Eazgled po šolskem svetu. — Novi nančnl minister dr. Grustav Marchet je rojen v Badnu dne 29. maja 1. 1846. — V državnem zboru zastopa mestno skupino Baden (Baden-Modling-GumboldskirchenPerchtold^dorf), a v nižjeavstrijskem deželnem zboru pa mestno skupiuo Bruck ob Leiti. (Bruck ob L -Hainburg-Schwechat.) Bil je profesor na višji poljedelski šoli na Dunaju ter je poučeval gospodarsko pravo. Znario je njegovo obširno delo »Das Recht des Landwirts". — Dr. Marchet je dvorni svetnik in imetelj komturnega križca Franc Jožefovega reda z zvezdo. —e—. — Tadl na Kranj&kem bi bilo potrebno. V »Steirische Schul- und Lehrerzeitung" je bil pred časom objavljen značilea članek, ki se peča s štatistiko 290 nadučiteljskih stanovanj na Štajerskem. Od teh 290 stanovanj je bilo 26 stanovaoj premajhnib, 13 majhnih in 30 pripravnih le malim družinam. Samo 1% nadučiteljev je bil zadovoljen s stanovanji, 16% je bilo v zdravstvenem oziru komaj zadovoljivih, 11% zdravstveno nesposobnih, 4% za življenje naravnost nevarnih in 28% mokrotnih. V 33 stanovanjih so lahko nabirali gobe in v 39 je bila plesnoba doma. — Na Kranjskem bi menda — menda pravirno — bilo v tem oziru dokaj boljše! Poizkusinio in ta poizkus pošljimo na higijenično razstavo v London! —e—. — Ruska učlteljska društra. Ukrajinsko učiteljstvo je letos dne 28. maja (pravoslavno štetje) ustanovilo društvo nVseukrajinska spilka učiteliv i dijačiv narodnoj prosvity". Program tega društva je: sprava med narodi, vsak narod se vzgojuj v svojem niaterinem jeziku, pouk na vseh šolah bodi brezplačen, učne pripomočke dobivaj v šolah vsakdo brezplačno, a verouk bodi neobligaten predmet. — Dne 4. junija (pravosl. kol.) je bilo zborovanje nZveze vseruskega učiteljstva" v Petrogradu, ki se ga ni udeležil ni en Rus, teraveč le Litvanci, Žiiije, Estonci, Tartari, Armenei in drugi. Toda drugi dan se je zborovaDJe moralo takoj koučati, ali ne na ruskih tleh, temveč na finskih; zakaj na shodu se je dokazalo, kaj so vse pretrpeli ruski učitelji v tej dobi. t j. revolueijski, namreč 549 učiteljev je bilo deloma zaprtih, deloma ubitih, na stotiue jih je bilo službeno odstavljenih, a mnogo odvedenih v Sibirijo. —ega. — Zreza nemškega učiteljstra t Nemčijl je zborovala v dneh 4.—7. junija v Monakovem. Zboruje vsako drugo leto. — Ustanovljena je I. 1871. ter združuje v sebi 47 deželnih zvez z 2982 učiteljskimi društvi in 110.312 člani. Največ društev — namreč 1887 z 62.069 člani — združuje nPruska učiteljska zveza", a takoj prihaja na to rZveza bavarskih učiteljskih društev" s 316 društvi in 11.816 člani. Saško učiteljstvo se združuje v zvezi, ki šteje 75 društev z 11.869 člani. Najstarejša zveza je hamburška od 1. 1805., a ona v Lubeeku obstoja od 1. 1809. — Glavno glasilo ,,Zveze nemškega učiteljstva" je mesečnik ^Deutsche Šchule", a poleg teh izdaja nemško učiteljstvo še 47 pedagoških listov ia svoj politični dnevnik BPreusische Lehrerzeitung". — Vsaka deželna zveza pošilja na glavni zbor centralne zveze po 1 delegata na vsakih 300 clanov, in letošnjega zbora se je udeležilo skoro 5000 delegatov. — Sprejel se je na tem zboru predlog, da se ustanovi lastna organizacijska pisarna. — Prihodnji zbor se vrši 1. 1908. na Vestfalskem. — Češka deca v praških nemških šolah. Kako prekanjeno postopajo praški Nemci, da polnijo svoje nepotrebne šole s nzadostnim" številom otrok, dokazuje tale štatistika. Leta 1905/6 je hodilo iz Smichova (okraj praški) v praške nemške šole 472 otrok, in sicer: v samostansko nemško šolo v Uvoze (III. okraj) je pohajalo 331 čeških otrok, v samostansko šolo Mat. božje (III. okraj) 67, v samostansko šolo ,,Avg. device" (III. okraj) 38, k uršulinkam 13, v šulfereinsko šolo v Holešovem 13, k piaristom 5, a v jožefinsko javno ljudsko šolo pa 3. — Oehi se hočejo natančno ravnati po § 20. novega učnega in šolskega reda. — Eadovedni smo, ako se bo narodni občinski zastop ljubljanski tudi postavil na tako stališče kakorčehi. Potem smemo upati, da izginejo iz zavedne Ljubljane kmalu vse nemške šole. Torej! —a. — Fraškl kardinal Skrbensky je izdal plamteč pastirski list proti nframasonski" svobodni šoli. — Uspeh ni izostal, zakaj ljudje so se pričeli zanimati za društvo in sedaj pristopajo prav redno. — Srbski profesorji t Sofiji. Dne 25. pret. mes. je dospelo v Sofijo 105 srbskih profesorjev, ki so se udeležili tamkajšnega posvetovanja bolgarskih svojih tovarišev. — V Opati.ji se je letos vpisalo v hrvaško ljudsko šolo 274 otrok, v italijansko 22 ia v nemško 80 otrok. Značilno je, da plačuje dežela za 22 italijanskih otrok dve učni osebi, prav tako kakor za 274 hrvaških otrok. Med onirai 80 otroki, ki hodijo v nemško šolo, je večina nemške narodnosti. — Za realce. Naučni minister je izjavil, da namerava vlada reformirati srednje šole tako, da bo mogoče tudi realcem obiskovati vseučilišča in ne samo tehnike kakor doslej. — Beforma šolstra na Španskeiu. Naučni minister dr. Jimeno naraerava zapreti vse šole, ki jih vodijo posvetni ali redovniški učitelji brez potrebnega dokazila učne usposobljenosti. Tako dobe španski redovi hud udarec v materijalnem in moralnem pogledu, ker jim bo s šolo vzetih mnogo dohodkov in ves vpliv na Ijudstvo. Te šole hoče minister nadomestiti z novimi šolami. Kakor smo že poročali, se je odločil, da ustanovi 5000 novih šol. — Na pletarski šoli pri 8v. Barbari v Halozah so začeli dne 1. t. m. drugo šolsko leto, ki traja 7 mesecev. Pouk je brezplačen in se vrši vsak delavnik od 8. ure zjutraj do p?te popoldne. Vodja te šole je g. Ant. O g o r e 1 e c. — Tvorniška šola t Gorlčanih. Tvornica za papir in lesne izdelke v Goričanah pri Medvodah na Gorenjskem je ustanovila za šoloobvezue otroke svojih uslužbencev šolo, ki jo zdaj obiskuje 20 dečkov in deklic. Za učiteljico je nastavljena Amalija Schittnigova iz Ljubljane. — NoTa hrraška vlada in učlteljstro. Kakor smo že poročali, je zboroval ,,Savez hrvatskih učiteljskih društava" dae 23. pret. mes. v Zagrebu. Skupščina je poslala k oddelnemu predstojniku g. Eojcu deputacijo, da mu sporoči želje učiteljstva. O uspehu deputacije je poročal skupščini g. Davorin Trstenjak. G. M. Rojc je obljubil deputaciji, da stori vse, kar mu bo možno, da se pomore učiteljskemu stanu. Solske odbore misli odpustiti, eventuvalno naredbenim potom. Učiteljem zagotavlja popolno politično svobodo Vsakdo naj glasuje pri volitvah po svojem političnem prepričanju. Zaraditega se nikomur ne zgodi ničesar. Kaznovali se bodo le fanatiki, ki hočejo sejati mržnjo raed narod. Šola mora biti žarišče prosvete in svobode, ne pa prevratnega političnega trenja. On in drugi oddelni predstojniki goje vročo željo, da se čim prej ugodi željam učiteljskega stauu — Skupščina je to poročilo z navdušenjem vzela na znanje. — Holandsko učlteljstTO je združeno v mogočno društvo, ki je štelo s l.januarjem 1906.1. 7463 članov. Glavno ujih glasilo ,,De Bode" šteje 8600 naročnikov. —a. — Belgijsko šolstTO. Belgija je eldorado klerikalizma, odkar je de Trooz naučni minister. Ta je v času svojega delo-. vanja zaprl ravno 2 16 šol, in sicer posvetuih. Od 1. 1885., odkar obstoja novi šolski zakon, ki daje vse ugodnosti samostanskim šolam, rastejo le-te kakor gobe po dežju. V Belgiji je sedaj ravno 13.921 šolskih sester in bratov, ki se izključno pečajo s poukom; 5476 šolskih sester in bratov, ki oskrbujejo šolske internate in slednjič je 6274 šolskih sester in bratov, ki se le deloma pečajo s poukom. vSkupaj imamo torej v Belgiji 2 5.6 7 1 duhovskih učnih oseb in le 2 19 3 posvetnih, in sicer 12 4 2 učiteljev in 8 5 1 učiteljic. —g—.