mu je precej. Čvek je izvedel, da ni njegov sin! 10 MSjAS __________ŠPORT IN REKREACIJA_19, avgusta 1999 NKRudar Jermanišev mojstrski zadetek Velenje - Ko so se trener Branko Oblak pa verjetno tudi domači gledalci verjetno že sprijaznili, da bosta nasprotni-ka "zaslužila" vsak po eno točko, se je "rudarjem" bogato obrestovalo Oblakova "zahte-va", da je treba do zadnjega sodnikovega piska napadati. Pravi Jermanišev projektil v za-dnjih sekundah sodniškega po-daljška s približno 22 m je sko-rajda preluknjal mrežo in med vsemi, ki so tudi v soboto zvečer dihali za Rudar, povzročil pravi izbruh navdušenja. Predsednik kluba Janko Lukner je takoj po tekmi pohitel v garderobo česti-tat za zmago, veliko zadovolj-stvo nad zmago pa je trener Brane Oblak izrazil z beseda-mi: "Vsi igralci, od A do Ž, si zaslužijo pohvalo za veliko požrtvovalnost." Oblaka je pred tekmo napo-vedoval zmago, saj se ve, da si pred domačimi gledalci, če jih želi vrniti na tribune, ne sme dovoliti spodrsljajev. No, četudi bi v soboto osvojil samo točko, jim tega gotovo ne bi nihče tega gotovo ne bi preveč zameril, kajti imeli so veliko premoč, ni-zali napade enega za drugim proti gostujočemu vratarju Strajnarju, vendar žoga nikakor ni hotela v mrežo. Gostje so prvič nevarneje zapretili šele v 13. minuti, ko je Mujanovič, Velenjčan sedaj v dresu Ajdovcev in lansko sezono igra-lec drugoligaša Esostecha, ne- varno streljal z obrata s pri-bližno 12 m , toda Sribnar je bil tam, kjer je treba, in je strel ubranil. Kmalu zatem je moral Mujanovič zaradi poškodbe z igrišča. V prvem polčasu kot da je bila Strajnarjeva mreža za Velenjčane začarana. Ze v 17. minuti so se gledalci prvič prije-li za glavo, saj so žogo že videli v mreži, vendar je bil Lavrič za malenkost netočen - žogo je z lepim udarcem z glavo poslal v prečko. Enako se je zgodilo pet minut pozneje Gajserju. Kot bi bil na smučeh je obšel dva go-stujoča igralca in nato z osmih metrov zadel prav tako le prečko. Gostje so do konca pr-vega polčasa še dvakrat nevarno zapretili, sicer pa je bila to v glavnem igra v eno smer, kot se je po tekmi slikovito izrazil tre-ner. No kljub nadvse zavzeti igri "rudarjev", velikemu številu strelov, trudi od daleč, gledalci niso videli nobenega zadetka v prvem delu. In kot se to najčešče zgodi, se je tudi na tej tekmi v četrti minuti nadaljeva-nja. Gostujoča igralca Komac in Barut sta izkoristila neod-ločnost na Rudarjevi strani, slednji je zadel in stres za. Oblak je takoj za tem ukrepal, namesto Grobelška je poslal na igrišče Vogriča in s tremi "špica- mi" skušal prodreti skozi gosto gostujočo obrambo. Toda na izenačitev so morali gledalci čakati skorajda do sredine dru-gega polčasa, na zmago pa do konca. V 54. minuti so Ajdovci ostali brez do tedaj zelo dobre-ga Vincetiča, ki ga je sodnik po-slal z igrišča, potem ko je udaril Podvinskega, ko je bil ta brez žoge. Svojo terensko in številčno premoč so domači kronali v 74. minuti, ko je po predložku Robija Oblaka z desne strani Vidojevič z močnem udarcem z glavo s šestih metrov izenačil. Domači so po izenačujočem zadetku še siloviteje napadali in to se jim je obrestovalo. V zadnjih trenut-kih tekme je sodnik piskal prekršek Zobca nad Gajserjem, približno 22 m na sredini od Strajnarja. Položaj, kot naročen za Alfreda Jermaniša. Žogo je švignila kot strela mimo živega zidu in nad vratarjem ter se pod prečko popeljala po mrežo. Jermaniš je ta mojstrski zade-tek poklonil svojemu velikemu prijatelju Matjažu Cviklu, ki je pred nedavnim preminil, hkrati pa povzročil, da je bilo mno-gim, ki sobotnega večera niso preživeli na Rudarjevi tribuni, žal, tistim Velenjčanom, ki pa so bili na tekmi, pa je nadvse polepšal večer. V nedeljo bo Rudar gostoval v Domžalah (17.00). ■ vos Brane Oblak:"Vsi igralci, od A do Ž, si zaslužijo pohvalo." Edina Slovenca na mladinskem SP To soboto bosta v oddaljeni in vroči Kattar odpotova/a mednarod-na rokometna sodnika Darko Repenšek iz Nazarij in Janko Požežnik iz Celja. V glavnem mestu te države Dohi bo namreč od 22. avgusta do 5. septembra letošnje mladinsko svetovno prven-stvo. Na tem prvenstvu bosta edina predstavnika Slovenije, saj se je našim mladim rokometašem nastop za malenkost izmuznil, za sojenje na tem prvenstvu, skupno bo tani 16 sodniških parov, od tega 6 iz Evrope, pa ju je mednarodna rokometna zveza izbrala že marca. To seveda nikakor ni predolgo "vmesno" obdobje, saj se je treba za sojenje na tako velikem tekmovanju temeljito pripraviti v vseh pogledih, od odlične telesne pripravljenosti do temeljitega pozna-vanja pravil. Kriteriji so namreč zelo poostreni, igra pa je vse hitrejša, saj je znano, da sodnik na eni tekmi preteče vsaj 7 kilo-metrov, seveda v hitro menjajočem tempu. Na vztrajni poti uveljavljanja v mednarodni in svetovni eliti sta doslej sodila veliko zahtevnih mednarodnih klubskih in reprezen-tančnih tekem ter na evropskem prvenstvjjza mladince in sveto-vnem za mladinke. Svetovno prvenstvo mladincev bo nov test nju-nega napredovanja in seveda hkrati priznanje slovenski sodniški organizaciji. "Povsem razumljiva želja vsakega sodniškega para, ki je že tako visoko na svetovni lestvici, je seveda sojenje na članskem sveto-vnem prvenstvu, najvišji cilj pa so razumljivo olimpijske igre. Tudi midva imava svoje cilje in pričakovanja, sicer ne bi toliko vlagala v ta posel. Upava, da nama bo uspelo, saj je pred nama še enajst let sodniške kariere," je povedal Darko Repenšek, zagotovo tudi v imenu Janka Požežnika. ■ Jfl Tako so igrali Prva SNL, 3. krog: Rudar - Primorje 2 : 1 (0:0) Rudar: Sribar, Zemljič, Balagič, Golob, Podvinski, Oblak, Jermaniš, Gajser, Grobelšek (Vogrič), Lavrič, Vidojevič. Strelci: 0:1- Barut (49), 1:1- Vidojevič (74), 2:1- Jermaniš (90). Druga SNL, 1. krog: Železničar - Esotech 1 : 1 (1:1) Esotech Šmartno: Centrih, Mertnik, Omeragič, Cugmas, Purg, Repovž, Zlodej, Borštnar, Mujakovič (Korun), | Bauman (Kovačič), Dragič ' (Sprečakovič). Strelca: 0:1- Purg (34), 1:1- Kotnik (36). •3 Tretja SNL - sever, 1. krog: Gerečja vas - Usnjar 1: 0 (0:0) Usnjar: Čanič, Uršnik, Softič, Šabanovič, Sulejmanovič, Mir,vFenko, Dončic (Štraus), Muharemovič, Keršič, Kovačevič. Strelec: 1:0- Kmetec (59). Molička planina Obnovljena Kocbekova dediščina Minulo nedeljo se je na Molički planini, prijetnem kraju pod ostenjem mogočne Ojstrice, kjer že od leta 1990 ponovno stoji kapelica sv. Cirila in Metoda, zbralo lepo število planincev in romarjev. Poseben pečat tokratnemu shodu in bogoslužju, ki ga je vodil nadškof in apostolski nuncij msgr. Edmond Farhat, je dal dogodek, ki bi ga morali z vidnimi črkami zapisati v zgodovino slovenskega planin-stva, še posebej na našem področju. Kocbekova koča na Molički planini, ki velja za prvo slovensko planinsko po-stojanko v Savinjsko kamniških alpah , je bila odpr-ta 16. avgusta 1894. Zdaj, 105 let kasneje, pa je bila svojemu namenu simbolično predana nova stavba. Na novo ustanovljena savinj-ska podružnica SPD pod vod-stvom načelnika Frana Kocbeka je, potem ko ji ni uspelo prevzeti v svojc uprav-ljanje Nemške koče na Korošici, z velikimi napori zgradila kočo na Molički pla-nini. Ta je bolj ali manj služila svojemu namenu vse do leta 1945, ko je kočo na Korošici prevzelo PD Celje in jo po-imenovalo po Franu Kocbeku. Stara koča pa je vse do leta 1957, ko je s planine odšel za-dnji pastir, služila kot pastirski stan. Zatem je pričela žalostno propadati in njena agonija je bila vse prej kot v ponos našemu planinstvu. O tem, čemu bo namenjena obnovljena koča, je nekaj več povedal Peter Jež iz Podveže, sicer član gradbenega odbora: " Po dogovoru med občino, župnijo Luče, pašno skupnost-jo Ravne in Podvežak ter Gorniškim klubom Savinjske doline, ki je bil tudi pobudnik obnovitve, bo koča prvenstve-no služila kot pastirski stan, saj se ovčereja zopet vrača na pla-nine. Ker je zanimanje za bo-goslužje na tem kraju vse večje, bo tudi le-to na voljo ti-stim, ki bodo ob shodih prišli na planino. V koči bodo svoje mesto seveda imeli tudi gorni-ki, saj so bili pobudniki obnove . Vsekakor pa bo dobrodošel vsak obiskovalec, kadar bo koča odprta." Dogodek je bil torej res lep in svečan. Vse planince pa vabi-mo, da obiščete obnovljeno Kocbekovo kočo na Molički planini. ■ M. Hrustl prvo mesto v drugi ligi osvojili točko, HjHMH kar je za povsem PHH| novo ekipo lep I Bk M uspeh. IISlPlu^'Zji^M s^.č'lisS* ^ J Ircnei Drag« .-•vH^, " Kostanjšek je na ■■■HH 4 JHj igrišče poslal ^HH£gH| * % 1 ekipo, ki jc igrala HSHHmMMBmSMM bolj zaprto in iskala priložnosti v na-sprotnih napadih. Gostje so zaigrali A/es Purg zelo dobro in povsem onemogočili domače napadalce, ki so bili povsem nemočni. Oboji so igrali v glavnem na sredini igrišča, v 34 minuti so igralci Esotecha z zadetkom Purga povedli, kmalu za tem pa so domači s prostega strela izenačili. Drugi poičas sta obe ekipi začeli zelo nezavzeto in igra se je prav razživela šele v zadnjih dvajsetih minutah. Igralci obeh ekip so zaigrali hitreje in prilike so se vrstile na obeh stra-neh. Zadnjo priložnost je imel Purg v 88. minuti, vendar je žal zadel le vratnico. V nedeljo bo v Šmartnem gostovalo moštvo Aluminija. • ■ Janko Goričnik Darko Repenšek in Janko Požežnik NK Esotech Šmartno Lepa točka za uvod Prvo tekmo novega prvenstva so Šmarčani odigrali v gosteh pri mari-borskem Želez- ničarju in z enim od favoritov za 19. avgusta 1999 ŠPORT IN REKREACIJA KAS ias 11 Konjeniški klub Velenje Deset dni vznemrrljivih užitkov Velenje bo od jutri, 20. av-gusta, pa vse do nedelje, 29. av-gusta središče slovenskega in mednarodnega konjeniškega športa. Konjeniški klub Velenje bo namreč v dveh ted-nih zapored izvedel dve odmev-ni prireditvi v preskakovanju ovir, ki bosta gotovo to pa bo letošnje državno pr-venstvo za mlajše mladince, mladince in člane v ekipni in posamični konkurenci. Na za-htevni mednarodni prireditvi bo nastopilo 12 jahačev in jahačic domačega kluba, na državnem prvenstvu teden dni kasneje pa okrog 20. najvišjih lovorik. Kakšno je ob vsem tem za-nimanje za konjeništvo v Velenju in okolici? "Glede na odziv in obisk, ki smo ga deležni vsako leto na tekmah, je zanimanje na zavid-Ijivi ravni. Na tekmah se vsak dan posebej zbere od 1.500 do 2.000 gledalcev, torej s priso-tnostjo v takšnem številu doka-zujejo, da so željni takšnih pri-reditev," pravi Dejan Radovanovič. To velja za obiskovalce, kako pa je s tistimi, ki se s tem lepim in zahtevnim športom želijo ukvarjati? "Zanimanje vsekakor je, kar zlasti kažejo začetni tečaji jahanja, ki se jih je doslej udeležiio preko 350 tečajnikov. Tekmovalcem omogočimo izpi- te, po tem, je pa tako, da starši bodočim tekmovalcem konje kupijo - ali pa ne. To je seveda "žrtev" tega dragega športa, zato ocenjujemo, da imajo ob talentu materialne možnosti za napredovanje od desetih le dva ali trije. Tisti tekmovalci, ki svojih konj nimajo, seveda lahko trenirajo na klubskih konjih in se udeležujejo tek-movanj. Aktivnih jahalnih konj imamo v našem hlevu tre-nutno 10, dve kobili pa sta na porodniški," je pojasnil Dejan Stevanovič. Ja, tudi ta "porod-niška" nemara zagotavlja na-daljnji razcvet kluba in konje-niškega športa v Velenju in okrog njega. ■ vos navduševali Ijubitelje konj in tega lepega športa. Jutri, v soboto in nedeljo bo v Velenju 2. zaporedna medna-rodna tekma CSI v preskako-vanju ovir. Zanjo so se prijavili tekmovalci in tekmovalke iz Madžarske, Avstrije, Nemčije, Italije, Irske, Hrvaške in Slovenije z okrog 80 konji. "To bo zelo odmeven turnir z zelo kakovostnimi jahači, ki bodo preskakovali ovire od višine 1,25 do 1,50 ali celo 1,60 metra, kar je raven najugled-nejših mednarodnih turnirjev za pokal Volvo. Obiskovalci bodo lahko uživali v petek po-po!dne,v soboto ves dan, višek esega pa bo v nedeljo popoldne s tekmama za pokal mesta Velenje in za nagrado Premogovnika Velenje, še pred tem pa bo slovesnost z mimo-hodom vseh sodelujočih, vsem skupaj pa bosta spregovorila predsednik Konjeniške zveze Slovenije dr. Gregor Pintar in velenjski župan Srečko Meh," je prireditev napovedal pod-predsenik kluba Dejan Radovanovič. Le teden dni kasneje, torej od 27. do 29. avgusta, bo na čudovitem prizorišču nova pri-reditev z množično udeležbo, Dejan Radovanovič je vabi-lo na obe prireditvi ta ko-le strnil: "Vse dni bo vstop prost, saj želimo polne tribu-ne, saj želimo ta šport popula-rizirati kolikor je v naši moči in omogočiti užitke čim večjemu številu ljubiteljev ko-njeništva in športa v celoti, saj bomo z izvrstno ponudbo in vznemirljivim tekmovanjem zagotovili lepe užitke družinam, skratka - vsem obis-kovalcem od blizu in daleč." Povsem jasno je, da vnovična izvedba tako odmev-nih tekmovanj ni nikakršno na-ključje. Konjeniški klub Velenje raznoliko dejavnost od rekreativnc ježe in šol jahanja do treningov in nastopov bodočih ter aktivnih tekmoval-cev goji že pet let. Prav tako je že tretje leto po dosežkih naj-boljši v Sloveniji, posamičnih uspehov pa skoraj ni moč našteti. Morda lc to, da je bil Matjaž Čik, ki je tudi trener v velcnjskem klubu in selektor slovenske reprezentance, naj-boljši slovenski jahač v letu 1998, na visokih mestih so tudi Lovro Blatnik, Maja Novak, Aleš Pevec in obetavni Gregor Slatinšek, je pa še veliko dru-gih, ki so na najboljši poti do -ABITORA' d.o.o. Podjetje za izobraževanje RAZPISUJE IZOBRAŽEVALNE PR0GRAME PRID0BIVANJA IZOBRAZBE IN PREKVALIFIKACIJE V P0KLIC - PR0DAJALEC vpis v 1.i in 2.letnik, PREKVALIFIKACIJA - EK0N0MSKI TEHNIK vpis v 1. in 2. letnik, DIFERENCIALNI PR0GRAM (po končani trgovski šoli) - TRG0VINSKI P0SL0V0DJA pripravljalni seminar po V. stopnji - VIS0KA Š0LA ZA MANAGEMENT V K0PRU informativni dan 15. 9.1999 ob 17. uri v prostorih ABITURE - UNIVERZA V MARIB0RU -PRAVNA FAKULTETA vpis v 3. letnik; pogoj končana višja pravna šola PRIČETEK B0 14. 0KT0BRA 1999 0B 16. URI V POSLOVNI STAVBIINGRAD, Lava 7, Celje PRIJAVE: ABITURA d.o.o., Lava 7, Celje tel.: 453-558 in 453-559 MODRO KRONIKA SLllSl: msšSmmm Nove telefonske številke PP Velenje Od začetka tedna imajo na PP Velenje nove telefonske številke. Če jih želite poklicati, se vam bo dežurni policist javil na številki 869-206 in 869-207. Nova številka faxa pa je 869-211. Prometno varen teden Na PP Velenje od prejšnjega do tega torka niso zabeležili hujših prometnih nesreč, kar je ob splošni prometni varno-sti v Sloveniji zelo pohvalno. Zgodilo pa se je nekaj manjših nesreč, v katerih je bila poškodovana pločevina. Vlom v stanovanje Prejšnjo sredo dopoldne je nezanec vlomil v stanovanje, last Sulejmana M., na Kidričevi cesti v Velenju. Lastniku je odnesel za 195 tisoč SIT gotovine v različnih bankovcih. Huda delovna nezgoda v Gorenju V sredo ob 10.30 uri je v hali Lakirnice pomivalno-pralnih aparatov v TGO Gorcnjc v Velenju prišlo do delovne nesreče, v kateri se jc 45 letni Marjan M. hudo telesno poškodoval. Do nesreče je prišlo med nameščanjemkovinske konstruk-cije delovne proge, pri tem pa je kovinski del proge zadel Marjana v prcdel glave. Z reševalnim vozilom so poškodo-vanega odpeljali v bolnišnico Celje, kjer je ostal na zdravlje-nju. S kozarcem nad policista Prejšnjo sredo zvečer, okoli 21.00 ure, sta policista PP Velenje zaradi kršitve javnega reda in miru intervenirala v gostinskem lokalu BUM bar v Šmartnem ob Paki. Kršitelj, 32-letni Vojko S. iz Velenja, se je kršitvi uprl. Pri tem je enega od policistov skušal udariti s kozarcem. Policista sta Vojka obvladala in se pri tem lažje telesno poškodovala. Vojko ni utrpel poškodb, noč pa je preživel v pridržalnih prostorih. Svojo verzijo dogodka bo moral pojasniti na sodišču in pri sodniku za prekrške. Nad avtomobilsko steklo V soboto ponoči je neznanec namenoma razbil vetrobran-sko steklo osebnega avtomobila Golf III, ki je bil parkiran na Kardeljevem trgu v Velenju. Lastniku Dragu D. je pov-zročil za okoli 35 tisoč SIT škode. Avtomobil izginil v noč V torek ponoči je neznanec na Goriški cesti v Velenju ukra-del osebni avtomobil znamke Hyundai - Cupe, letnik 1997, reg. številk CE 52-61 E, rdeče barve. Avtomobil je bil last Izeta K, policisti pa bodo hvaležni za vsak koristen podatek v zvezi s krajo. Ob koncu tedna kontrole hitrosti Velenjski policisti bodo ob koncu tega tedna, v nedeljo, 22. avgusta, izvajali poostren nadzor hitrosti v prometu. Od ponedeljka pa vse do petka, 3. septembra, bodo hitrost na cestah v Šaleški dolini preverjali z laserskim meriicem! JdL POSTAJA EC Tudi kamni niso varni Prejšnji ponedeljek je neznanec prišel na dvorišče stano-vanjske hiše v Galiciji, kjer je z neznanim predmetom razbil kamnito mizo in lesen stol. Z dejanjem je Jožico H. oškodoval za 50 tisočakov. Sobotni vlomi v Šeščah V noči na soboto je nezanec vlomil v prostore 'Tenis klub Zupanc" v Seščah. Notranjost je v celoti preiskal in odnesel hi-fi komponente, televizor, tlačni čistilec, večjo količino gostilniškega pribora, hrane in pijače. Lastnika, Rudija Z., je nepridiprav oškodoval za okoli 550 tisoč SIT. V isti noči je neznanec v šeščah vlomil tudi v čebelnjak, last Franca Š. S sabo je odpeljal Kosilnico, stensko uro, dve sve-tilki in steklenico vina. Povzročil je kar za 200 tisočakov škode. POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE Všeč mu je bil radio V začetku preteklega tedna je policistom že znani storilec vlomil v parkiran osebni avtomobil znamke Yugo 55 Koral, ki je bil parkiran pred gostilno Raduha v Lučah. Razbil je steklo in iz avta odnesel digitalni radio neznane znamke ter manjši nahrbtnik. Matjaž R. je bil oškodovan za okoli 30 tisočakov. Košarkarski klub Elektra v Ze pripravljalne tekme Vtorek in sredo so košarkarji Elektre že odigrali prvi dve prija-teljski tekmi v pripravah na novo prvenstveno sezono, najprej s igralce, ki pomenijo spremenjen način igre. V vsakem primeru pa bomo imeli dovolj časa, da bomo v novo sezono startali bolje kot lani," pravi trener Drado Vezjak. Na začetku priprav sta manjka-la Nuhanovič in Goršek, kar je bil prej ponos kot ovira, saj sta za mladinsko reprezentanco Slovenije igrala v Mariboru na kvalifikacijah za evropsko mla-dinsko prvenstvo. Klub je zapu-stil samo Medvešek, moštvo pa bo močnejše zlasti na krilnih položajih. Šoštanjčane sta namreč okrepila izkušeni Muharem Vugdalič iz maribor-skega Lumarja in mladi ter zelo obetavni Aleš Milič iz Radenske. "Prvi teden priprav je bil zelo naporen, tako je v vsakem športu, potem smo šest dni va-dili v Slovenj Gradcu, kjer so bili treningi že bolj pestri, saj smo dopoldne še skrbeli za telesno pripravljenost, popoldne pa se že posvečali tehniki in taktiki. Brez trdega dela in zavzetih treningov pač ne more biti dobrega rezultata," pravi trener Drago Vezjak. ■ vos Celjem in nato z novim prvoligašem Roglo. Sicer so priprave začeli v prvih vročih dneh avgusta, prva tekma novega prven-stva pa bo na sporedu 25. septembra. Do takrat bodo skupno odigrali do 14 tekem za trening. "Časa za priprave je dovolj, nikakor pa preveč, saj imamo nove 12 NjIŠ ČAS TV SPORED 19. avgusta 1999 CETRTEK, 19. avgusta SLOVENIJA 1 09.00 Srebmogrivi konjič, 36/39 09.25 Zgodbe iz škoijke 11.05 Tedenski izbor 13.00 Poročila, vreme, šport 14.50 Intervju: dr. Franc Za-gožen 15.45 Poletni TV Poper 16.35 Nenadoma Susan, 7. del 17.00 Tedi, oddaja za mularijo 17.35 Ročne ustvarjalnosti 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Spoznavajmo ..., 8/8 19.05 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 20.55 Leteči cirkus Montyja Pythona, 14/45 21.30 Homo turisticus 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.40 Podobapodobe 23.10 Brane Rončel izza odra 00.50 Spoznavajmo..., 8/8 SLOVENIJA 2 10.05 Videoring s Tino 10.30 VVildbach, 11/13 11-15 Na robu, 2/2 11.40 Filmski triki: Ne glejte navzdol 12.05 Veter sprememb, veter Ijubezni, drama 13.05 Svetporoča 13.40 Euronevvs 15.00 Lent 99:Folkart, 2.del 16.00 Tabaluga, 11/26 16.25 Ujeti tatu, pon.filma 18.10 Dr. Ouinnova, 5/27 19.05 Poročila, nan. 8/13 19.30 Videoring s Tanjo 20.00 Na robu, 3/22 20.20 Filmski triki: mehanske filmske zvezde 20.45 Šanson Jureta Ivanušiča in gusarjev 21.35 Kdo je na vrsti, humor. serija 22.00 Poseben pogled: Napačni človek, ameriški film 23.45 Črnisneg, 2/12 00.40 Alica, magazin 06.30 Superpop 08.30 Zgodba o Trenti 09.30 Ljubezenske vezi, nad. 10.20 Preciosa, nan. 11.15 Moč Ijubezni, nan. 12.15 Matlock, nan. 14.30 Hulkove avanture, nan. 15.30 Angel v beiem, nan. 16.30 Ljubezenske vezi, nad. 17.20 Preciosa, nad. 18.15 Moč Ijubezni, nan. 19.15 24 ur 19.55 1,2,3-kdodobi? 20.00 Četrtkovi spektakli: Zgod- ba o plovilu Challenger 22.30 Damon, serija 23.00 Južni Brooklyn, nan. 00.00 M.A.S.H., nan. 00.30 Glavni na vasi, nan. 01.00 24 ur, ponovitev inall 27 46 52 09.00 NAJ SPOT DNEVA 09.05 NAJ SPOT, ponovitev 09.50 VABIMO K OGLEDU 09.55 OBISKALI SMO ... Ml- REN, dokumentarni zapis 10.15 TVIZLOŽBA 10.20 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM: ŠKRLATNA DELOVNA SOBA, 2. del risan. filma 19.25 TVIZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 19.55 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.00 POLETNI FILMI NA VTV, ŠUND, (Pulp Fiction) ameriški film 22.30 KAKO BITI ZDRAVIN ZMAGOVATI S.E.M. - 83. 23.00 REGIONALNE NOVICE 23.05 ZGODOVINA AVTOMOBI- LIZMA, 25. del 23.30 NAJ SPOT DNEVA 23.35 TV IZLOŽBA 23.40 VIDEOSTRANI SLOVENIJA 1 09.00 Srebrnogrivi konjič, 37/39 09.25 Ročne ustvarjalnosti 09.40 V telovadnici, 35. del 10.05 Oddaja za otroke 11.10 Gugalnica, 3/3 12.00 Spoznavajmo, 8/8 13.00 Poročila, vreme, šport 13.50 Ko zlate citre zapojo 98/II. 14.40 Po domače 15.30 Sfestivala Folkart 1995. II. 15.55 Podoba podobe 16.30 Mostovi 17.00 Lahkih nog naokrog: Trebnje 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Raziskovalec, 10/13 19.00 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Zrcalo 20.15 Petka 21.30 Caroline v velemestu, 6/25 22.000đmevi, vreme 22.30 Šport 22.40 Polnočni klub 23.50 La Follia - Graščina Ra- dovljica PETEK, 20. avgusta SLOVENIJA 2 10.05 Videoring s Tanjo 10.30 Dr. Ouinnova, 5/27 11.20 Euronevvs 13.20 Goreinljudje 14.05 Šanson Jureta Ivanušiča in gusarjev 15.00 Kdo je na vrsti, hum. ser. 15.25 Ugrabitev, am.film 16.50 Alica, evropski magazin 17.15 Znamenje za hrup, 2/3 18.15 Popolna tujca, 8/24 18.40 Simpsonovi, 25/50 19.05 Poročila, nan. 9/13 19.30 Videoring 20.00 Danes in nikoli več, 16/20 20.05 Pustolovščina Okavango, 21.00 Film tedna: Meja, ital. film 22.40 Red in zakonitost, 11/22 23.25 Mož v senci, 2/5 06.25 06.30 08.30 09.30 10.20 11.15 12.15 13.05 14.30 15.30 16.30 17.30 18.15 19.15 19.55 20.00 21.50 22.45 00.00 01.00 ■nM| Izlet tedna Super pop, pon. Kuhajmo skupaj Ljubezenske vezi, nan. Preciosa, nad. Moč Ijubezni, nad. Matlock, nan. Ograje našega mesta, nad. Brez zapor z Jonasom, ponovitev sezone Angel v belem, nan. Ljubezenske vezi, nan. Preciosa, nad. Moč Ijubezni, nad. 24 ur 1,2,3-kdo dobi? Moški po meri, ame. film Dosjeji X, nan. Obiskovalec, 1. del To je spolnost, erot. serija 24 ur, ponovitev 09.00 DOBRO JUTRO, inform.- razvedrilna oddaja 10.00 POLETNI FILMI NA VTV, 09.00 NAPAD VELIKANKE (At- 09.05 tack of 50-feet Woman) 11.30 VABIMO K OGLEDU 11.35 KAKO BITi ZDRAVIN 09.55 ZMAGOVATI, S.E.M. - 83. 10.00 12.05 ZGODOVINA AVTOMOBI- LIZMA, 25. del 12.30 TV IZLOŽBA 11.35 12.35 VIDEOSTRANI 11.40 18.55 NAJ SPOT DNEVA 18.55 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.00 19.05 POLETNI MIŠ MAŠ, GROF MONTE CHRISTO, risani film 19.45 19.5C OBVESTILA 19.50 19.55 EPP/ VABIMO K OGLEDU 19.35 20.0C POLETNI FILMI NA VTV: 20.00 NAPAČNA ŽENSKA (The Wrong Woman), triler 20.15 21.3C REGIONALNE NOVICE 21.35 IZ ODDAJE DOBRO 25.05 JUTRO 22.20 22.4C TV IZLOŽBA 22.25 22.4E VIDECSTRANI 22.30 SOBOTA, 21. avgusta SLOVENIJA 1 08.00 Zgodbe iz školjke 08.30 Cofkocof, 8/13 08.55 Pod klobukom 09.45 Denver, 7/27 10.10 Oddaja za otroke 10.25 KinoKekec 11.40 Caroline v velemestu, 6/25 12.00 Tednik 13.00 Poročila, vreme, šport 13.15 Homo turisticus 13.35 Med valovi 14.15 Petka 15.20 Šesti razred, franc.film 17.00 Pomp 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Navrtu 18.35 Ozare 18.40 Past za turiste, 4/6 19.05 Risanka 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 19.55 Utrip 20.10 Igrebrezmeja 21.55 Obiskali smo .... 5/13 22.30 Poročila 22.50 Pa me ubij, nan. 1/6 23.20 Melissa, 2/6 00.10 Volčja družina, film SLOVENIJA 2 08.45 Videoring 09.10 Noro zaljubljena, 2/25 09.30 Učitelj, 8/18 10.15 Igrebrezmeja 11.40 Davov svet, 23. del 12.00 Obljubljena dežela, 2/26 13.00 Tretja ženska, hrv. film (ČB) 14.40 Euronevvs 15.10 Koncert A. Mežek 16.40 Teniški magazin 17.10 Košarkarski turnir, Union Olimpija - Cibona, prenos iz Ljubljane Atletika, prenos iz Seville 22.00 Cikcak 22.30 Sobotnanoč 00.40 Sla, nan. 5/22 jggm 07.00 07.30 08.00 08.30 09.00 09.30 10.00 10.30 11.00 11.30 12.00 12.30 14.30 15.30 16.00 17.00 18.00 18.20 19.15 20.00 22.00 00.30 Jetsonovi, risana serija Butec in butec, ris. serija Kremenčkovi, risana se. Maska, risana serija Mali bogataš, ris. serija Batman, risana serija X-men, nan. Skrivnostni svet Alex Mack Morska deklica, nan. Parker Lewis, nan. Križarjenje, nan. Herkul 3, am. film Pop'n'roll, ponovitev Mowgli - Knjiga o džungli Rojeni v svobodi, nan. Sinbadove pustolovščine Clean&clear, glas. oddaja Herkul, nad. 24 ur Nicole Kidman: Dnevi gr-menja, amer. film Oddaljena obzorja, am. f. Na poti čez Avstralijo, avstr. film kanall 2T 46 52 NAJ SPOT DNEVA POLETNI MIŠ MAŠ, po-novitev, GROF MONTE CHRISTO, risani fiim VABIMO K OGLEDU POLETNI FILMI NA VTV: NAPAČNA ŽENSKA (The Wrong Woman), triler TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI PROGRAM DEČEKIZ DŽUNGLE, risa-ni film TV IZLOŽBA OBVESTILA EPP/ VABIMO K OGLEDU 819. VTV MAGAZIN, regi-onalni inform.program PARADA HUMORJA, 1. Del, posn. prireditve v MB 819. VTV MAGAZIN, pon. NAJ SPOT DNEVA TVIZLOŽBA ViDEOSTRANI NEDEUA, 22. avgusta SLOVENIJA 1 08.00 Živahni svet iz zgodb Ric- harda Scarryja, 14/26 08.25 Želodko 08.35 Zmešnjavca gre k veterinarju 08.55 Babar, 12/65 09.15 Telerime 09.20 Super stara mama, nan. 09.50 Ozare 09.55 Howard Goodall predstav- Ija zborovsko petje, 3. 10.20 S poletnega festivala 10.45 Balet Bolšoj teatra 11.05 Podvodni raziskovalec, 11/13 11.30 Svet divjih živali, 3/5 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vreme, šport 13.10 Pomagajmosi 13.40 Igrebrezmeja 15.25 MontyPythona, 14/45 15.55 Glasbeni utrinki 16.30 Paradaplesa 17.00 Podomače 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Slovenski magazin 18.40 Naj, naj, naj... najdaljši most, dokum. oddaja 19.10 Risanka 19.20 Žrebanjelota 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.00 TVpoper 20.55 Nenadoma Susan, 8. del 21.15 Intervju: Jožica Paddle- Ledinek 22.15 Poročila, vreme, šport 22.30 Orfej, opera 00.30 Naj, naj, naj... najdaljši most, dokum. oddaja 1.00 Glasbeni utrinki I.30 Parada plesa, pon. SLOVENIJA 2 09.00 Videoring z Natalijo 09.30 Emily z mesečeve domačije 10.15 Davov svet, 9. del 10.40 Murphy Brown, 25/26 II.05 Cik cak, ponovitev 11.35 Policija na naši strani 12.10 Portret športnika 12.25 Brno: Motociklizem, veli- ka nagrada Češke do 250 ccm, prenos 13.25 High five, športni film 13.55 Velika nagrada Češke do 500 ccm, prenos 16.00 To so Spinal Tab 17.25 Ljubljana: Košarkarski turnir, Union Olimpija -Panathinaikos, prenos 19.10 Sevilla: SP v altetiki, pren. 22.10 Šport v nedeljo 23.10 Meja, ital. film 07.00 10.30 11.00 12.00 13.00 14.00 16.00 16.30 18.15 19.15 20.00 22.15 23.15 01.15 Risanke Skrivnostni svet, Alex Mack Rojeni v svobodi, nan. Brez zapor z Jonasom, ponovitev sezone Ambasadoroka, nad. Zlato Aljaske, kanad. film Veliki kuharski mojstri Tri ženske in dojenček, f. Obale Malibuja, nan. 24 ur Batman za vse čase, am. f. Teksaški mož postave, nan. Zločini in prekrški, am. f. 24 ur, ponovitev inall 27 PONOVITVE ODDAJ: 09.00 POLETNI MIŠ MAŠ, po-novitev, DOLINA STRA-HU, risani film 09.50 IZ PONEDELJKOVE OD- DAJE DOBRO JUTRO 10.45 818. VTVMAGAZIN 11.00 ŠPORTNITOREK 11.10 IZ SREDINE ODDAJE DO- BROJUTRO 12.05 819. VTVMAGAZIN 12.20 IZ PETKOVE ODDAJE DO- BROJUTRO 13.10 VIDEOSTRANI 18.00 V OBJEMU S TUJCEM ameriški film 19.30 NAJ SPOT, glas. oddaja 20.15 KAKO BITI ZDRAVIN ZMAGOVATI, S.E.M. - 83. del dokumentarne oddaje 20.45 VIDEOSTRANI PONEDEUEK, 23. avgusta SLOVENIJA 1 09.00 Srebrno grivi konjič, 38/39 09.25 Vtelovadnici, nad. 10.20 Raziskovalec, 10/13 11.10 Navrtu 11.35 Past za turiste, 4/6 12.00 Slovenski magazin 12.30 Utrip 12.45 Zrcalo tedna 13.00 Poročila, vreme, šport 13.15 Maja in vesoljček, slov. film 14.45 Pomagajmosi 15.15 Polnočni klub 16,30 Dober dan, Koroška 17.00 Radovedni Taček 17.20 Super stara mama, 3. del 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Človeško telo, 7/8 19.00 Žrebanje 3x3 plus 6 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.00 Gozdarska hiša Falkenau, 20.55 Oropani nedolžnosti 22.00 Odmevi 22.40 Umori na podeželju, ang. f. 00.30 Človeško telo, 7/8 SLOVENIJA 2 10.05 Sobotna noč 12.10 Popolna tujca, nan. 8/24 12.35 Simpsonovi, nan. 25/50 12.55 Danes in nikoli več?, 16/20 13.00 Pustolovščina Okavango, 13.55 Euronews 15.30 Gospa, ki izginja, ang. f. 17.05 Policija na naši strani, pon. 17.35 Snežna reka, nan. 7/26 19.25 Sevilla: SP v atletiki, pren. 22.05 Noč z Dickom, 8. del 22.25 Brane Rončel izza odra 23.50 Gospa, ki izginja, angl. f. 7.30 Mladi agent, film 09.30 Ljubezenske vezi, nan. 10.20 Preciosa, nad. 11.15 Moč Ijubezni, nan. 12.00 Matlock, nan. 13.00 Brez zapor z Jonasom 14.30 Obala Malibuja, nan. 15.30 Angel v belem, nan. 16.30 Ljubezenske vezi, nad. 17.15 Preciosa, nan. 18.15 Moč Ijubezni, nan. 19.15 24 ur 19.55 1,2,3-kdodobi? 20.00 Umor rock zvezde, amer. film 21.45 Hulkove avanture, nan. 22.35 Veronikine skušnjave, nan. 23.05 Južni Brooklyn, nan. 00.00 M.A.S.H, nan. 00.30 Krila, nan. 01.00 24 ur, ponovitev iall 27 09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno - razvedrilna oddaja 10.00 819. VTV MAGAZIN, po- novitev 10.15 VABIMO K OGLEDU 10.20 PARADA HUMORJA, 1. 12.00 TV IZLOŽBA 12.05 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM: KORZIŠKA BRATA, 1. del risanega filma 19.25 TV IZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 19.55 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.00 OBISKALI SMO...ČRNIČE na Primorskem 20.40 GORENJSKE GRČE, UMETNIK JOŽE VOLARIČ 21.10 REGIONALNE NOVICE 21.15 IZ ODDAJE DOBRO JU-TRO 23.00 HERMES - 6. ODDAJA 0 MEJNIH VEDAH 23.05 TVIZLOŽBA 23.10 VIDEOSTRANI TOREK, 24. avgusta SLOVENIJA 1 09.00 Srebrnogrivi konjič 09.25 Radovedni Taček 09.50 Waynove dogodivščine 10.15 Človeško telo, 7/8 11.05 Glasbeni utrinki 11.40 PARADA PLESA 12.10 Gozdarska hiša Falkenau 13.00 Poročila, vreme, šport 13.45 Oropani nedolžnosti 14.40 Umori na podeželju, ang. f. 16.30 Prisluhnimo tišini 17.00 V znamenju dvojčkov, 17.15 Azil, 8/14 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Frostovo stoletje, 10/13 19.00 Risanka 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.00 Straussovi, 3/8 21.00 Omizje 22.00 Odmevi 22.30 Šport 22.40 Pridem na dom in v hotel, nem. drama 23.25 Palete, 6/7 23.55 Frostovo stoletje, 10/13 SLOVENIJA 2 10.05 Videoring - oldies 10.30 Saint Tropez, 21/26 11.20 Euronews 12.00 SP v atletiki, posnetek iz Seville 16.05 Buffalo Bill in Indijanci, amer. film 18.05 VVildbach, nan. 12/13 19.00 Poročila, nan. 10/13 19.25 Sevilla: SP v atletiki, pr. 20.15 Maribor: nogomet, Mari-bor Pivovarna Laško -Lyon Olympique, prenos 22.20 SP v atletiki, posnetek iz Seville 00.00 Valdezovi konji, amer.-ital. film anMtm«. ■ v j 07.30 Mlada čarovnica, film 09.30 Umazane laži, nad. 10.20 Preciosa, nad. 11.10 Moč Ijubezni, nan. 12.00 Matlock, nan. 13.00 Ograje našega mesta, nan. 14.00 Topshop 14.30 Brez zapor z Jonasom, ponovitev sezone 15.30 Angel v belem, nan. 16.30 Umazane laži, nad. 17.15 Preciosa, nad 18.15 Moč Ijubezni, nan. 19.15 24 ur 19.55 1,2, 3-kdodobi? 20.00 Resnične zgodbe: Za upanje, amer. film 21.45 Zakon v Los Angelesu, 1. del nan. 22.35 Veronikine skušnjave, nan. 23.05 Južni Brooklyn, nan. 00.00 M.A.S.H., nan. 00.30 Krila, nan. 01.00 24 ur, ponovitev kanall 27 46 52 SREDA, 25. avgusta SLOVENIJA 1 09.00 Nanizanka 09.40 V znamenju dvojčkov, 8/12 09.55 Azil, 8/14 10.20 Frostovo stoletje, 10/13 11.10 Omizje 12.05 Štraussovi, 3/8 13.00 Poročila, vreme, šport 14.15 Svet divjih živali, 3/5 14.45 Ljudje in zemlja 15.35 Palete, 6/7 16.05 Pomp 17.00 Pod klobukom 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Izginjajoči delfini 19.00 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Sedmi pečat: Osumljen, ang. film 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.30 Šport 22.45 Osmi dan 23.35 Koncert simfonikov RTVS in solistvo Akademije za glasbo Ljubljana 00.10 80 let glasbene matice Maribor 01.10 Izginjajoči delfini SLOVENIJA 2 10.05 Videoring - oldies 10.30 Saint Tropez, 21/26 11.20 Euronews 12.00 SP v atletiki, Sevilla 16.05 Buffalo Bill in Indijanci, pon. filma 18.05 Wildbach, 12/13 19.00 Poročila, nan.10/13 19.25 Sevilla: SP v atletiki, pre-nos 20.15 Maribor: nogomet, Mari-bor Pivovarna Laško -Lyon Olimpique 22.20 SP v atletiki, Sevilla 00.00 Valdezovi konji, film (■titti »JV ' "J 07.30 Mali tajni agent, film 09.30 Umazane laži, nad. 10). 20 i Preciosa, nan. 11.10 Moč Ijubezni, nan. 12.00 Matlock, nan. 13.00 Ograje našega mesta, nan. 14.00 Top shop 14.30 Zakon v Los Angelesu, nan. 15.30 Angel v belem, nan. 16.30 Umazane laži, nad. 17.15 Preciosa, nad. 18.15 Moč Ijubezni, nan. 19.15 24 ur 20.00 i Materinski nagon, amer. film 21.45 i Newyorška policija, 1. del nan. 22.35 i Veronikine skušnjave, nan. 23.05 i Južni Brooklyn, nan. OO.OC 1 M.A.S.H., nan. 00.3C 1 Krila, nan. 1.00 24 ur, ponovitev 09.00 NAJ SPOT DNEVA LJLK^M 46 ^SHS^ 52 09.05 OBISKALI SMO...ČRNEČE 09.45 VABIMO K OGLEDU 09.00 NAJ SPOT DNEVA 09.50 GORENJSKE GRČE, 09.05 VIDEO TOR ponovitev UMETNIK JOŽE VOLARIČ glasbene oddaje 10.20 HERMES - 6. ODDAJA 0 09.50 VABIMO K OGLEDU MEJNIH VEDAH 09.55 VEČERNI KLEPET, DR. 11.00 TV IZLOŽBA KARLKUZMAN 11.05 VIDEOSTRANI 10.30 TV IZLOŽBA 18.55 NAJ SPOT DNEVA 10.35 VIDEOSTRANI 19.00 OTROŠKI PROGRAM: 18.55 NAJ SPOT DNEVA KORZIŠKA BRATA, 19.00 REGIONALNE NOVICE 2. del risanega filma 19.05 OTROŠKI PROGRAM: 19.30 TVIZLOŽBA PREKLETSTVO V BAR- 19.35 OBVESTILA KERVILU, 2. del risanega 19.55 EPP/ VABIMO K OGLEDU filma 20.00 820. VTV MAGAZIN, regi- 19.35 TVIZLOŽBA onalni inform. program 19.40 OBVESTILA 20.15 ŠPORTNITOREK, šport- 19.55 EPP/ VABIMO K OGLEDU na informativna oddaja 20.00 POLETNI FILMI NA VTV, 20.30 APRIL PRIHAJA, ameriški KNJIGA 0 DŽUNGLI, film, drama 21.50 KAKO BITI ZDRAVIN 22.00 IZ PRODUKCIJE LTV SLO- ZMAGOVATI, S.E.M. - 84. VENIJE, oddaja TV PTUJ 22.2G REGIONALNE NOVICE 22.30 820. VTV MAGAZIN, po- 22.25 ZGODOVINA AVTOMOBI- nov. IN ŠPORTNI TOREK LIZMA, 26. del 23.00 NAJ SPOT DNEVA 22.45 NAJ SPOT DNEVA 23.05 TV IZLOŽBA 22.5C TV IZLOŽBA 23.10 VIDEOSTRANI 22.5E VIDEOSTRANI Cash&Carry Podjetniki Gostinci Trgovci ^jg^ prima-Cash&Cari^ Cash&Carry BlagOVniCa Gorica Velenje Cash&Carry Veleprodajne cene - široka ponudba Gospodinje Obrtniki Društva Cash&Carry J 19. avgusta 1999 TO IN ONO NAŠ vas 13 * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * RADIJSKI IN ĆASOPISNI MOZAIK * OVEN OD21.3. D0 21.4. Ves teden bosfe pod vplivom planetov, ki vom bodo naklonjeni in to no različnih podroćjih vaiega življenja. Pred vomi so torej dnevi, polni doživetij, v njih pa vom bo manjkalo le nekaj. Ljubezen. Izgleda, da je ta v vaši zvezi že nekaj časa v zatonu, zato bi bilo prav, da razmislite, kaj sploh še lahko naredite, da boste zvezo rešili. Ce rešitve ne najdete sami, vprašajte za nasvet. Sicer pa boste zadovoljni na finančnem področju, saj boste nepričakovano dobili večjo vsoto denarja. BIK OD 11.4. D0 20.5. Vse kaže, da se vam bo v kratkem izpolnila dolgoletna želja. Odprla se vam bodo vrata, ki jih do sedaj niste opazili. Veselje in sreča bosta na presenetljiv način vstopala v vaše življenje. Ob tem pazite, s kom jo boste delili, saj se zna zgoditi, da vam nekdo od tistih, ki ga imate za prijatelja, ne bo privoščil, kar se vam bo dogajalo. Zavedajte se, da bo še najbolje, tudi če boste prizadeti, ie boste zadevo čim prej pozabili. In z njo na prijafelja. DVOJCKA OD 21.5. DO 21.6. Nikar se toliko ne izgubljajfe v svojem sanjskem svetu, saj vas part-ner, pa tudi drugi domači, sploh ne razumejo več. Vsi vedo, da se iščete, da se nekaj dogaja z vami, a to ne more trajati v nedogled. Morda je že skrajni čas, da spregovorite in vsem poveste, kaj si od njih želite in kaj vas v vašem življenju že nekaj časa utruja. Seveda ne morete pričakovati, da bodo nad vašimi besedami navdušeni. Po ioku bo prišla streznitev. In začetek novega, zagotovo boljšega življenja. Ce pa boste še naprej tiho, bo vaš notranji mir še dolgo porušen. RAK OD 11.6. DO 11.7. Ze nekaj časa vesic, da vas doma nič ne zadržuje. Zato je prav, da ste veliko z doma, med Ijudmi. Iščite predvsem družbo svojih vrst-nikov, kajti v njej boste zagotovo najbolj uživali. In hkrati pozabili na vse težave, ki jih tudi v vašem življenju ne manjka. Ce boste storili tako, vas bodo lepi spomini na prihodnje tedne greli vso zimo. Sicer pa boste spet priželi postajati naporni za vse okoli vas. Kljub nasmehu, ki bo le fasada. LEV OD23.7. DO 23.8 ' Vsi še nevezani levi boste v naslednjih dneh doživljali učinke Amorjevega strela. Malo bo pomagalo poletje, še bolj pa novi znanec, ki vas bo popolnoma obsedel. Pazite le, da se stvari ne bosfe lotili preveč naivno in ob tem verjeii prav vsega, kar vam bo simpafija povedala. Vzemite si čas, da ga bolje spoznate, preden storite odločilen korak. Sicer se vam spet lahko zgodi, da boste še dolgo celili srčne rane. DEVICA OD 24. 8. DO 239.""^~^ ' *' ' Dobro vesfe, kaj naj bi vam biio prepovedano. A kaj, ko je to včasih najslajše. Vedno pogosteje se boste zatekali k mislim po avanfuri, ki si jo že dolgo želite. Zna se zgoditi, da bo splet okoliščin že kmalu tak, da jo boste z lahkoto uresničili, a to je lahko prvi korak k novi sreči ali katastrofi. Premislite dvakrat, preden si zakomplici-rafe življenje. Posledice so lahko veliko hujše, kot v svojih sanjar-jenjih o prepovedanem sploh pomislite. Ker preveč mislite le na lepo plat takega dogod-ka. TEHTNJCA OD 24. 9. DO 23. 10. Ce se boste v naslednjih dneh zdeli sami sebi osamljeni in zapuščeni od vseh okoli vos, se ne čudite preveć. Kolikor vlagate, toliko žonjete. Zadnje ćase pa se obnašafe precej sebično. Vidite le svoje težave, pozabljate pa, da jih ima tudi vaš partner. Kaj ko bi mu ponudili roko in vsaj pokušali fo težko obdobje premostiti sku-paj z njim. Sicer se lahko pripravite na dolgo jesen in še bolj osamljeno zimo. Pozite se prepihov, saj bo voše zdravje bolj šibko. Kaj lahko se prehla-dite. SKORPIJON OD 24.10 DO 22.11. Planeti bodo krivi, da bosfe v nekaferih stvareh reagirali precej nepremišljeno. To boste spoznali šele, ko zna biti že prepozno. A se ne bo zgodilo nič usodnega. Le s parfnerjem se bosta še bolj spraševala, kaj dajeta drug drugemu. Casa za sebićne želje in potrebc res nimate več, če žclitc stvari postaviti na pravo mesto. Ob tem se nikar ne smilite sami sebi. Vsako partncrstvo jc prilaga-janje in tudi odrekanjc. Ce ne gre, pač poći po celcm šivu. STRELEC OD 23.11. DO 22.12. Vćasih imafe zclo sfrupen jezik, zato velikokrat nehote prizadenete vse okoli vos. Partncr je to dolgo molče prenaial, sedaj mu bo dovolj. Postavil vam bo nekaj povsem razumljivih ultimatov, ob kafcrih bostc rahlo utihnili, predvscm pa vas bo njegova korajža moćno presenetila. Se najlažje bi bilo zviti rcp med noge in počakati, da se zadeve ohladijo. A tokrat s preizkušeno taktiko ne bo šlo. Ireba se bo potruditi in spremeniti nckaj želcznih navad. KOZOROG OD 23.12. DO 20.1. Včasih je dobra veičina tudi redkobesednost. V naslednjih dneh se bo izkazala za odlično, saj vat bo novi znanec nenehno zasliševal in radovedno vrtal v vas. Kmalu bostc spoznali, da manj kot mu boste povedoli, bolje bo za vas. Uradno zadevo, ki jo žc nekaj časa odlašate, pa bosfe v naslednjih dneh morali rešiti. Prav nič več časa nimafe, če ne želite, da boste posledice čutili tudi v denarnici. VODNAR OD 21.1. DO 19.2. Počutje se vam bo začelo popravljati, dobili boste nov elan in voljo do dela. Krivo bo spoznanje, da se je ie najbolje zanesti nase, vse osfalo pa je bolj iz dneva v dan, Stara znanka vam bo ponudila roko in zna se zgoditi, da boste obudili nekdanje prijateljstvo, ki vam bo pomagalo lepšati prihajajoče dneve, ki bodo vsak dan manj sončni in bolj kratki. Izkopali se boste tudi iz finančnih težav in to na zelo čudcn način. Vsekakor ga ne boste pričakovali. RIBI OD 20. 2. DO 20.3. Dovolj je bilo razmišljanja, čas je, da preidete k dejanjem. Ne bo lahko, celo zelo težko zna biti, a v naslednjih dnch boste spoznali, da se že nekaj časa vrtite v začaranem krogu, iz katerega ne boste prišli, če ne boste bolj samozavesfni in odločni. lo velja fako za vaš položaj v službi kot doma, kjer vam bo kljub polni hiši vclikokrat samotno pri srcu. Manjkal vam bo ogenj v očeh m prsih, a go žal že nckaj časa nihče ne zna prižgati. Malce zaradi vaše otopelosti, še bolj pa zato, kcr se bojite odpreti sreči vrata. Ko zadiši Počitnice se šolarjem in di-jakom počasi, a zanesljivo izte-kajo, z njimi pa se bodo poslo-vili tudi naši počitniški sodelav-ci. Eden najbolj zgovornih in prijaznih v teh počitnicah je bil Andrej Breznik, ki smo ga prejšnji teden napačno uvrstili med študente. To bo šele čez dve leti, saj je končal šele drugi letnik velenjske Gimnazije, to-krat pa je prvič preveril, kakšen je novinarski poklic. Andrej se jutri poslavlja, še prej pa nam je zaupal, da ga občutek ni varal. Novinarstvo ga je prej !e veselilo, sedaj ve, da je to lep in zanimiv poklic. Malo težko mu je bilo, ko smo ga kar takoj "vrgli v vodo" - že prvi dan se je moral podati po velenjskih ulicah in narediti an-keto. Sicer pa mu je bilo pri nas lepo, pravi, da celo odlično. Prav vse mu je bilo zanimivo, tudi srečanje narodno zabavnih po jeseni ansamblov na Graški Gori, čeprav tovrstne glasbe sicer ne posluša. Bolj plaho je v ponedeljek naša sodelavka postala tudi Marija Skočir, maturantka, ki bi tudi rada postala novinarka. In tudi njo je urednica radia Mira Zakošek, ki se je čisto zares med nas po treh tednih počitka vrnila v ponedeljek, takoj poslala na teren. Prav ve-liko nas v teh dneh namreč ni v službi, zato se pozna vsaka pomoč. Marija je zadnja letošnja počitniška pomoč, potem pa bo že zadišalo po je-seni. Kar nekaj naših rednih ali občasnih sodelavcev pa v teh dneh pomaga s svojim znanjem bogatiti mlade na 11. razisko-valnem taboru mladih razisko-valcev, ki ga pripravlja ERIC-o. Matjaž Salej je zato v ponede-ljek v radijskem programu Andrejje spoznal, da no-vinarstvo ni čisto individua-len poklic, da marsikateri članek ali tema nastane v sodelovanju s kolegi. In to se mu je zdelo še posebej "fajn". manjkal, saj je v taboru nepo-grešljiv. Tam pa sta tudi Aleš Ojsteršek in Jure Trampuš. Vsako popoldne se pridno jav- ljajo v program radia Velenje in tako skrbijo, da ste o tem, kaj o mestu Velenje, ki je tokrat predmet raziskav, menijo mladi, res dobro obveščeni. Zadnje dni počitnic v teh dneh izkoriščata novinarka Milena Krstič - Planinc in glav-na propagandistka Nina Jug. Ta je seveda uživala na svojem košču zemlje nasproti Brionov, kjer že nekaj let najraje dopu-stuje. Pričakujemo ju v ponede-Ijek. Ko se bodo vrnili še Janez Plesnik, Jure Beričnik in Janja Košuta Spegel, bo tu že sep-tember. In kljub temu, da nas bo nekaj vonj in okus morja okušalo tudi v tem mesecu, nam je jasno, da se začenjajo dnevi, ki tja do novega leta mi-nejo tako hitro, kot bi pihnil. Ja, kmalu bomo pričeli priprav-ljati nov Almanah treh občin. Tokrat na prelomu tisočletij. Ali tudi vam čas hiti tako divje hitro? ■ bš Garancije za dolgo in zdravo življe-nje ne podedu-jemo, temveč si moramo dolgost in kva-liteto našega življenja, ki je sicer vedno prekrat-ko, izboriti sami. Zahvaljujoč medicini in športu vemo danes o bolj zdravem načinu življenja mnogo več kot pred desetletji, ko so ljudje - kar pa je bito seveda hudo napačno - zavidali tistemu, ki je imel prekomerno telesno težo, rdeč in okrogel obraz, pa še cigare-to v ustih. Danes smatramo takšnega človeka za težkega bolni-ka, saj takšen opis predstavija sku-pek vseh riziČnih faktotjev, ki vodi-jo v nekvalitetno življenje in pre- zgodnjo smrt. Danes vemo, kaj so to rizični faktorji ali faktorji tvega-nja. 1o so: preobilna telesna teža, povišane maščobe v krvi, kajenje, sladkorna bolezen, pretirano uživanje alkohola, kofeina in pre-malo gibanja. Dokazano je, da bi lahko človek živei vsaj deset let dlje, če bi živel bolj zdravo oziro-ma se izognil rizičnim faktorjem. In kako živeti bolj zdravo? Boljšo psihofizično kondicijo ohranjamo oz. pridobivamo s telesno aktivnostjo kot je hitra hoja oz. telovadba nasploh. Vsi čili starostniki zatrjujejo, da bi moral človek vsak dan opraviti pol ure hitre hoje, vendar ne do utrujenosti. Nikoli se ne bi smeli preveć najesti, tako da nam bi bilo slabo ali celo zaradi tega težko dihali. Pri pitju alkohola moramo poznati mero, vendar še danes strokovnjaki, ki se ukvarja-jo z alkoholom, ne vedo povedati, kaj je to »zmerno« pitje (kozarček ali dva vina, malo aii veliko pivo tu in tam?). Zamisliti se moramo nad dejstvom, da so bili vsi sedanji alkoholiki nekoč »zmerni« pivci. Zato bi se pred alkoholizmom najbolje zavarovali z abstinenco. Z redno telesno aktivnostjo ohranjamo vitalnost organov, si krepimo srce, mišice, pre-prečujejo aterosklerozo in s tem upočasnimo proces staranja. Proces staranja upočasni tudi stalna miselna aktivnost, kar dosežemo z nenehnim izob-raževanjem. Iz vsega navedenega bi lahko v »đesetih zapovedih« napisali recept za zdravo življe-nje: 1. Redno skrbimo za normal-no telesno težo. 2. Bodimo vedno telesno aktivni. 3. Nekadimo. 4. Izogibajmo se štirih belih snovi: siadkorja, soli, bele moke, svinjske masti. 5. Jeze tn nejevolje ne smemo »pojesti«, temveč jo stresimo nav-zven. 6. Izogibati se moramo dolgo-trajnih stresnih situacij. 7. Paziti moramo na normalni nivo holesterola v krvi. 8. Redno moramo kontrolira-ti krvni pritisk in druge rizične faktorje. 9. Poskrbeti moramo za pri-jetno vzdušje v družinskem življe-nju in delovnem okolju. 10. Opravijati moramo redne zdravniške kontrole vsak dvakrat na leto. Za zdravje lahko torej naredi-mo največ sami, če pa se nas že loti bolezen, potem nas bo zdravil zdravnik, ne pa povsem ozdravil, kajti še vedno velja stara izkušnja - zdravnik zdravi, narava pa ozdravi. ■ Valter Pirtovšek, dr. med. Zdravstveni kotiček Kako živeti dlje in bolj zdravo? Piše: Valter Pirtovšek, dr. med. NAGRAĐNA KRIŽANKA PODJETJA PERFTECH Podjetje za proizvodnjo in uvajanje novih tehnologij Predstavništvo Velenje - na Prešernovi (nad Elektrotehno) GSM: 041/ 793 -318 Rešitev križanke, opreml-jene z vašim naslovom, pošljite na Naš čas d.o.o., Foitova 10, s pripisom PODJETJE PERFTECH Najkasneje do ponedeljka 27. avgusta Izžrebali bomo tri nagrade presenečenja! REŠITEV KRIŽANKE DUSETI TEKST: NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE DUSETt, objavkjene v tedniku Naš čas 5. Avgusta. 1 .nagrado: Cev za zalivanje pre-jme Emil Srebotnik, Špeglova 15,3320 Velenje 2,nagrado: Cev za namakanje prejme Anton Blatnik, Stantetova 13,3320 Velenje 3.nagrado: Zalivalnik za vodo Alfa 19 prejme Viktorija Ravnjak, Kidričeva 2,3320 Velenje Nagrade prejmete osebno v pros-torih podjetja Duseti d.o.o., Parižlje 8 a, 3314 Braslovče S predložitvijo osebne izkaznice. Tel.: 063/700-1170 Čestitamol SPANSKO IMEREKE NAPIRE-NEJSKEM P0LQT0-KUSSTE- ZDRAVILO PROTI BLJUVANJU, VRTOGLA-VICI.NA PRiMERPRi VOZNJIZ AVTOBUSOM PRIRODA, NATURA' CLAN AKA-DEMIJE ROBERT ALTMAN KACJI GL H SMOLAR HE VODILNI SL.PLAST. KIRURG (ZORANi SMUC.CEN TERVZDA, STAftOIMEl TAJSKE OBVEZNA SPLOSNA DAJATEV DRZAVI SLOG FINOME-HANIK.KI POPRAV-LJAURE NEM.SKLA-DATELJ AfERNER) ESTVICA ATOLVTT HEMOCE-ANUJH ROMBAl "VERA . OTON ZUPANCIC FOND ST.GRSKI JUNAK.PO NJEMIMEZA VIS.SOLE KABINA NALADJI VERA ALBREHT TAVCAR GL.M. VRSTA METULJA KDCA.P0-GANJEK £ MfffEMAT. ZNAKZA ENAKOST ANGL.MES-TOVRO-KAVSKEM PRELIVU ■ TVMODE-RATOBKA BAS SJ.0N0V CEKAN pmK VRC- AMER. PISATELJ (JAMES) mm KOVINA(V) ITALIJ. MOS.IME ZGCRNJ. NASUTI ROBVI-NOGRADA MAKEDON- POMANJ-KANJEMO-RALNIH NACEL SODRUS. PISATELJ (PAVEL) ,INJA NESRECE VRHTTA ROBUTR-NOVSKEGA GOM GLAVNO MESTO GRCI.IF .PRAOCE CLOVESKE-GARODU SL.BALET-NIKINKO-REOGRAF (METOD) 14 W €AS OBVESCEVALEC 19- avgusta 1999 KINO VELENJE v hotelu PAKA Vf UkA PVOMHA V juliju in avguslu - sprememba urnika filmskih predstav! PAST romantična pustolovščina, DTS Režija: Jon Amiel Vloge: Sean Connery, Katherine Zeta-Jones Dolžina: 114 minut Četrtek 19. 8. ob 18.30 in 21.00 Petek 20. 8. ob 18.30 in 21.00 Sobota 21.8. ob 18.30 in 21.00 Nedelja 22. 8. ob 18.30 in 21.00 Ponedeljek 23.8. ob 20.00 Trenutno najbolj vroča filmska dama Katherine Zeta-Jones in ved-no šarmantni Sean Connery vas bosta zabavala v romantičnem Iju-bezenskem, pustolovskem filmu. Robert slovi kot največji tat umet-nin na svetu. Ob tatvini neprecenlji-ve Rembrandtove slike najprej obdolžijo njega. Na sledi mu je pre-iskovalka zavarovalniške agencije Virginia, ki ga želi ujeti v past. Med njima se splete nenavadno partner-stvo, mešanica privlačnosti in nezaupljivosti. Skupaj začneta kovati načrt za drzen rop na pragu tisočletja. MATRICA futuristični triler, DTS Režija: Andy & Larry Wachowski Vloge: Keanu Reeves, Laurence Fishburne, Carrie-Anne Moss Dolžina: 136 minut Petek 20. 8. ob 24.00 - predpre- miera! Kaj je matrica? Neo je vse življenje obseden s tem vprašanjem. Pre-pričan je, da mu lahko da odgovor le Morfej, najnevarnejši mož na svetu. S pomočjo prijateljice, ki ga popelje v drug svet, spozna Morfeja, vendar se morajo vsi trije najprej spopasti z zlobnimi tajnimi agenti, ki jim strežejo po življenju. Ko Neo izve resnico o matrici je odločilen vsak njegov korak in vsaka njegova misel. Ta resniča ga lahko stane življenja in še nekaj bolj dragocenega. Neverjetni zvočni in specialni efekti. Pripravite se na polet! NOČ ČAROVNIC 20LETP0ZNEJE grozljivka, dolby digital Torek 24. 8. ob 21.00 Sreda 25. 8. ob 21.00 Režija: Steve Miner Vloge: Jamie Lee Curtis, Adam Arkin Dolžina: 87 minut Pred dvajsetimi leti se je On vrnil domov. Danes, po dvajsetih letih, je čas, da se Laurie in Michael ponovno srečata. Laurie, pod spre-menjenim imenom Keri Tate, živi skupaj s sedemnajstelnim sinom, v majhnem mestu, kjer vodi pre.-stižno privatno šolo. Michael se nenadoma vme v njeno življenje z željo po maščevanju. Pri tem je v nevarnosti tudi skupina dijakov. Ko Laurie odkrije, da jo je demon našel se odloči, da se bo tokrat spoprijela z njim do konca. Pričaka ga v svoji šoli in boj na življenje in smrt se prične. V juliju in avgustu - sprememba urnika filmskih predstav I OTROŠKA MATINEJA Vnedeljo 22. 8. ob17.uri SKODRANA SUZY - komedija. Režija: John Huges Vloge: James Belushi, Kelly Lynch Dolžina: 96 minut Prisrčen film o deklici in njenem očetu, ki sta brezdomca in si na zelo navihan način iščeta hrano ter streho nad glavo. Na enem izmed svojih lovov skoraj po naključju ulovita lepo in bogato mamico. Filmski ciklus SODOBNE GROZLJIVKE: v velenjskem kinu vas še nikoli ni bilo tako strah, kot vas bo v straš-nem avgustu. Prihajajo namreč zgodbe, nabite s suspenzom, preli-te s krvjo in doneče od srca para-jočih krikov. Zagotovljena zabava za adrenalinske odvisnike in zaščitniške Ijubimce. NOČ ČAROVNIC -20LETP0ZNEJE grozljivka, dolby digital Torek 24.8. ob 20.00 Sreda 25. 8. ob 20.00 Režija: Steve Miner Vloge: Jamie Lee Curtis, Adam Arkin Dolžina: 87 minut Cena vstopnice za filmski ciklus je 500 SIT! Naslednji teden že novi filmski ciklus z naslovom DRUGAČNI FIL-Ml, ki se bo odvijal ves septem-ber (ELIZABETA, MOJA B0Š, HAMLET, TAKO JE LJUBKA in DALEČ OD OČI)!!l Cena vstopnic: za redne predstave 600 SIT, za predpremire 700 SIT, za otroške matineje 400 SIT, za filmski ciklus 500 SIT. Rezervacije vstopnic po telefonu niso možne. V predprodaji lahko kupite vstopnice tudi zateden dni naprej, pri blagajni kina, vsak dan, pol ure pred prvo predstavo in dalje. Informacije o predstavah : 898 24 93 od ponedeljka do petka od 8. do 14.ure. Informacije in predprodaja vstop-nic: 898 24 91 pol ure pred prvo predstavo in dalje. EAEIPI MESTNA OBČINA VELENJE, ŠALEŠKI RAZVOJNO PODJETNIŠKI CENTER, OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA VELENJE, KULTURNI CENTERIVAN NAPOTNIK VELENJE, MUZEJ VELENJE pripravljajo projekt, s katerim bi želeli vzpodbuditi ustvaijalce s področij: - umetnostne in domače obrti, - likovne dejavnosti, - sodobnega in industrijskega oblikovanja, - pisane besede, fotografije, grafičnih in tiskarskih izdelkov, - glasbenih in video medijev, da razmišljajo o svojem kraju, njegovi prepoznavnosti, njegovih starih in novih simbolih, da bi lahko nam in obiskovalcem naših krajev te vrednote predstavili v najširši paleti. Avtorje in njihove izdelke prepoznavnosti naših krajev bomo predstavili na razstavi PREPOZNAVNOST MOJEGA KRAJA, ki bo odprta na Velenjskem gradu med 10. in 31. oktobrom 1999. Pogoj za predstavitev na razstavi je, da se: - izdelki nanašajo na vsebino razpisa, - so vezani na Šaleško dolino, - so oddani do 25. septembra 1999 do 19. ure v prostore Velenjskega gradu. Javna predstavitev projekta in razpisa na temo Prepoznavnost mojega kraja bo 7. septembra 1999 ob 11. uri na Velenjskem gradu. Podrobnejše informacije o razpisu bodo organizatorji nudili po javni predstavitvi razpisa. VPISOVANJE učencev za šolsko leto 1999/2000 za vse instrumente, malo šolo, pripravnico in izrazni ples bo od 20. 8.-31.8.1999 od 10.00-13.00 ure, v torek in četrtek tudi od 16.00 do 18.00 ure. Prireditev Prešmentane citre bo v petek, 20. avgusta, s pričetkom ob 19.00, na Starem trgu v Starem Velenju. PRIREDITVE KULTURNEGA CENTRA 1VAN NAPOTNIK Nina in Franc Kompare V četrtek, 19. avgusta, ob 20.30 bosta na Velenjskem gradu nastopila znana in priljubljena umetnika, ki sta nas prvič navdušila na letošnji pri-reditve Bolero 99: sopranistka Nina KOMPARE in njen oče Franc K0M-PARE, ki igra na trobento. Oba umetnika bo na klaviaturah spremljal Janez Repnik. Njun program je narodna, zabavna, pop, klasična, cerkvena in umetna glasba. Njuno uspešnico kaseto in CD "Med nebom in zemljo" bo mogoče kupiti na koncertu. Nina je absolventka angleškega in latinskega jezika ter redna učenka glasbene in baletne šole za solopetje v Ljubljani. Je ena redkih Sloven-cev, ki poje v Svetovnem pevskem zboru mladih, ki je prejšnji teden gostoval tudi pri nas. Oče Franc pa jo spremlja s trobento kar je svoje-vrstnost združitve vokala in trobente. Vstopnice 800 SIT! Prešmentane citre Zaradi slabega vremena je bila prireditev Srečanje najboljših in najbolj zanimivih citrarjev, Ijudskih pevcev in godcev, ki jo prirejata Kulturni center Ivan Napotnik in Krajevna skupnost Staro Velenje, prestavljena na petek, 20. avgusta, s pričetkom ob 19.00, na Starem trgu v Velenju. Program ostane nespremenjen. Vstopnine ni! Vabljeni! RJJU O V K I, E 1 JJ S: 497 66 80/ 497 66 81 ČETRTEK, 19. avgusta: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko upravo Slovenj Gra-dec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja - športaza vse; 10.00 Na svi-denje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 20. avgusto: 6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Turistična ponudba Zreč in Rogle; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 21. avgusta: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gra-dec; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje. NEDEUA, 22. avgusta: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9. 30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDEUEK, 23. avgusta: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo policijsko upravo Celje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ time; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 24. avgusta: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in Ijudje; 18.30 Poročila; Pesetm teđna: 19.00 Nasvidenje. SREDA, 25. avgusta: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slove-nije; 7.20 Poročilo Policijske postaje Slovenj Gradec; 7.30 Poročila 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem ted-na; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.20 Govori-mo o filmu; 17.00 Mi in vi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svi-denje. RABLJENA V0ZILA NA ZALOGI: TIP IFTNIK TFNA Honda 1,4 GLSEDAN 1988 529.200 SIT Honda 1,5 GLSEDAN 1990 680.000 SIT Suzuki Svvift 1,3 GL 1993 800.000 SIT Suzuki Baleno 1,3 GL 3D 1996 1.290.000 SIT Subaru Legacy 2.0 GL 1993 1.251.000 SIT Renault Scienic 1,6 ERN 1996 1.963.500 SIT Lada Samara 1300 S 1996 661.000 SIT Lada Samara 1989 180.000 SIT Mercedes Benz s 320 1994 5.600.000 SIT Volvo 460 DL 1993 935.000 SIT Informacije in prodaja: Fori d.o.o., Tel.: 063/897-0521, teL 0602/42-986 Pravi naslov za fv POSLOWO POSREDNIŠTVO , 8981750 AU ŽELITE PR0DATI DELNICE? Prijazno osebje vam je na voljo, zato pokličite in jih obiščite v poslovalnicah: Vdtije; Fortova 2, tel.: IRII78-07I Celje; Cesta H. divizije 14, tel.: 486-086 Slovenj gradec; Ozka ulica 4, tel.: 0602/511-16 Veselimo se sodeiovanja z vami. AHa kelektn Dežurna pogrebna služba PUP pokopališče Podkraj: Telefon: 063/865-866, 0609/640-208. 0609/620-128. 19- avgusta 1999 ZAHVALE, MALI OGLASI NAŠ ČilS 15 OBCINA SOSTANJ Trg svobode 12, 3325 Šoštanj, tel.: 063/ 40-310, fax: 063/ 883-021 objavlja JAVNI NATEČAJ ZA PROSTA DELOVNA MESTA: POMOČNIK ŽUPANA ZA PRORAČUN IN GOSPODARSTVO, POMOČNIK ŽUPANA ZA OKOLJE IN PROSTOR Zahtevani pogoji: Za delovno mesto pod 1. tč.: - univerzitetna izobrazba ekonomsko finančne smeri, - 5 let delovnih izkušenj, - poznavanje programov za oblikovanje besedil na PC, - opravljen izpit iz poznavanja Zakona o splošnem pravnem postopku. Za delovno mesto pod 2. tč.: - univerzitetna izobrazba ali visoka strokovna izobrazba iz arhitekture, gradbeništva ali druge tehnične ali družboslovne smeri, - 5 let delovnih izkušenj.znanje tujega jezika (angleščina, nemščina), - opravljen izpit iz poznavanja Zakona o splošnem upravnem postopku, -znanje uporabe računalniških programov, -vozniški izpitB kategorije. Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati tudi splošne pogoje, določene v Zakonu o delavcih v državnih organih. Prednost bodo imeli kandidati z znanjem tujega jezika (angleščina, nemščina). Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, dosedanjih delovnih izkušnjah in kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi na naš naslov. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po koncu javnega natečaja. Dodatne informacije so na voljo po telefonu: 063/ 40-310. mali OGLASI APARATI IN STROJI SADNE MLINE, nove, ugodno pro-dam.Tel.: 063/718-282 ali 041/818-899. ŠTEDILNIK GORENJE, plin, elektri-ka, brezhiben, poceni prodam. Tele-lon 852-996. fiLASBiLA KLAVIATURE TECHNICH KN 1200, dobro ohranjene, prodam. Tel.: 041/706-570. GRADBENI MATERIAL RABLJENO STREŠNO OPEKO, kupim. Tel.:893-748. KOLESA OTROŠKO GORSKO KOLO "Scot Junior", ugodno prodam. Tel.:063/832-232. LOKALS 0B GLAVNI CESTI PRI GORENJU, oddam pisarno s telefonsko številko. Telefon 041-720-954. POSESTI MANJŠO P0SEST (10.922 m2) v Kasazah (Petrovče), na lepi legi, pro-dam. Možen ogled. Tel.:885-114. STAVBN0 PARCELO (do 1.000 m2), vcentru Podčetrtka, prodam. Tel.: 715-947. VIKEND ALI MANJŠO HIŠO v bližini Velenja, kupim. Telefon 865-538. MMM MEDNARODNI CSI-B TURNIR V PRESKAKOVANJU OVIR VELENJE '99 20.8.99 ob 14. uri, 21.8.99 ob 10. uri, 22.8.99 ob 14. uri. DRŽAVNO PRVENSTVO SLOVENIJE VELENJE '99 27.8.99 ob 15. uri, 28.8.99 ob 9. uri, 29.8.99 ob 9. uri. 24 UR NA DAN H V POGREBNISLUŽBI TIŠINfl IN CVETLIČARNI IRIS VAM V ZAHVALO, DA STE NAM ZAUPALI K PODARIMO ŽARNIVENČEK V VREDNOSTI o 10.000 SIT. TEL.: 063 / 853 - 7Z7, GSM: 041 / 682 - 369 RAZNO PRODAM KNJIGE ZA1. LETNIK računalniške šole, prodam. Tel.: 041/851-489. ŠPORTNIVOZIČEK "Peg perego" in previjalno mizo, prodam. Tel.:862-863. DVE GUMI S PLATIŠČI DUNLOP 145/13, prodam. Telefon 893-871. DOMAČ JABOLČNIK iz neškropljenih jabolk, prodamo. Telefon 863-234. STREŠNO OPEKO in žlebove, pro-dam po nizki ceni. Telefon 882-941. KAMEN ŠKRILJAVEC, ugodno pro-dam. Telefon 041-720-954. DOBRO OHRANJENO SPALNIC0, prodamo po ugodni ceni. Telefon 890-339. STANOVAN JSKA OPREMA KUHINJO, SPALNICO in otroško sobo, prodam. Tel.:870-509. STORITVE BIOENERGETIK, s.p., 100% odkrivam vsa sevanja z aparti. Telefon 062-779-501. STANOVANJA NAJAMEM STANOVANJE V VELE-NJU. Telefon 041-823-533. OB VELENJSKEM JEZERU oddam dvainpolsobno opremljeno stanova-nje. Šifra "Pošten". V OKOLICI VELENJA, v privatni hiši, oddam enosobno stanovanje,. Tele-fon 870-709. KUPIM GARSONJERO V VELENJU. (Gotovina). Telefon 041-823-533. VOZILA ŠKODO FAVORIT, letnik 91, prodam. Tel.: 893-742. NISSAN BLUE BIRD 2.0, diesel, SLX, I. 85, reg. okt. 99 in Yugo 45,1. 90, 23.000 km, reg. mar. 2000, pro-dam.Tel.: 893-014. FIAT1300, dobro ohranjen, ugodno prodam. Tel.:858-905, (868-150). NISSAN PRIMERA 1,6 SLX, letnik 1991, reg. do 2/2000, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 893-142. FORD FIESTO, letnik 91, prodam ter kupim Citroen Saxo. Telefon 041-547-526. ALFA33,1,3 S, letnik 86, reg. 11/99, metalik siv, prodam za 160.000 SIT. Telefon 861-834. TRAKTORSKO PRIKOLICO, skoraj novo, ugodno prodam. Telefon 850-844. ZAPOSLITVE 48-646. živali šmmm BERNSKE PLANŠARSKE PSE, mla-diče z rodovnikom, cepljene, odličnih staršev, prodam. Tel.:041/409-239 ali 041/814-605. BIKCA PRODAM. Telefon 041-794-301. PUJSKE, od 20 do 40 kg, za zakol ali nadaljno rejo, prodam. Telefon 886-261. KOKOŠI NESNICE, stare 5 mesecev, prodamo po 400 SIT/kom. Telefon 863-234. MLADO KRAVO, brejo, kupim. Tele-fon 831-683. PRODAM PUJSKE, težke od 25 do 70 kg. Telefon 881-764. PRAŠIČKE, od 25 do 30 kg, pro-dam. Telefon 709-340. PRIČELI SMO S PRODAJO JARKIC, pred nesnostjo, vsako soboto na naših prodajnih mestih v Velenju in Šoštanju. Krajnc, telefon 472-071. PIŠČANCE, 2 kg, prodamo. Tel.: 885- 116. MADŽARŠČINA! Želim oprav-Ijati delo turistične vodičke, po vsej Evropi. Delala bi v turizmu. Pripravljena sem končati tečaj. Izkušnje imam. Telefon 069-48-646. SPREJMEM DELO PREVAJLKE, ali v turizmu kot vodička. Obvladam brezhibno madžarsko. Telefon 069- ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage žene, mame, stare mame, tašče, sestre in tete MARIJE MARKAN - MACE 24. 2.1930 - 7. 8.1999 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam v teh težkih trenutkih bolečine pokazali, da ste z nami in ste nam vsak na svoj način nesebično pomagali. Posebna zahvala dobrim sosedom ceste IV., dr. Kralju za dolgoletno zdravljenje, osebju Bolnišnice Topolšica za lajšanje zadnjih bolečin, gospodu Valenciju za besede slovesa, gospodu župniku Vehovarju za opravljen obred, pogrebni službi Tišina za skrbno opravljeno delo. Se enkrat se zahvaljujemo za vsa izrečena ustna in pisna sožalja, za darovane vence, sveče, cvetje, za darovane maše ter hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnjo pot. VSINJENI PROOAMO POSLOVNE PROSTORE: •SLAŠČIČARNA 105.000 DEM •TRGOVINA 150.000 DEM •FRIZERSKI SALON 40.000 DEM •UTEČENA GOSTILNA 500.000 DEM •VELIK IN POMPOZEN GOSTINSKI LOKAL NEDOKONČAN •ŠOŠTANJ MESTNA HIŠA 140.000 DEM 063/ 861*835, 0609/ 624-775,041/ 605-786 DEZURSTVA Zdravstveni dom Velenje 0BVESTIL0 Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefon-sko številko pokličite SAMO V NUJ-NIH PRIMERIH. ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogo-vore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko števii-ko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek 19. avgusta, dnevni dr. Stu-par, dr.Urbanc, nočna dr. Urbanc in dr. Friškovec Petek 20. avgusta dnevni dr. Friš-kovec in dr. Grošelj, nočna dr. Grošelj in dr. Gusič Sobota 21. avgusta in nedelja 22. avgusta, dnevna dr. Stravnik in dr. Pirtovšek ter nočna dr. Stravnik in dr. Pirtovšek. Ponedeljek 23. avgusta, dnevni dr. Vrabič in dr. Friškovec, nočna dr. Lovrec-Veternik in dr. Friškovec Torek 24. avgusta, dnevna dr. Budjo in dr. Stupar, nočna dr. Vrabič in dr. Lazar. Sreda 25. avgusta, dnevna dr. Pav-lovič in dr. Markoš, nočna dr. Vido-vič in dr. Stupar. Zobozdravstvo: 21. in 22. avgusta - dr. Ivan Janežič, delo pravlja v zasebni zob-ni ambulanti, na Efenkovi 61, Vele-nje Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Tel.: 898-18-80. 20. avgusta do 27. avgusta 1999 Ivo Zagožen, dr. vet. med. mobitel 0609-633-677. GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroke: jflHHM Robert OCEPEK, Škalske Cirkovce 26/a, Matejka BOROVNIK, Škalske Cirkovce 26/a. Luca SILADI, roj. 1946, Velenje, Jenkova 10; Terezija GROS, roj. 1941, Slatina 3/a; Slavica PUČNIK, roj. 1956, Velenje, Šaleška 16; Kaja MARINOVIĆ, roj. 1956, Velenje, Kersnikova 1. IIPIUIP Sinif in sU'l t' d! 1)1iinjih su/ najhujsi (>d HstKciih />(/('( in in KiUsli. PE VRTNARSJVO POGREBNA SLUŽBA Dovolite. do vam v najtežjih trenutkih pnskocimo na pomoč m poskrbimo za vse potrebno pn organizaclji pogreba. Pogoje plačila dogovarjamo posebej. POGREBNA SLUŽBA PUP, POKUPALIŠĆE PODKRAJ 063/865-866,0609/640 208,0609/620-128 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in pradedka FRANCA SUHOVERSNIKA Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas, so vezi močnejše, ob njih so brez pomena razdalje, kraj in čas. 9.10.1927 - 8. 8.1999 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijate-ljem in znancem, da ste našega dedka pospremili na njegovi zadnji poti in mu darovali rože in sveče. VSINJEGOVI Nitrost - krivsc za nesreče v&znikov enosB&dssih vozii v'......................................................................................... rešuje zivljenjal Skoraj ne mine poletni dan, da ne bi v kronikah dnevnih časopisov poročali o promet-nih nesrečah, v katerih so ude-leženi kolesarji in motoristi. Posledice so velikokrat zelo hude, če ne kar usodne. Večini nesreč botruje prevelika hitrost, posledice pa bi bile lahko veliko manjše, če bi kole-sarji in motoristi upoštevali zakon in si pred vožnjo na gla-vo nataknili čelado. T\idi, če so poletne temperature visoke, seveda. TUdi znani slovenski pevec Miran Rudan, ki se še vedno bori za življenje, bi zagotovo dobil veliko manjše poškodbe, če bi pri vožnji s sku-terjem uporab-Ijal čelado. Ko se že zgodi, je pre-pozno, zato je pravo zdravilo le preventivno obnašanje. Tovrstne nesreče niso izje-ma tudi na področju, ki ga pokriva PP Vele-nje. Kako pogo-ste so, kakšne so posledice in sankcije, pa nam je odgovoril Robert Vodušek, pomočnik komadiija na PP Velenje, ki je zadolžen za prometno varnost. ■ Kakšna je bila prometna varnost na področju Poticijske postaje Vetenje lani in kakšna je tetos? Vodušek: "Če začnemo s primeijavo prometne proble-matike lani in letos, lahko ugo-tovimo, da je letos stanje na področju PP Velenje nekoliko boljše. Zabeležili smo 12% manj skupnega števila promet-nih nesreč, hudo poškodovanih je tudi nekaj manj, rahel porast pa smo zabeležili pri lahko poškodovanih udeležencih v prometnih nesrečah. Letos se je na našem področju zgodilo 303 prometnih nesreč, v 14 pa so bili udeleženi vozniki eno-slednih vozil, to so vozniki motornih koles, koles z motor-jem in koles. Če naredimo pri-meijavo z lanskim letom, se je zgodilo kar nekaj več promet-nih nesreč, v katerih so bili udeleženi vozniki enoslednih vozil. Bilo jih je 21. V 7 prime-rih letos so bili udeleženi vozni-ki koles z motorjem, lani v H V letošnjem letu ste izvedli kar nekaj akcij, v katerih ste usmerjeno kontrolirali prav voz-nike enoslednih vozit■ Kaj ste v teh akcijah ugotavljali? Vodušek: "Ugotavljamo, da največkrat vozniki enoslednih vozil še vedno ne uporabljajo predpisane homologirane var-nostne čelade, za katero vemo, da lahko posledice v morebit-nih nesrečah krepko zmanjša. Za primer naj povem, da je bila v mesecu juliju huda prometna nesreča v križišču v Lokovici, v kateri je bil udeležen voznik motornega kolesa s sopotni-kom. Sopotnik je utpel zelo hude poškodbe po celotnem telesu, ker pa je na glavi imel čelado, je k sreči preživel, kar verjetno ne bi, če ne bi imel pri tistih starših, ki jih skrbi var-nost njihovih otrok. V primeru mladoletnikov napišemo pred-log za uvedbo postopka pri devetih, v petih prime-rih vozniki motornih koles, lani v šestih pri-merih in pa v dveh pri-merih letos sta bila ude-ležena kolesarja, lani pa v šestih primerih." | Ati zmanjšanje števila nesreč voznikov enosled-nih vozil pripisujete novemu zakonu? Vodušek: "Nekaj vsekakor, če pa stanje primerjamo s celo-tnim slovenskim prostorom, kjer se problematika povečuje, vidimo, da tudi ta zakon nima pravega učinka." čelade." | Kako policisti ukrepate, če ustavite voznika enostednega vozila brez čelade? Vodušek: "Ukrepi so raz-lični, glede na starost voznika. V primeru, da gre za otroka, napišemo pisno opozorilo staršem, kar bi naj zaleglo vsaj Robert Vodušek: "Največ kazni kolesrajem in motoris-tom izrečemo zaradi neupo-rabe čelad." sodniku za prekrške zoper nje-ga. Ukrep izreče torej sodnik za prekrške. V primeru, da gre za ponavljajoče hujše kršitve, imamo tudi poseben ukrep, to je začasen zaseg motornega kolesa oziroma kolesa z motorjem. Od letos naprej lah-ko zasežemo avtomobile. Letos smo zasegli 7 enoslednih vozil. V primerjavi z lanskim letom jih je nekoliko manj, je pa tudi problematika nekoliko manjša." ■ Kako dolgo zaseiena vozi-la ostanejo pri vas? Vodušek: "To je odvisno od več dejavnikov. Mi napišemo predlog za uvedbo postopka o prekršku sodniku za prekrške, ki na podlagi tega izreče var-stveni ukrep začasnega odvze-ma vozila in sicer od enega do šestih mesecev." B Verjetno pa ne ukrepate samo zaradi nenošenja čelad. Koliko ukrepov ste izrekli letos, koliko lani? Vodušek: "Letošnje skupno število ukrepov, ki smo jih izre-kli zoper voznike enoslednih vozil je 185, od tega za čelade 77. Ostali najpogostejši ukrepi so izrečeni zaradi vožnje po prepovedanih površinah; naj-večkrat se vozijo po površ-inah, ki so namenjene samo pešcem, s tem pa zelo ogrožajo to kategorijo udelež-encev v cestnem prometu. Veliko je tudi ukrepov za teh-nično nebrezhibnost motornih koles, še slabša je ta pri kole-sih z motorjem. Mladoletniki si jih pogosto sestavijo iz raz-noraznih delov, največkrat pa nimajo izpravnih zavor." ■ Kakšna je starostna struktura udeležencev v promet-nih nesrečah enostednih vozit? Vodušek: "Moram reči, da gre predvsem za mlajšo popu-lacijo. Letos smo imeli ude-ležena dva kolesarja, oba sta bila otroka. Pri voznikih koles z motorjem pa gre predvsem za mladoletnike, stare od 16 do 17 let, nekaj pa je tudi že polnolet-nih, vendar skupna starost teh udeležencev v prometnih nesrečah ne presega starosti 24 iet. Pri voznikih motornih koles gre za polnoletne udeležence, vendar je tudi tukaj največ ude-ležencev v starosti od 18 do 24 let. Torej gre za mlajše voznike, ki so komaj opravili vozniški izpit, največkrat pa ga sploh nimajo." | Kako pa ukrepate v prime-ru, ko tisti, ki ga ustavite, nima vozniškega izpita? Vodušek: "Pri takih vozni-kih napišemo predlog za uved-bo sodniku za prekrške, kjer se postopek pripelje do konca. Zagrožena kazen pa je najmanj 90 tisoč SIT." ■ Bojana Špegel, foto vos Pred začetkom novega šolskega Seta ntrziiea! Avgust se počasi bliža h koncu, z njim pa se končujejo tudi šolske počitnice. Zopet bo treba misliti na novo šolsko leto. Tega se zavedajo tako uč-enci, dijaki in študentje kot tudi njihovi starši, ki v teh zadnjih počitniških dneh pričenjajo mrzlično kupovati vse potrebno s seznama učbenikov in knjig. Tako se večina staršev prav zdaj ubada z nakupovanje š-olskih stvari, peščica pa se jih je v bitko za lov na učbenike podala že junija in julija. To so predvsem tisti, ki so se v knji-garnah naročili in sedaj čaka-jo, da kompleti učbenikov pri-dejo v njihove roke. Seveda se ob tem pojavlja tudi nejevolja, toda razumeti moramo, da so tudi prodajalci učbenikov Ijud-je in da v teh dneh delajo s pol-no paro. Da bi zvedeli, kako je s tem, smo obiskali velenjske knjigar-ne, za mnenje pa smo pov-prašali tudi nekaj občanov. Mesto Velenje premore štiri knjigarne oziroma papirnice. Njihova založenost s potrebščinami je velika, saj je poletje višek učbeniške sezone. V Kulturnici imajo učbeni-ke sicer v prosti prodaji, vendar le tiste, ki jih imajo na zalogi. Prcdnost dajejo sistemu pred-naročil, kjer kupec naroči žele-ne učbenike in jih proti koncu avgusta prevzame. Tukaj se ponavadi pričnejo težave; založbe napovejo nove ali pre-novljene učbenike, ki naj bi izšli konec avgusta. Vendar se izid ponavadi zavleče in tako učbeniki pridejo na police šele aprila ali maja, ves ta čas pa se potrošniki užaljeno pritožujejo nad neresnostjo založb. Največ je naročil za osnovno šolo in za prvi letnik srednjih šol. Dijaki prvih letnikov, če smo natančnejši njihovi starši, morajo odšteti tudi največ denarja za nakup novih učbeni-kov. Njihove cene se namreč gibljejo od 30.000 do 40.000 tolarjev, kljub dejstvu, da država še vedno drži zamrznje-ne cene učbenikov. Davek na dodano vrednost se še najbolj pozna pri šolskih potrebščinah. Mladinska knjiga, ki se kaže v prenovljeni podobi, je prav tako že polna kupcev. Z osnov-nošolskimi učbeniki so bolj založeni kot s srednješolskimi, saj so ti večinoma še v tisku. Kupci osnovnošolskih učbeni-kov kupujejo predvsem delo-vne zvezke, saj učbenike naročijo v učbeniških skladih, kar je ceneje in bolj praktično. Ti učbeniški skladi pa so vedno bolj aktualni tudi v srednjih š-olah. Pentlja, edina papirnica v Velenju, ki ima v prodaji rablje-ne učbenike, je zadovoljna z obiskom; ta se stopnjuje. Cene rabljenih učbenikov so odvisne od njihove ohranjenosti in let-nice izdaje. Novih učbenikov nimajo v prosti prodaji, ker menijo, da so naročila najpri-mernejša - tako za kupca kot tudi za prodajalca. Dopustov pa za knjigarne ni. Pri Knjigarni DZS se lahko dobi nekaj učbenikov v prosti prodaji. Cene učbenikov se gib-ljejo od 2000 tolarjev dalje, odvisne pa so seveda od kvali-tete in debeline. Dobro se pro-dajajo že tudi šolske potrebščine, katerih cene so se s prihodom davka na dodano vrednost nekoliko dvignile. Zanimivo je dejstvo, da knjigarne med sabo ne tekmu-jejo za kupce. Navsezadnje je Velenje peto največje mesto v Sloveniji, ki pa ima samo štiri knjigarne. Očitno se je torej učbeniška mrzlica za nekatere že začela. Starši se vsak dan bolj in bolj zavedajo, da bodo morali glo-boko seči v žep, ko bodo kupo-vali vse za izobraževanje svojih otrok. Na resnico, da je po plit-kem žepu težko brskati, pa se tako ali tako nihče več ne more in ne sme ozirati... Prevladali bodo uč-beniški skladi Magdalena Avberšek, Skal-ske Cirkovce: "Letošnja ponudba učbenikov v knjigar-nah je v primerjavi z leti poprej zelo dobra, vendar pa se mi zdi, da so cene vsa-ko leto višje. Stvari sem letos nakupo-vala v Kultur-nici, in to že junija, pred davkom na dodano vred- nost, vendar vseh knjig še nimam. Najbolje bi v takih pri-merih bilo, da bi država v šoli uredila učbeniški problem in ponudila tiste učbenike, ki jih otroci v šoli nimajo." Majda Šmit, Velenje: "-Imam sina, ki gre v 8. razred. Letos sem knjige naročila pre-ko Mladinske knjige in jih plačala, ko novi davek še ni bil upoštevan. Pravzaprav ne vem, kako so se cene spre-menile, ven-dar pa so bile pred nekaj leti vseno nižje. Menim, da so za pomanjkljivost učbenikov v knjigarnah krive tiskarne oziro-ma založbe, saj pričenjajo tiskati učbenike tik pred zdajci, pa še takrat se vedno kaj zalo-mi, tako da se včasih čaka tudi do oktobra ali novembra. Zelo pa sem navdušena nad učbeniš-kimi skladi in prepričana sem, da bodo le-ti sčasoma izpodri-nili običajno kupovanje knjig v knjigarnah. Glede na naš soci-alni položaj jih bomo morali prej kot slej koristiti." Marta Tajnik, Velenje: "Všeč mi je, da se stanje glede učbenikov in potrebščin izboljšuje, bodisi z učbeniškimi skladi bodisi s knjigarnami, ki sprejemajo naročila. Svojemu osnovnošolskemu otroku sem za novo šolsko leto potrebne stvari že priskbela, na nekatere knjige, ki jih še nima, pa bom počakala do začetka pouka. Uč-beniški skladi se mi zdijo primerni, so cenejši, kot če bi kupila nove in s tem tudi dražje knjige v knjigarnah." Vlasta Zupančič, Velenje: "Veliko raje bi imela, da bi se v knjigarnah septembra dobile vse knjige. Letos smo jih mora-li vnaprej n a r o č i t i, poleg tega pa k n j i g a r n e z a h t a v aj o tudi pred-plačilo, tako da moraš plačati, tudi če stvari še nimaš. Mislim, da se je skupni znesek šolskih stvari letos povišal, vendar pa vzrok za to verjetno ni DDV. Da se nekate-rih učbenikov še vedno ne dobi. sem se že navadila. Posebej pa bi želela pripomniti, da bi morala država oziroma za to pristojne osebe poenotiti učbenike, kajti skoraj vsaka šola zahteva druge učbenike, saj nekateri učitelji želijo tak učni sistem, drug učiteljem je všeč drugačen, tretjim pa čisto nekaj novega." ■ Petra G. in Andrej B. ANKETA Ceste, prepo-jene s krvjo Slovenske ceste terjajo vedno več smrtnih žrtev. Številke v sta-tistiki se zastrašujoče večajo iz dneva v dan. Čeprav poskušamo biti na cestah previdni, pa to še ne odtehta življenj, ki jih vzamejo naše ceste. Kje se skriva glavni vzrok za prometne nesreče, kdo so agresivnejši vozniki in kaj sto-riti, da bo na naših cestah manj nesreč in s tem tudi manj smrt-nih žrtev, smo povprašali mimo-idoče na velenjskih ulicah. Darko Postrpinjek: "Strožji zakoni so nujno potrebni, saj je na cestah premalo varnosti. To se vidi po številu smrtnih žrtev. Glav-ni vzroki za tolikšno števi-lo prometnih nesreč je nepravilno prehitevanje, prevelika hitrost in seveda alko-hol. Sam se sicer ne držim dosledno promet-nih pravil, predvsem kar se tiče hitrosti, a večjih prometnih prekrškov ne delam." Majda Bošnik: "Ko je pred letom dni bil izdan ta strožji zakon, smo se ga vsi držali in vozili počasi, a včasih preprosto pride kakšen dan, ko se ne moraš držati omejitev. V prehodnih obdobjih (npr. jeseni) potre-buješ kar nekaj časa, da se navadiš razmer na cestah, ceste pa so tako ali tako slabo urejene. Pri vožnji pač moraš biti zbran in tre-zen. Krivci nesreč so tako stari kot mladi." Vlinko Zupanc: "Dejstvo je, tia-f policija nikoli ne ujame voznikov, ki res vozijo prehitro in ne upoštevajo prometnih predpisov, ker pač poli-cije ni nikoli tam, kjer bi morala biti. Mi, vozniki, pa takšne stvari vidimo vsak dan in se nam ne zdi prav. Strinjam se z vedno bolj strogimi zakoni, a policija naj ujame in kaznuje tiste, ki so kazni potrebni in tako bo manj nesreč s takšnim izidom smrtnih žrtev." Mitja Pejovnik: "Mislim, da je prav, da so zakon poostrili. To je bilo nujno potrebno. Glavni vzrok prometnih nesreč je predvsem neizkušenost mladih vozni-kov in dobri avtomobili, ki si jih sposo-dijo od s t a r š e v . Dobro bi bilo, če bi se vsak izmed novih voznikov najprej zavedel, kako težko je zaslužiti denar, da si lahko kupiš avtomobil. Potem bi mogoče ne bili tako objestni na cestah kot so zdaj." Danica Dražnik: "Policija bi lah-ko bila bolj dosledna pri izvajanju policijskih kontrol, saj je na cestah pre-malo policij-skega nadzo-ra. Ironija je, da pa pri izva-janju policij-skih kontrol vedno ujame- jo tiste, ki vozijo 5 km/h preveč, ko pa se mimo tebe pelje avtomobil, ki prekorači hitrost tudi do 50 km/h, pa policajev ni nikjer. Drugače pa vsak naredi kdaj pa kdaj kakšen prekršek. Ga kdo morda ne?" ■ Petra in Andrej ■