PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATELJE PROLETAREC * % Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF . J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST. — NO. 2231 Eatmd « Mroad <1m* Ut*f. D*r k. 1907, »I the m»t oOkc »i Ukica». Ill . • Act ol Comtm ol Manrbl. 1879 CHICAGO, ILL., October 25, 1950 Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. 6II LETO—VOL. XLV. Kvarno odlašanj z mirovnimi in drugimi pogodbami Zed. države pripravljene skleniti z Japonsko separatno mirovno pogodbo. — Avstrija želi, da okupacijsko stanje čimprej preneha Vojna je že davno minila a morala Japonsko z živili še dol- mirovnih pogodb s poraženimi deželami — razen z Italijo, še vedno ni. Zavezniki (ameriška, angleška in francoska vlada) trdijo, da je temu samo Rusija kriva. Spor radi Japonske Iz nesoglasij med sovjetsko in ameriško vlado radi Japonske jc razvidno, da kake skupne mirovne pogodbe z Japonsko ne bo. Washingtonu to ne dela kakih težkih preglavic, ker je vsa Japonska pod ameriško okupacijo, dočim sta Avstrija in Nemčija pod okupacijo štirih držav. Moskva v svoj4 propagandi trdi, da imajo Zed. države? na Japonskem imperialistične namene. In da je general Mac-Arthur le agent ameriških teženj. Res se je Mac Arthur ju posrečilo, da je komunistično gibanje na Japonskem jako oslabil in da so unije dobile konservativno vodstvo. Stari vladujoči sloj ima spet vlado, ki pa se mora ravnati po MacArthurjevih navodilih. Sedaj, ko je Japonska oteta takozvane komunistične nevarnosti, je MacArthur mnenja, da se lahko sklene z japonsko vla- go podpirati, potem pa jih bo s svojim izvozom industrijskih produktov ter drugega blaga sama lahko kupovala. *. Bolj pa se japonskega tekmovanja na mednarodnem trgu boji Anglija, ker jo je Japonska z nižjimi cenami že prej zelo izpodrivala. Mir z Avstrijo Dočim bi bil separaten mir z Japonsko za zaveznike enostavna stvar, je pa pogodba z Avstrijo drugo vprašanje. Precejšen del Avstrije je pod rusko okupacijo in mirovna pogodba z njo bi morala biti skupna, ker separatna ne bi imela pomena. Sicer gresta ameriška in angleška vlada avstrijski vladi jako na roko, a o Rusiji se tega ne more reči. Sovjetske okupacijske čete mora Avstrija vzdrževati. Vrh tega je Rusija odpeljala iz Avstrije veliko strojev in zahteva od nje tudi petrolej iz njenih vrelcev, vse na račun vojne odškodnine, ki jo zahteva od Avstrije. Temu okupacijskemu stanju in razdelitvi Avstrije v tri okupirane cone bi rada vlada na Dunaju storila konec, toda Rusiji sc nič ne mudi, in dokler bodo O KONFERENCI SOVJ. BLOKA, KI SEJE VRŠILA V PRAGI Dve stvari sta, ki zaskrbljujeta Moskvo: poraz severne Koreje in mogoten pritisk Zed. driav na zapadno Evropo za militariziranje zapadne Nemčije. O porazu sovjetske strategije v Koreji pišemo na drugem mestu. Sicer Zed. države s svojo zmago v Koreji niso oridobile Azije na svojo stran, toda tudi o tem več drugje v tej številki. Kritiki našega državnega departmenta in predsednika Trumana pravijo, da se naša vladna politika osredočuje v glavnem na zapadno Evropo. Ker da le iz nje bo Zed. državam moqoče pretepsti sovjetski blok. Vsa znamenja v svetovni diplomaciji res pričajo, da četudi se zvezna vlada trudi zajeziti "komunizem" v Aziji — ji je vendarle največ za Evropo. Vzrok je prav enostaven. Zed. države so zidane ne samo na najboli solidnemu kapitalizmu, kar jih poznamo od ekonomske krize pred drugo svetovno vojno, temveč so sedaj tudi militaristično najmogočnejša država sveta. Anglosaški blok je razprežen križem sveta. Ako se postavimo na njegovo stališče, je nam lahko popolnoma razumljivo, da noče nad sabo nobene tuje nadvlade. Kajti vse d osle i je vladal, ali pa poveljeval, ali pa kontroliral skozi do kitajske osvoboditve ter do proglasitve Indije v avtonomno državo pretežni del sveta. Res, da Rusija krije veliko zemlje, toda večinoma je na severu'in je neobljudena, kakor je Kanada. KOMENTARJI IMENA SLOVENSKIH LISTOV V AMERIKI, KI SO PRENEHALI V dobi, od kar izhaja Proletarec, j| prenehalo že mnogo] slovenskih listov Sledeče nI |X» Birokrati v Jugoslaviji SO to-j V kapitalistični državi imaš poln seznam listov, ki jih ni vec, rej vse posebne privilegije in posebne ugodnosti lahko le ako a naštetih je velika večina. (jrUj,, t,lki s|0j, kl M) prcj imt>|, ,mnskem vojna oporišča ali MjAerv ČfcsST sovjetska rfcada ne bi pristala. 2eli si jih zaradi dveh možnosti. Namreč ako bi kdaj prišlo do vojne med Rusijo ne, ki jo poseduje ali kontrolira kaka posamezna dežela, ni nobeno jamstvo za njeno varnost. Glavni stan — najvažnejši predel sovjetskega prebivalstva, sega od poljske meje pa do Uralov. In baš ta kraj je od zapadni h sil — predvsem od oborožene sile Zed. držav, najbolj obkrožen. Sedaj — da bi USSR še boli zajezili, so zapadne sile sklenile oborožiti zapadno Nemčijo ter jo sprejeti nmti skušali napraviti v državi v severoatlantski pakt. Naperjen je proti Rusiji — oz/• politično in gospodarsko zmedo roma proti njenemu imperializmu. Da ga goji, o tem z generalno stavko, toda odzvalo i „f m#cf zgodovinar/i nobenega dvoma. Radikalci so v starih časih obetali odpraviti priganjaštvo, se je le malo delavcev ln vsled tega neuspeha so se kmalu vrnili na delo Toda lahko se dogodi, da se bi renči s Fr. Sakserjem. Izdajal Je trajalo nekaj let. Medtem so ga je dnevno, toda ker je Zotti izginjale enake plače, naredbe pisal v prid Franc-Jožefove Av- glede produkcije v industriji in dolge ure in akordno delo čim stro-Ogrske, sta ob postanku so- v agrikulturi so se ostrile in viš- dobe moč. Po boljševiški revo- vražnosti med Zed državami in ji uradniki so jih uveljavljali če luciji je nekaj časa to staro obe- kajzerjevo Nemčijo oba njegova potrebno tudi z kaznimi. Sličen tanje tudi obveljalo. A ne dolgo, lista prenehala. Slovenskega sta proces se je vršil od kraja — tik Mudilo se je producirati, graditi, mu urejevala največ Zvtonko P° vojni, tudi v Jugoslaviji višati pridelke, in zato so delav- Novak in Anton Sabec. Ljudstvo vsled tega morda po- ce v industriji, pri gradnji in na V Duluthu, Minn., je izhajal stane nejevoljno — morda tudi poljih" urgirali, naj se žurijo. Narodni vestnik". Njegov zad-1 nezadovoljno — toda organizi- Nastale so petletke in triletke. nji urednik je bil William Brun-schmiL . in Ameriko bi ji te baze dobro lužiU sile namreC. Jtrmogla. služile, in služile bi ji v slučaju,1 da bi komunisti skušali polastiti se vlade v Tokiu s silo, ker v v vedo, da ne bi dobili viti vlado s pučem. Da bo taka nevarnost čimmanjša, bo Amerika svojo armado v Evropi jako povečala. volitvah večino. Ameriška vlada je v slučaju Koreje pokazala, da je pripravljena tvegati tudi vojno s Sovjetsko zvezo rajše kot pa da bi dopustila, da pride šc kaka dežela v sovjetski blok s silo. Japonska vlada ne nasprotuje težnjam Amerike za vojna oporišča, že radi tega ne, ker smatra, da jo bo le Amerika ščitila pred možnostjo napada nanjo s strani komunistične Rusije in komunistične Kitajske. Tudi Anglija, Avstralija in! Nova Zelandija so pripravljene privoliti Ameriki vojne baze na ski in Dulles sešla na privaten Japonskem in skleniti z Japon- pojnenek, ki je trajal nad eno sko skupno pogodbo, Rusija pa. uro. Da-li sta sc dovolj sporazu-naj stori potem kar hoče. Amerika pomaga Japonski tudi pri ekonomski obnovi in z živili. Kadar bo svojo industrijo uredila in sklepala z drugimi dr-' žavami trgovske pogodbe, bo Zveza gospodarsko lahko spet stala na žavah svojih nogah. Japonska je bila pred vojno v mednarodni trgovini močna tekmovalka z ameriškimi in angleškimi produkti posebno v latinski Ameriki, pa tudi drugod. Kadar se spet opomore, bo lahko znova konkurirala. Ameriški vladi jc to prav, ker drugače bi Sovjetski predlog glede miru Sličen oziroma še težji jc problem zaveznikov glede Nemčije. Ko je na zboru združenih narodov v Lake Success sovjetski vnanji minister Višinski poudarjal, da jc njegova dežela za mir in da želi pri tem sodelovanja, mu je odgovoril ameriški delegat John Foster Dulles, da ako je sovjetski vladi res za odpravo sedanjih napetih odnošajev po svetu mora to pokazati z dejanji, ne samo z besedami. Par dni pozneje sta sc Višin- (Konec na 3. strani) Toda čemu? Mar zato, da bi povečalo blagosta- "Cankarjev Glasnik" (urejeval nje narodov, ki so sedaj pod drugimi vladami, ali ga je Etbin Kristan, potem Ivan zgolj vsled svojih imperialističnih nagibov? Nova Rusija ie imperialistična na svoj način. Pravzaprav je njen imperializem nadaljevanje carskega — seveda v drugačni obliki. Propagira ustvaritev socializma ali komunizma pod zaščito in diktature Kremlja. Toda Zed. države — to se pravi, predsednik Truman, zvezni kongres ter ameriški kapitalizem so se odločili sovjetske ambiciie zbiti v tla — in so jih dose-daj saj v Grčiji, v Koreji, v Italiji, zelo močno tudi v Franciji — in še marsikje — toda stari problemi so ostali. Mi sipamo milijarde v pomoč deželam, ki so v nevarnosti socialnih prevratov. Toda v Washingtonu razumejo, da to samo na sebi ni dovolj. Treba je dvigni-to tudi življenski standard v državah, v kolonijah in na kontinentih, v katerih med velikimi masami ljudi kipi želja po prevratu. Sicer masa na ve, kaj pravzaprav hoče, ve le, česa noče. To za zdrav ekonomski razvoj ni dobro. Radi te (Konec na 3. strani) ranega odpora ne more biti, ker v katerih so vladni veščaki dolo- ni organizirane opozicije. Biro- V Clevelandu so preneKali bratom je to prav. ker le oni imajo pravico kritizirati njim čili, koliko mora določenem roku narasti produkcija v tej ali oni stroki. To pomeni, da morajo delavci delati trše, delo- podložne, in višji uradniki lahko Jontezi. "Naša beseda", "Na-j kritizirajo ali pa dele ukore niž- vodje jih navdušujejo in nasta-prej' in pa angleški list "Cleve- jim Tilo meni da la deiitcv ni lo je "stahanovstvo". Pričelo se . ... — ..j zdrava — posebno sedaj ne, ko je v Rusiji po revoluciji. Neki vsega tako zelo manjka. land Journal", ki ga je izdajala "Enakopravnost", ter istotako angleški list "Journal and Observer", ki ga jc tiskala in izdajala "Ameriška domovina". ■Mfc V New Yorku je izhajal "Naš dom" in več drugih listov. Izhaja sedaj še "Glas naroda", ki pa ni več dnevnik. V Springfieldu, 111., jc izhajal esclpistični list "Zarja". V Washingtonu. D.C., je med prvo svetovno vojno izhajal "Slovenski svet", ki ga je urejeval Ivan Možina. JRZ je med prvo svetovno vojno izdajalo svoje giasilo "Jugoslav Review." Nekateri izmed teh listov so izhajali dolgo časa, nekateri pa le po nekaj številk, npr. "Ame-rikan.ski Slovenec" in "Glas svobode" sta imela dolgo življenje, dasi pod različnimi lastniki. (Konec na 4. strani) Nekaj o naših stvareh Ta številka je nadaljevanje jubilejne izdaje, ker je nam mnogo pozdravnih oglasov ostalo. Bili so prepisani a so se nekje zamešali in tako je bilo treba tiskarni poslati nove kopije. Čemu boj proti zavarovanju zdravstva zdravnikov v Zed. dr-1 unije, toda mogočna zveza i torej vseh nas. A drugim pa ne * češ, kdor se hoče zav arovati, naj jc oziroma ho potrošila do novembrskih volitev nad milijon dolarjev v svoji kampanji proti predlogom za državno zavarovanje ljudskega zdravstva. Plačane oglase priobčuje v nad tisoč dnevnikih in revijah. V tej kampanji ji pomaga ves reakcionaren tisk in vsi nazadnjaški poslanci in senatorji— Češ, da bi bilo tako državno zavarova-. # # i nje "socializem" in zdravniki bi Ali vam ie naročnina p™1«" drt»ve 1 . ' Ta svoj boj je zveza zdravni- notPk H ^ kov češ, kaj pa z npvica-mi iz Kansasa? Pa začnimo z vremenom, četudi pravijo, da kdor nima kaj pametnega povedat pa govori o vremenu. Ampak naše kansaško vreme — in menda se kje drugod — je letos velika novost. Vremenski urad, ki obstoji v teh krajih 69 let, pravi, da kaj takega ne beleži ysa zgodovina. Hudi nalivi v juliju in avgustu in poleg tega izredno hladno poletje, so prava novost za jugo-zapad. Saj smo bili že kar navajeni hude poletne suše in vročine, od solnca požgsne prerije in razkopane zemlje; to se je ponavljalo več ali manj leto za letom. In temu so bili podvrženi seveda tudi poljski pridelki in vrtovi. Kar je zrastlo pomladi— to je bilo vse in če je slučajno prihrumela nevihta meseca julija ali avgusta, je rešila koruzni pridefek. Druga leta smo zalivali vrtove in se željno ozirali v nebo, če že kmalo pridejo o-blaki sem iz Texasa in prinesejo kaj "moto^ga", kar je prišlo večkrat v obliki toče; letos smo se pa jezili nad preobilnim dežjem isaj ga je v juliju padlo 13 palcev) ker so gnili pridelki v vrtovih. Toraj ker je že ves svet narobe, se pa tudi vreme ravna po tem. "Nehvaležnost je plačilo sveta, " se glasi pregovor. Rad imam ptičje žvrgolenje po senčnatem drevju okrog hiše — dasi včasih želim, da bi se zjutraj pričelo uro pozneje — zato nimamo ne mačke ne psa pri hiši, ker sta oba znana kot huda sovražnika ptičev, posebno mačka. Ko je rdeči kardinal gnezdil v bezgovem grmu, sem večkrat napodil tudi sosedovega mačka, ki se je plazil tam okrog. Tako se je pestra ptičja družba zelo pomnožila čez pomlad in poletje in udomačila po obilnem senčnatem drevju okrog hiše. Ker "pravi Krajnc" ni brez vinske trte okrog hiše (sicer ga Stajerc ravnotako rad stisne kak gla-žek) imam tudi nekaj trt belega namiznega grozdja, ki je letos posebno dobro obrodilo. Zoreti je pričelo že koncem julija. Kmalo sem opazil, da je grozdje tu in tam precej očofano, rdeči kardinal in robin sta pa veselo žvrgolela na bližnjem topolu. Ker vem, da so te vrste ptiči veliki požeruhi na grozdje, sem takoj sumil, da nista tako nedolžna kot se delata. Nekega jutra slišim še poseben vrišč v vinskih trtah. Ko pridem bližje opazim robine, samca in samico s pol ducata ravnokar iz gnezda zle-telih mladičev, ki so z vso vnemo obirali grozdje. Lepa je ta! Toraj zato sem jih varoval celo poletje in podil sosedovega mačka proč! V trenutku sem si želel, da bi imel zdaj mačka pri hiti. Pobral sem krepelc in ga vrgel za njimi. Z vriščem so zleteli na bližnje drevo in se tam drli kot da se Jim je zgodila najhujša krivica, in seveda čakali kdaj odnesem pete, da gredo nazaj nad grozdje. Premišljal sem s kom bi jih zastrašil, da bodo saj nekaj grozdja pustili tudi zame Pa mi je prišlo na misel, da ker nimam pravega mačka, je pa KAKO NAPREDUJE NA$E SOCIALNO ZAVAROVANJE Trumanov "Fair Deal" je med ment) napravi tozadeven dogo- drugim zahteval od sedanjega vor z zvezno vlado, kongresa, ki mu termin kmalu Druga važna sprememba za- poteče, da naj "liberalizira" tu- kona soc. zavarovanja določa, di socialno zavarovanje. Poseb- da se povišanje mesečnih podpor no pokojninski zakon je JdH na- izplača že s septemberskimi če- glaševan. . ki, ki bodo razposlani začetkom Dočim imajo kongresniki, se- oktobra, natorji, zvezni sodniki, častniki Istotako važna je sprememba in drugi visoki vladni uradniki po kateri odpade dosedanja o- pokojnine skoro tolikšne ali pa mejitev zaslužka poleg podpore, prav tolikšne kot so prej znaša- Podporo prejemajoča nad 65 let le njihove plače, so pa "navad- stara oseba je smela po starem ni" delavci bili ali brez njih, ali sistemu zaslužiti v delu kritem pa so po postavi mogli prejemati po soc. zavarovalnini samo $15 le kakih $25 na mesec. mesečno, odslej pa sme zaslužiti Ta zakon, sprejet pod Roose-veltom, ni kril farmarskih delav- $50. (V zaposlitvi, ki je ne krije soc. zavarovalnina te omejitve cev, ne hišnih uslužbencev in ne ni.—prev.) tistih obrtnikov, ki se preživlja- Dve drugi določbi ki st ti jo z delom na svojo roko. v veljavo takoj omogočaU preje_ Zvezni kongres je to postavo manje podpore mnogim< ki dose_ letos saj toliko "liberaliziral , j daj niso bUi do . upravičeni da krije tudi domače uslužbence ?rvič deIavec nad 65 ,et sta_ (hišine. sobarice, delavce na far- rosti uposljen v delu kritem mah itd.) Novi dodatki seveda še vedno soc. zavarovalnini ali ni delal dovolj dolgo, da bi bil upravi-ne krijejo potreb upokojencev, 6en do ^^ po starem siste_ dočim so si zakonodajalci in sod- mu more zdaj doblvati meaečno niki pomagali v penzije, ki zna- podporo Po novi dol(K.bi 2akona šajo od pet tisoč dolarjev na leto' je namred. dovolj ako je delayec di $18,000 in vec. delal .<šest četrtletij" (leto in Plačujejo jim jih kajpada naj- pob tekom dobe "13 četrtletij" vec- oni, ki prejemajo najmanj (tri leta in 3 mesece) pred upo- ali pa nobene pokojnine. kojitvijo. To seveda v delu. ki ga Kako izgleda sedanji pokojninski zakon — za delavce — po je krila soc. zavarovalnina. Kdor je torej delal toliko časa pred spremembah, ki so bile v zborni- upokojitvijo, lahko zaprosi 'za ci odobrene v minulem poletju? j podporo pri svojem lokalnem Konservativna informativna uradu za soc. zavarovanje. Dru-agencija Common Council for gič, žena zavarovanega in upo-American Unity ga razlaga v kojenega delavca nad 65 let sta- sledečem članku: Trdnega in široko-vključivega zakona socialnega zavarovanja ni mogoče hitro izpopolniti v veliki in raznoliki deželi kot je naša. Zakon soc. zavarovanja iz 1. 1935 je bil le začetek in ne- rosti, ki ima pod 18 let stare o-troke na podpori, lahko tudi sama prejema podporo. Pod prejšnjim sistemom ni BUalipravfce^ na dokler ni izpolnila 65 let starosti. Starostna in zapuščinska za- davni dodatki k temu zakonu varovalnina, ki tvori enega od imajo namen razširiti soc. zava- osmih programov zakona soc. za- rovanje na dosedaj nevključene varovalnine ozir. zaščite je edi- poklice in osebe, ki delajo na na, ki je docela pod upravo zvez-svojo roko. S tem zakon še ved- i ne vlade. Ostalih sedem pro- no ni popoln, vendar pa pred- gramov upravljajo države, ki tu- stavlja dobršen korak naprej v di delijo tozadevno breme stroš- soc. zavarovanju. kov z zvezno vlado. Eden od sed- Najvažnejše od številnih spre- mih programev je — državna memb so sledeče. (1) začenši s'l. brezposelnost na zavarovalnina, jan. 1951 bo kritih deset milijo- Ostali programi tvorijo javno nov oseb, ki so bile prej izven pomoč starim ljudem, zapušče-scc. zavarovanja; (2) 77', povi-1 njm otrokom, slepcem, pohab- šanje -povprečno) mesečnih pod- ljenim otrokom, dalje se iz pomih izplačil upokojenim de- skladov teh programov podpira lavcem, od njih odvisnim ose- skrbstvo za matere in otroke ter bam ali preostalim odvisnim ose- druge podobne ustanove. Nov zakon soc. zaščite dalje določa obširnejšo federalno pomoč javnim pomožnim načrtom ter vključuje posebne določbe za nudenje pomoči potrebnim bam v slučaju smrti delavca. (Moški in ženske nad 65 let starosti. dobe podporo ako so delali določeno dobo v delu kritem po zakonu soc. zavarovanja.) Novi dodatki k starosti in za- delanezmožnim posameznikom. puščinski zavarovalnini pripu ščajo sledeče skupine delavcev: (1) Hišne uslužbence — služkinje, kuharice, perice, vrtnarje, šoferje in druge uslužbence v privatnih domovih. (2) Osebe, ki delajo na svojo roko. To vključuje one, ki imajo svoje groce-rijske in druge manjše trgovine, gasolinske postaje in podobno, kakor tudi osebe, ki delajo samostojno kot pisatelji, umetniki (likovni), fotografi itd. (3) Farmski delavci uposljeni pet mesecev ali več letno pri istem farmarju. (Skupine oseb, ki delajo na svojo roko in ki jih ne krije novi zakon soc. zavarovanja so v glavnem samozaposljeni farmarji in lastniki farm ter profesionalni ljudje kot zdravniki, odvetniki, dentisti in nekateri drugi.) Za tri zgoraj navedene skupine je soc. zavarovanje obvezno, dočim je za dve drugi skupini prostovoljno in sicer za delavce in uslužbence raznih nedobič-karskih ustanov ter za državne in krajevno-upravne delavce in uslužbence. Prvi lahko pristopijo k soc. zavarovanju ako v to privolijo delodajalci ia dve tretjini delavcev take ustanove; drugi, ako jih ne krije kake druge vrste pokojnina, se lahko pri- Starostne in zapuščinske zavarovalnine in javne pomoči v okviru pomožnega tozadevnega programa, bodo odslej deležni tudi ameriški državljani na otokih Puerto Rico in Virgin Islands. Dodatno bodo veterani druge svetovne vojne po novem zakonu deležni kredita vojaškega službovanja, ko se jim bo določalo podporo soc. zavarovanja. Modrost ni nič drugega kot resnica. Najtanjši senco. las mece svojo Niso povsod žabe, kjer je voda; a kjer slišiš žabe, tam je voda Kdor tujih jezikov ne pozna, o svojem nič ne ve. Cesar ne razumeš, tega nimaš. Vsakemu ostane vedno še toliko sile, da dovrši to, o čemer je prepričan. Mlinar misli, da pšenica samo zato raste, da mu mlin teče. Jaz se izražam v svojih pis-mih jasno in določno, tako da ključijo, če državna ali krajevna've vsakdo v prvem hipu, pri uprava (state or local govern- čem je.—Cankar. PROLETAREC Wednesday, October 25, 1930 3 O KONFERENCI SOVJ. BLOKA, KI SE JE VRŠILA V PRAGI (Konec s 1. strani) ljudske umske bolezni je nastal fašizem in nevarnost je, da ga nekega dne tudi mi dobimo v polni meri, ne samo v drobcih. V takih okolščinah so se zbrali minuli teden v Pragi na Češkem vodje driav sovjetskega bloka in se razšli ne da bi mogli kaj resnega storiti proti kapitalizmu, kateremu sedaj z vso odločnostjo načeljujejo Zed. države. Res so sprejeli nekaj resolucij — za javnost — a kaj so se pomenkovali za zaprtimi vrati — to bo tajnost — saj za sedanjo dobo bodo njihovi pomen-ki njihova skrivnost. Je pa razbrati iz vseh njihovih javno zabeleženih izjav, da so za mir. Njim nasprotna propaganda — predvsem seveda iz Washingtona, trdi, da je Moskva za mir samo zato, ker ve, da bo v slučaju tretje svetovne vojne temeljito tepena in da bo zmagoviti anglosaški blok sovjetsko zvezo razkosal še veliko bolj kakor pa je bila Rusija razcefrana po prvi svetovni vojni. V takem ozračju vsekrižem napetih odnošajev se je vršila tretii teden v oktobru v Pragi prej omenjena konferenca takozvanih sovjetskih satelitk, ki jo je ot-voril podpredsednik sovjetske vlade Vjačeslav Molo-tov. Poleg USSR so bile na nji zastopane Čehoslo-vaška, Poljska, Madžarska, Romunija, Bolgarija, Albanija in vzhodna Nemčija. Poleg njih so bili navzoči tudi komunistični zastopniki iz Azije, toda zgolj kot "opazovalci", ker imajo doma dovolj svojih skrbi in jim ni dosti mar, kaj se dogaja v Evropi. Predmet njihovega zanimanja je samo eden: ali bodo v tem dvoboju zmagale Zed. države s svojim blokom, ali Sovjetska zveza. Na konferenci v Pragi so se zastopniki omenjenih sil bavili največ z vprašanjem, kaj storiti glede zapadne Nemčije, ki jo hočejo Zed. države oborožiti v veri, da bo to najboljša protiutež zoper sovjetske divizije, v slučaju, da se bi kdaj odločile za invazijo na za pad. Sovjetska vlada je ie pred konferenco sporočila Washingtonu, Londonu in Parizu, da "oborožitve zapadne Nemčije ne bo tolerirala". V državnem depart-mentu menijo, da je to le njen bluf, kakor glede Kore-je, in da bo zapadna Nemčija z ameriškim sodelovanjem oborožena vzlic pretnjam iz Moskve. Države, ki so bile zastopane na konferenci v Pragi, imajo z Nemčijo vse do ene zelo slabe skušnje. V vseh je lomastila v eni ali drugi vojni nemška sila, posebno še v drugi svetovni vojni. Vse tudi vedo, da zveze" "prijateljstva'* z nemško vlado, pa naj bo kaj-zerska ali nacistična, ali pa "zapadno-demokratič-na", ne drže4 Čim se nemški vladi zazdi čas ugoden, pa jih prelomi. Konferenca sovjetskega bloka v Pragi pa je pokazala eno dejstvo: Moskva je v ofenzivi za mir predvsem iz razloga, ker res noče vojne. Toda — vsi njeni nasprotniki v Ameriki, v Angliji, v Franciji, v Vatikanu itd. pa hite zatrjevati, da se je zato tako boji, ker ve, da bo izgubila. To so kajpada špekulacije. A vendar se zdi, da se po svetu čezdalje bolj pritiska na Washigton, da naj sedaj udari. Upamo, da bodo vzlic naši resnični ali dozdevni premoči zmagali tisti, ki stvari razsodno presojajo in so za mir. Zato je nič več kot prav ko nekateri naši vplivni ljudje toliko delujejo, da naj rajše s sovjetsko zvezo sklenemo mir sedaj, ko še nismo v vojni z njo, .ne šele po razdejanju sveta. Mnogi trdijo, da jih je tudi v Moskvi veliko, ki so iskreno za tak sporazum, ki bo jamstvo za mir. JOHN BOMBACH Se še ni dobro posušilo črnilo o poročilu smrti sobrata in so-druga Michaela Pečjaka, katerega smo položili v grob pred nekaj tedni po skoro 60-letni dobi njegovega življenja v Ameriki kot ustanovitelja društva štev. 3 SNPJ in nad vse ves čas delavnega odbornika in zavednega sotrudnika, že nas je presenetila vest da se je od nas za zmerom poslovil drugi in nad vse navdušeni borec za delavske pravice JOHN BOMBACH. Pokojni John je prišel v Ameriko že leta 1900, se nastanil v Johnstownu in ves čas 50-letne dobe bival tu ter vsa ta leta garal po dušljivih premogarskih luknjah in na starost—namesto počitka, je dobil takozvano maj-narsko naduho, katera mu je pospešila njegovo smrt. Spomini mi prihajajo nazaj v skoro 45-letno dobo, ko smo imeli močno socialistično gibanje med nami potom predavanj in drugih priredb v svojih klubih. Vse povsod ga je bilo videti kot delavnega sotrudnika in kot tak je ostal do svojega konca neupogljiv, dasi je imel veliko družino (5 sinov in 4 hčere>, ki so vsi živi in sedaj že skoro vsi poročeni. Kljub temu si rezerviral čas agitirati za svoje prepričanje. Prosveta m Proletarec sta z njim in M. Pečjakom zgubila zvesta naročnika, ki ju bo težko nadomestiti v sedanji dobi. Pokojni Bombach je bil rojen v Rakeku na Notranjskem leta 1878. Ob smrti mu je bilo 72 let. Zapušča žalujočo soprogo in gori omenjene otroke ter mnogo sorodnikov ter prijateljev. Čutili smo to posebno ob njegovem pogrebu dne 12. okt. Posetilo ga je ob tem zadnjem slovesu in na njegovi poslednji poti veliko ljudi, kajti bil je priljubljen in znan vsepovsod v teh krajih in mnogim tudi drugje Bil je ustanovni član društva Adrija štev. 8 SNPJ kakor tudi pokojni Mike Pečjak, ki sta stala ob zibeljki rojstva SNPJ in najbrž zadnja dva ustanovna člana tega starega društva. Naj bo na tem mestu izraženo njunim sorodnikom naše sožalje! — Andrej Vidrich Johnstown, Pa., Oct. 15, 1950 MEKKA— Alah je velik, Mohamed je njegov prerok, "Standard Oil" je važna - Ibn Saud pa je služabnik vseh treh V dvanajstem mesecu moha-i medanskega koledarja legendarno mesto Mekka nenadoma zaživi. Mekka ima v drugih mesecih samo okrog 10,000 prebivalcev. V spremstvu profitarskih trgovcev (kar je v zvezi s tamkajšnjimi navadami neobhodno potrebno), prihajajo belo oblečeni romarji z vseh strani sveta. Potem čakajo v Mekki prav do viška ceremonij, ko gredo monotono pojoč sedemkrat mimo svetega črnega kamna, ki počiva pod Kaabo. Z njimi gre veliki mufti in posvetni vladar te dežele, njegovo šerifovsko veličanstvo Abdul-Aziz Ibn Saud, ali kakor mu na kratko pravimo Ibn Saud. Ta stari vladar hodi z romarji ogrog Kaabe podprt od svojih strežnikov, ali pa se vozi na svojem zelenem vozičku in se skoraj prav nič ne razlikuje od drugih romarjev, ki so prišli iz Egipta, Sirije, Turčije, Pakistana, Jave ali Maroka. Tako je on, kot veliki mufti odložil vsa znamenja svoje oblasti in je prišel pred obličje Alaha kot navaden romar. Enkrat na leto se je torej postavil Ibn Saud na isto stopnjo, kot vsi hadžiji, ki so se odzvali klicu korana. Ti romarji puste v teh dneh vso posvetno navlako. Niti v kavarne ne morejo, ki jih drugače tako mamijo s svojim orientalskim šumenjem in direndajem. Te dni so zaprte. Potrebno jed so si morali prinesti seboj in v teh dneh se ne smejo niti briti niti rezati nohtov ali čistiti zob. Poglavar nad tem svetim mestom je danes 70-letni, zagonetni in malo poznam Ibn Saud. Pravijo, da ima 8 žena in 17 sinov, od katerih je princ Faisal Ibn Saud podkralj Hedžasa. Njegovi ostali sinovi pa stanujejo v Mekki. . Z orientalsko prebrisanostjo je Ibn Saud svojo deželo vedno znova povečaval in si s tem kopičil bogastvo. V prvi svetovni vojni je bil nevtralen vendar pa se je po premetenem pretehta-nju položaja nagnil k Antanti. Leta 1929 je osvojil Hadžas, v katerem se nahaja tudi sveto mesto Mekka. Na sestanku z Rooseveltom tik pred koncem vojne je v Kairu prodal svojo deželo ZDA kot pravo petrolejsko kolonijo. Tudi to pot, ko se je ločil od Angležev in zagodel na ameriške strune, je pokazal, da zna biti hladen računar. Ibn Saud je podelil družbi "Standard Oil" koncesije za izkoriščanje vseh arabskih vrelcev nafte. Zanj se je ta posel izplačal. To vidimo po njegovem načinu življenja, ki se na svojem bujnem razkošju zelo razlikuje od življenja njegovih podanikov. Vsak izmed njegovih 17 sinov ima svojo palačo s služinčadjo in ameriškim avtomobilom. Sam stari Ibn Saud ima na letališču v Mekki tri letala, s katerimi potuje v svojo drugo rezidenco Riyadh ali kadar hoče obiskati grad Dharan ob Perzijskem morju. Vedno, kadar potuje, ga spremlja najmanj 20 ljudi, med njimi najboljši svetovalci. Da so ti res dobri, najbolje vidimo, kako se je Ibn Saud izmazal iz židovske zadeve, ki je prinesla njegovemu sosedu Faruku, ki je sledil angleškemu zgledu, toliko neprilik. Kljub njegovemu pro-tižidovskemu naziranju, se je udeležil svete vojne Islama "Jihad" leta 1948 proti Izraelu samo dalno. Dobro je namreč vedel, da bi maščevanje z ognjem in mečem za večjo slavo preroka ne ugajalo njegovim ameriškim zaščitnikom ter kupcem nafte. Ko gledamo na kričeče socialne razlike v tej deželi, na lakoto in siromaštvo ter na drugi strani na še vedno visok verski fanatizem, tedaj bi lahko takole zaključili: Kot vlada Islam nad dušami Saudove Arabije, tako vlada nad njihovimi telesi ameriška Standard Oil Ta jim daje za njihovo delo nizko plačo. Plača pa ne pride takoj v roke delavca, temveč pluje še nekaj časa skozi kanale visokih davčnih predpisov. Največ zasluži od dela teh revnih Arabcev družba Standard Oil, potem Ibn Saud. najmanj pa ostane tistemu, ki dela. — Ljudski tednik Kvarno odlašanje Miško Kranjec: z mirovnimi in • drugimi pogodbami Fcira Svetega Ivana ROMAN (Konec s 1. strani) KAJ LAHKO STORI VSAKDO IZMED NAS V KORIST "PROLETARCA"? • Pridobivajmo mu NOVIH naročnikov ✓ • Obnavljajmo naročnino TOČNO čim poteče • Afitirajmo med dragimi naročniki, da store isto • Prispevajmo w PROLETARCEV tiskovni sklad In pri poroča jmo to tudi dmfim • Oglašajte v PROLETARCU priredbe drufttev in druge stvari • Naročajte slovenske ln angleške knjige is PROLETARY EVE knjigarne • Poskrbite, da si naroče AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR vsi tisti, ki tega št niso storili • Naročite KOLEDAR tudi svojcem v starem krajn in enako PROLETARCA. Vsakdo naj stori za naš list kolikor more, pa bomo vse težave zmagovalil mela za širši sestanek vnanjih ministrov, Dulles javno ni še povedal. Višinski namreč želi konferenco vnanjih ministrov velike petorice, kar se Azije tiče, in glede evropskih zadev pa enak sestanek velike četvorice. Toda ob enem zahteva, da naj bo na konferenci za azijske probleme zastopana kitajska komunistična vlada, ne pa ubežni Čiang Kaiškov režim. Amerika slednjega še vedno priznava in on zastopa Kitajsko tudi v organizaciji Združenih narodov. Nedvomno sta Višinski in Dulles tipala drug drugega tudi o vprašanju mirovne pogodbe z Avstrijo, Japonsko in posebno z Nemčijo. Tri zapadne sile hočejo skleniti mirovno pogodbo z zapadno Nemčijo in jo oborožiti, Rusija pa temu odločno nasprotuje. Sovjetski blok je na konferenci v Pragi predlagal združenje Nemčije in skupno mirovno pogodbo z vso. Toda zapadne sile dvomijo, da bo v tem oziru mogoč kak sporazum z Rusijo, ker je uvedla v vzhodni Nemčiji svoj komunistični režim, zapadna Nemčija pa je o-stala kapitalistična. O sporazumu je lahko govoriti in o združenju Nemčije, toda interesi zapadnih sil se s sovjetskimi toliko križajo, da bo npr. glede bodočnosti Nemčije eden moral popustiti. Drugače bo ostala razdeljena in prepir radi nje bo trajal dalje. Vrednost človeka ni odvisna samo od njegovega znanja, temveč v največji meri od njegove trdne volje za delo. — Herbert. Cerkve na gorah in gričih so znam^je naše sužnosti. Dr. Ivan Tavčar. (Nadaljevanje.) Nc smeš biti tak — nc več misliti samo nase. misliti moraš predvsem na otroka. Ti si odmrla, otrok pa pojde v življenje. Svet je danes tak, da potrebuje ta otrok očeta. Zakaj bi mu ga ne dala, ako mu ga moreš? Ali si ne bi večno očitala? Premisli!" Njena glava je slonela ob njegovi rami. Tiho je jokala. Vse to je res, saj vc, da ji oče ne bo nikdar svetoval kaj slabega. Pa saj ni mogla, ni mogla nenadoma ubiti v sebi vse, kar je dotlej tako žarko živelo. Rekla je: "Nekaj bi vam povedala, če boste molčali. Tudi ibateri ne smete povedati, ker sem obljubila, da nikdar nikomur ne povem. Vam pa vendar hočem povedati . . ." "Povej brez skrbi. V življenju sem več molčal, kakor govoril." Z usti ob njegovem ušesu mu je dejala šepetajoče: "Obljubil mi je, da pojdem k njemu na delo, ko dobi faro . . Oče je stal negibno, gledal skoz okno na orumenelo jesen, naposled pa vprašal: "Kateri? Otrokov oče ali naš?" 1 Naš," je dahnila. Oče je spet mislil. Se vedno je gledal po zla-torumenem in rdečem listju na trtah, na redko listje po breskvah, po belih kočah ob klancu. Koče, z večno bedo, koče z dekliškimi sanjami, kjer povsod £ive male drobne Lenčke, ki še verujejo v ljubezen in srečo. Tedaj je rahlo pritegnil k sebi Lenčko, jo pobožal ud glavi, poljubil na čelo, čestfr ni nikdar storil in dejal: "Pozabi, Lenčka. Vse to ni nič res, tiste obljubo niso nič prida. Za kuharico, kolikor vem, mu ne smeš biti, boš samo dekla. Če bi hotela kaj več, se bodo vsi spogledovali. Pusti duhovnika. Ako jc služabnik božji, ga ne mešaj, da si ne boš obteževala vesti in delala sramote pred ljudmi, če se že sam ne more temu odpovedati. Ne on, ti boš nesrečna. Ako pa noče opravljati službe, kakor se spodobi, naj jo zapusti. Ampak tudi takrat bi te rajši dal Zelenjaku. — Tu ostani, na klancu. Morda pa kdaj tudi za nas pridejo lepši časi. Rajši te tu vidim v zakrpani obleki pa pošteno, kakor tam v svili, pa brez časti. Taka je moja misel. Delal bom zate, saj te imam rad in bi mi bilo dolg čas po tebi." Naslednje jutro je Lenčka zgodaj odšla k fari. Bila je pri spovedi. Po maši je stopila h kaplanu Magdiču. "Kaj bo dobrega. Lenčka?" jo je vprašal Magdič, ko je obstal pred njo. Gledala ga je s tiho bolestjo v očeh in je dejala: "Mati pravijo, da bi se poročila. " Zdaj jo je on gledal nekaj časa Nato je stopil po sobi do okna, se zagledal na prostor pred šolo, kjer so se zgrinjali otroci in kričali. Ko se je vrnil pred njo, jo je vprašal: ' "In ti? Kaj ti praviš k temu?" Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 WEST 26th STREET Tel. CRswford 7-ttlt OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P.M. (Except Wed., Sat. and Sun.) 6:30 to 8:30 P.M. (Except Wed., Sat. and Sun.) Residence: 221 Shinston Rd , Riverside, III. Phone Riverside 2212 Spet je dvignila pogled do njega, kakor bi hotela reči: Ne vidiš, zakaj sem prišla? Zakaj ne rečeš: Ne poroči se! Bodi zvesta! Zakaj me ne primes za roke kakor nekoč Na Golem? Zakaj me ne poljubiš? Glej, moje rdeče, željne ustnice, ki naj jih poljublja neželen človek? In tu moje otroško telo, ki se je vedno z ljubeznijo darovalo! Ali je bila ta daritev odveč? Smešna? Ali med to ljubeznijo in ono našo Na Golem res ni nobene razlike? Zganila se je. v. "Koga boš pa vzela?" je vprašal Magdič. Lenčka se je zrušila v duši. "Zelenjaka pravijo," je dahnila. Kaplan je mislil, nato pa dejal: "To je tisti vdovec? Poznam ga. Saj je dober človek in pošten. Enega otroka ima. No, to nič ne de. Ti vsaj ne bo nič očital. Ti boš pa tako ali tako rada imela otroka, poznam te, da si dobra." Ni slišal njenega da', ni videl, kako si je z vekami brisala mokre oči, pač pa nadaljeval: "Glej, pa boš vendarle dobila moža, da otrok ne bo brez očeta. Ne zametuj sreče. Koliko jih je, ki bi rade dobile moža, pa ga ne morejo. — Ob prvi priložnosti," je nadaljeval tiho, "bom govoril z onim, z Andrej-ko, in mu povem glede otroka. Naj spravi doto, ali pa naj jo pošlje v šole, ko otrok dorase . ." Tedaj si je opomogla. "Ni mu treba reči," je dejala. "Zakaj ne'" se je začudil. "Saj ima dolžnosti do njega . . "Ni treba," je ponovila. "Ta otrok je moj, in če bom vzela Zelenjaka, bo ta že skrbel tudi zanj. Dober človek je, čeprav samo delavec. In imam očeta, ki bo tudi skrbel zanj, kolikor sama ne bom mogla." Gledal jo je presenečeno." "Ne mora on tudi. In zato ti bom tudi pomagal . . ." "Ne," je odmajala z glavo. "Ni treba več . . . tisto je minilo. — Zbogom." Obrnila se je in ni slišala, kaj je še rekel. O-potekala se je po temačnem hodniku. Magdič pa je stopil k oknu in pritisnil čelo k hladnemu steklu. Videl jo je, kako se je opotekala po velikem prostoru med žup-niščem, šolo in cerkvijo, drobna kakor otrok, v svileni rožni bluzi, rjavem krilu, s pisano ruto na glavi. Odhajala je in je ne bo nikdar več. V njej se je prelomilo, to je vedel, prelomilo pa se je tudi v njem. Nekaj se je končalo. Ne to, da se ne bo kradel več k njej, kadar bi nanesla priložnost za pot v tiste klance, ne to. da se ne bo smel več dotakniti njenih ustnic. Nekaj dru» gega. Tam nekje je ležal greh, omamljiv, strašen greh. Ne toliko, da je nekje klonil, da se je v svoji notranjosti zvijal pod težo greha, mučnejša je bila zavest, da je prevaril njo, in da tu zanj ni bilo nikakega izhoda. Prišla je poslednjič, z upanjem, da pojde z njo. In moral bi z njo iz svojega raja v tiste klance Na Golem, kakor je nekoč Adam šel z Evo. Da. na začetku človeškega rodu se je zgodilo isto; stara zgodba, ki pa se je zaključila drugače: Adam je šel iz raja, ni se upiral, ni poslal samo Eve v klance Na Golem, in se ni opravičeval pred bogom in ni z njim barantal, če bi smel sam ostati v raju. Magdič pa je v tihih nočeh, zvijajoč se v zavesti greha, barantal s svojim bogom, in ko je prišel čas, da bi moral iz raja, je ostal in poslal Lenčko samo: naj si tam pač poišče Zelenjaka. Zelenjak lahko gre garat v potu svojega obraza. Magdič pa ji bo pošiljal nekaj malega iz svojega raja. — Ne morem, ne morem od tod, je kričalo v njem, dasi se je zavedal, da vse to kričanje nima nikakega smisla. — Vsak svoje breme bova nosila, vsak svoje in bog se naju usmili! Ona ga je nesla. Na Golo. kamor se je vračala s pridušenim jokom v srcu, z roso v očeh, ki ji je zastirala razgled po jesenskem jutru, po orumenelem polju, po jesenski zapuščenosti. In ta jesenska zapuščenost je ležala tudi v njenem srcu in bo ležala nad njo vse življenje. . Ko jo je oče opoldne našel samo v sobi, je stopil k njej in jo vprašal: 4 Kako je, Lenčka?" "Vzela ga bom," je odvrnila komaj slišno. Položil ji je roko na ramo rekoč: "Prav, Lenčka. Ne bodi žalostna. Življenje ni tako strašno, čeprav je težko. — Samo z jezo ne jemlji Zelenjaka, rad te bo imel; skušaj ga ljubiti, verjemi mi, mnogo lažje ti bo. Življenje je lepše, če je zraven vsaj malo ljubezni. Jaz vem, da ga boš ljubila. Bila si dober otrok. Taka ostani vedno." Nekaj dni kasneje je Lenčka šla z Zelenjakom k zapisovanju. In ko so cvetele zadnje krizan-teme na njenih gredicah, ko so vinogradi bili že zdavnaj goli, se je Zelenjak s svojim otrokom preselil k Lenčki. "Drugo leto se bosta že skupaj igrali na soncu. Še zavedali se ne bosta, da nista pravi sestri! — Ali ju boš ljubila?" Ni vprašal za sebe, pač pa za otroka. "Jjubila ju bom," je dejala Lenčka. Potem se je dotaknila njega z roko. "Tudi tebe bom ljubila," je dahnila in čutila, da govori njeno srce. "Hočem te ljubiti, zato ker si dober." Sklonil se je k njej in jo poljubil; želela si je tega. Zunaj je bilo jesenko sonce, bilo je drugačno od onega, pomladnega, žarkega, ko je vse tako bohotno, toda tudi to je bilo lepo in prijetno . . . "Gospod Klemene," je rekel Koren Klemencu, ko sta se srečala na pošti. "Ali bi morda nekoliko utegnili?" "Prav gotovo," je odvrnil Klemene. "Za kakšno stvar pa?" Koren je nekoliko pomišljal, naposled pa le dejal: "Napisal sem nekaj novel, za drobno knjigo jih je. Poslal sem jih na ogled v Ljubljano, a so mi jih vrnili, da nekako niso zrele. Odločil sem se, da jih pokažem še vam. Sicer zame ne bo odočilno, kaj porečete, kljub temu bi pa rad slišal še vaše mne nje. Nekaj podobnih sem priobčil na Dunaju in so vzbudile zanimanje. Hotel sem izdati dve ali tri zbirke. Te so po mojem mnogo boljše, čudno, da bi nc bilo dobro v Sloveniji, kar je dobro na Dunaju!" "Prav rad jih bom prebral," je odvrnil Klemene. Dogovorila sta se še, kdaj se bosta pogovorila o njih." "Pridite k meni, rajši bi, da bi se tam pogovorila. ' je menil Koren. "Prav rad." je odvrnil Matija. Vzel je dobršen kup papirja, ki mu ga je izročil Koren, in odšel domov. "Jaz jih bom naprej." je rekla Giza, ko se je vrnila iz šole in že se jih je polastila. To je bila njena stara navada, le ne-govih pisem se ni prva dotaknila. "Obljubil sem mu," je dejal Matija, "da jih bom samo jaz bral." 4 No. to je lepo, da si tako obljubil. Siccr pa veš, da to ni mogoče!" In že se jih je lotila. Brala jih je ves večer in ob enajstih je zaključila. "Eh," je rekla, ko jc odložila. "Take staromodne zgodbe. Kdo pa naj danes take stvari bere!" Ko se jih je Matija lotil, jc videl, da so bile res "staromodne" zgodbe. Iz njih je dihalo osladno, sentimentalno, zlagano življenje. Slavospevi ženski zvestobi, z večnimi trikoti, kjer se med dva zaljubljenca vtakne tretji, nepridiprav, pride do boja. kjer poštenjak vedno' zmaga, devica pa ostane devica še v zadnjem trenutku in kot taka gre v zakon uživat srečo. Povsod isti boj dveh samcev za nedolžno, krasno samico. Poleg tega boj med krivico in pravico, resnico in lažjo, kjer dobro, lepo in pravo vedno zmaga. (Dalje prihodnjič) PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. o 1727-1731 W. 21 tt Street CHICAGO 8, ILL. Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno TELEFONI: CAnal 6-717*—«-7173 I <« < ► —.......-- 4 Jk PROLETAREC Weduesdaf, October 25, 195U SPLIT—PRISTANIŠČE BODOČNOSTI nosti. V njej bo oltar sv. Staše1 šala ameriško vlado za $125,000 -iz mavca, na katerem je Jurij 000 posojila, da kupi tu hrane Dalmatinac prikazal v reliefni Nekaj ji jo bo ta dežela dala Ni točno ugotovljeno, pred kolikimi stoletji je zraslo naselje na področju sedanjega Splita. Izkopanine, ki so jih našli na podnožju Marjana, dokazujejo, da so ljudje tam živeli že v bro- skulpturi 'Prvi odpor '. Na čast petletnice rojstva pesnika Marka Maruliča obnavljajo palačo rodbine Papalič, ki ločil od mesta železniško progo, datira iz XV. stoletja in je zi-ki danes zavija v dim in saje dana v gotskem stilu V njej bo celo mesto, ko vozi skozi samo središče Splita, med hišami. Po istem predoru se bo razvijal tudi cestni promet po 30 m široki nasti dobi. V zalivu pri Solinu cesti proti kaštelanskim tovar-omenjajo prvo luko ilirskih Dal- nam. V načrtu je tudi nova že-matov, a stara Grčija je v času lezniška postaja za potniški pro-svojega viška osnovala središče met, ki bo izpopolnila novo po-dalmatinske kolonije na pod- dobo Splita, ročju današnjega Splita. Predvojni regulacijski načrt V poznejših stoletjih so Rim- za Split je popolnoma opuščen, j premogar, Stahanovič po imenu, ljam s svojimi stotmjami zlomili Izgradnja industrijskega baze- si je v rovu izboljšal sistem ter muzej mesta Splita. Tako raste Split. Mesto, ki je bilo še pred kratkim manj pomembna luka, se razvija v važno središče jugoslovanskega Jadrana. KOMENTARJI (Nadaljevanje s 1. strani.) odpor Dalmatov in se vsidrali v Splitu, ki so ga izkoriščali ne le kot trgovsko in vojno luko, temveč tudi kot oporišče za nada-ljenje prodiranje na Balkan. V tretjem stoletju je na tisoče sužnjev, ki so jih Rimljani pripeljali z vseh strani prostranega cesarstva, gradilo znamenito Dio-klecianovo palačo, monumental-no zgradbo s pročeljem v sa- brezpiačno iz tvojih zalog Pri Titu na obisku je bila tudi nekaj članov • zvezne poslanske zbornice in pravijo, da je napravil nanje najboljši vtis. Prepotovali so deželo in rekli, da bodo v kongresu predlagali odobritev posojila. In res ima veliko obiskovalcev, ki so bili letos tam, za Jugoslavijo dobro besedo. Simpatizirajo s Titom, ker komniform tako mlati po njemu. Brez tega ne bi imela Jugoslavija vzlic njeni nesreči v Ameriki nobenih simpatij in Tita bi hvalili samo komunisti. Sedaj mu kominformovci pravijo fašist in izdajalec. Taka so na v Kaštelanskem zalivu, ki se z naglim delom nakopal veliko! la P°ta Praktični nasveti ^Bsammmmmmmmmmmm Večkrat si želimo, posebno kadar si popravljamo kakšno obleko, same pobarvati blago. Znano je npr., da dajo zunanji čebulni listi juhi lepo rjavo barvo, prav tako barvo dajo tudi tkanini, če kuhamo skupaj s čebulnimi olupki. Zelena skorja orehov in orehovi listi dajo volni in bomba-žasti tkanini tudi lepo rjavo barvo, če jih kuhamo skupaj z blagom. Tkanine dobijo od te tekočine svežo in trajno barvo. S kamiličnim čajem dobimo pa lepo rumeno barvo. Volno iz žimnic najbolje ope- remo tako, da jo potopimo v toplo milnico in jo nato izplaknemo v vodi, kateri smo dodale na 10 litrov en kozarec amoniaka. Sušimo jo na soncu raztegnjeno na čisti krpi. Prosvetna matica Nad sto naprednih podpornih in kulturnih društev je včlanjenih v Prosvetni matici, ki je edina jugoslovanska prosvetna centrala v Zed. državah. Ali je vaše društvo včlanjeno v nji? Ako ne, poskrbite, da to stori in s tem pomaga k gojitvi delavske vzajemnosti in proletarski kulturi. Naslov: Prosvetna matica, 2301 So. Lawndale Ave., Chicago 23, 111. Pozdravi iz starega kraja Pozdrav osebju Proletarca so poslali Kristina Pugelj iz West Allisa, ki je tam na obisku, dalje Tone Seliškar, Koza Seliškar, Nada Pogačnik in več drugih je podpisanih. Pasja natura Ce siromak jo dobrohotno posvari — kriva ali ne: uporno zakriči, besni da strah! A če veljak ji kaj veli — kriva ali ne: je koj na tleh, molči in liže prah .... razteza od ladjedelnic "Vicko Krstulovič" pa do tovarne "Ju-govinil", je delovala na opustitev starega regulacijskega načrta. Razen delavskih kolonij, več premoga kakor povprečen rudar. Bil je odlikovan in drugim delavcem jx>stavljen za vzgled, češ, ako on lahko toliko producira, čemu bi vi ne mogli! ki se bodo dvigale v bližini to- Pa je nastala tekma med njimi, varn tam ne bo stanovanjskih kakor včasi med rudarji v se- verni Minnesoti. v premogovnikih in v tovarnah, v katerih si bil plačan od količine storjenega dela, ne na uro ali na dan. In čimveč je zaslužil, bolj so mu predelov, temveč se bo mesto širilo proti vzhodu. V novem načrtu so predvsem pazili na nove mem morju, okrašeno z dolgo parke in nasade, ki jih je bilo vrsto stebrov. Od tedaj dalje so prej v mestu malo gradili Split v notranjosti in Za uresničenje novega načrU zniževali ceno "od kosa", pa se ° I^I^ 806' . u mesta so porušili mnogo starih je revež potem še bolj gnal, da Malo je mest s tako bogato stavb in celjh kompleksov ^ bi dosegel količino prejšnjega sebno tistih, ki so bili močno zaslužka. poškodovani med vojno. Tako| y |judskjh demokracijah je ta način tekmovanja smatran za odličnost. Ako pri delu prekosiš vse druge, dobiš titel udarnika. V nagrado ti zvišajo odmerke, poslan si na počitnice v najlepše , , .... (U uredili pet otroških igrišč Stf*. m T"pis J™ 0 Jugoslav.;! je osta drugorazred- dem ^ urejujef0 Preko ««*. poseben opis In ce država ■ železni.ke proge v Splitu in reke " , Jadre v Solinu so že zgrad.li '<^ure. te povab, na prostovolj- . I no — namreč na zastonjsko de- nove mostove. , t- j • . , . .J ... ... lo Iudl jetniki morajo veliko Nova delavska naselja so do- delati. Država je določila v pet-grajena m se še grade, med nji-, ietki. koliko mora biti narejene-mi pa so veliki nasadi. Za delav- ga do določenega roka in zopet POZDRAVNI OGLASI zgodovino, kakor jo ima Split; večno napadano trgovsko središče, središče verskega prodiranja z vzhoda in zapada, mesto bogastva in sijaja, mesto bede in kuge. Čestitam Proletarcu ob njegovi 45-letnici JENNIE VOLK , 1871 N, Fremont Street CHICAGO, ILL. RENAR CHARLES & MARY 540W So. Natoma Ave. Chicago, 111. LOCN1&KAR V1NKO&TILL1K 5526 So. Mulligan Ave. Chicago 38, 111. HORVATIN JOSEPH Chicago, 111. CHICAGO, ILL. KATZ LUDWIG & AGNES 2126 N. Magnolia Ave. Chicago, 111. so poleg luke na obali porušili zapore, tobačno upravo, carinarnico in druge stavbe, ki so zastirale pogled na Dioklecianovo V najnovejši zgodovmi Split la(!.0 Na tem toru je sedaj ne zavzema mesta k, mu pr.pa- nov k Po, da zaradi njegove lege. V stari Pozdravljam Proletarca ob 45-letnici in mu čestitam vztrajnosti. AUSEC ANTON 625 N. Edwardsville St. Staunton, lil. JOHN SPILLER SR. Panama, 111. MORSI JOHN STIRN JOHN & JENNIE TEROPSIC FRANK & JENNIE VOLK JENNIE MODIC JIM _ SOBER PHILIP & JOSEPHINE | Chicago, III. 1856 Fremont St. Chicago, 111. Cicero, III. josephine stonich joseph in mary zaitz andrejTbrec elnik mary pogačnik agata soehrman ang. in velentin ki rent pavla in john podgornik na na luka, zaradi slabih zvez z zaledjem. Po osvoboditvi je videti, kakor da je v vse življenje Splita prodrla težnja po izgradnji. Siri se proti Kaštelanskem zalivu na zapad in proti Omišu na vzhod. JOE VIDMAR 2546 N. 37th Street MILWAUKEE, WIS. in na gričih iznad njega se dvigajo druga za drugo tovarne cementa, tovarna "Jugovinil", Na obalah Kaštelanskega zaliva ce ^Jed^mc "Vicko Krstulo- se je treba žuriti In ko bodo ysi vic na Kastelanski cesti je že na£rti izpolnjeni, pa bo nastalo dokončanih šest večnadstropnih blagostanje — veliko boljše in _______ . _0_______ , z5radb s 120 družinskimi stano- trajnejše kot pa ga imajo delav- gradbišče nove velike severne vanJi» na Solinski cesti pa 4 cj npr v kapitalističnih Zed. dr-luke in ladjedelnica "Vicko Kr-, stavbe s 400 stanovanji za sam- žavah ali v Angliji. Tako obljub-stulovič", a prostor med njimi fe Nove stavbe se odlikujejo z ija vsaka vlada takozvanih ljudje že na mnogih mestih izpol- originalno dalmatinsko ar- skih demokracij in ima res na-njen z novimi gradbišči. hitektoniko. V najlepšem delu men doseči tak cilj. Nevarnost In prav zaradi neprestane pPhta« na Firulama, kjer stoje je ie. da predno bo namen dose- luksuzne vile, se dviga zdaj 9 žen, se lahko razvije nov razred, | novih zgradb za delavce, a v pre- ki bo deležen največ vsega najboljšega, in to je razred birokracije. V Jugoslaviji so tem ljudem posebni privilegiji vzeti, JOSEPH KLAVZER 917 Victory Street Waukegan, lil. IGNAC HRESIC Canton, III. rasti tvornic, ki teže proti Splitu, neizbežno raste tudi mesto. Na dhigi strani pa terjajo izvoz in uvoz dalmatinske industrije in industrije celotne Ju- delu Lovre zidajo 12 večnadstropnih hiš za delavce iz ladjedelnic. Tako bo samo v letoš- goslavije, da se *Split dogradi! nJem letu na razpolago delav- kot rečeno v uvodu — toda vla- čimprej v najvažnejšo luko v cem 500 novlh stanovanj. da ni nikjer rekla, da bo ta na- sredni Dalmaciji. Liška proga, ki Poleg stanovanjskih objektov redba trajna. Nastala je vsled je vezala Split z zaledjem, ni srečamo v Splitu na vsakem ko- izjemnih razmer, vsled poman- mogla zadovoljiti vseh potreb., raku nove stavbe različnih usta- kanja, ki je nastalo radi uniče- Zato so zgradili unsko široko- nov Tako so v mestu samem nih pridelkov. SEDMINEK, FRANK R. I, Box 37 So. Milwaukee, Wis. HELEN A'MBROZICH Milwaukee, Wis. ------1 t --- *M» Iskrene čestitke pošilja dolffoleMI naročnik f%% \ JOSEPH JU VAN j , • • » 813 So. 3rd Street MILWAUKEE, WIS. TRATNIK JOHN CHANDEK FRANK 2350 S. 72nd Street West Allis, Wis. PERKO FRANK SPECH JOHN TURK JOHN 2026 N. Sheffield Ave. Chicago, 111. BAVETZ CLEANERS 2859 So. Drake Ave. Chicago, III. SEDLAR RUD. & JENNIE 1613 So. 60th Court Cicero, I1L CAINKAR LOUIS F. 33 N. LaSalle Street Chicago, 111. mary in john sprohar frank in mink a ales h anuzis edna horvatin katy horvatin lillian horvatin marilyn HORVATIN JOHN 1638 N. Clark Street Chicago, 111. MEDVEŠEK MILAN SAN NEM ANN ROBERT ZASADI K LILLIAN Milwaukee, Wfc. SUSNIK LEO Sheboygan, Wis. FRANK STIH tirno progo, pripravljajo pa traso za izgradnjo proge Split-Livno, ki bo v nadaljni izgradnji vezala centralno Bosno z nove: veliki stavbi mestnega in Jugoslovanska vlada je vpra- oblastnega odbora. Direkcija -- južnih ladjedelnic. Sola in inter- nat za učence ladjedelnic in dru- mnogo za ohranitev zgodovinskih spomenikov. Obnavljajo Dalmacijo. Na ta način bo gospo- g» objekti. darski pomen Splita še bolj na- Vzporedno z gradnjo moder-rasel. Po novi progi bodo dova- nih objektov pa delajo v Splitu žali premog, železo in les za dalmatinsko industrijo, kakor tudi življenske potrebščine za prebi-1 Dioklecianovo palačo. Prvo so valstvo. Obratno pa bodo,iz Dal- očistili kleti, ki so bile stoletja macije izvažali cement in uvoz-1 zazidane. Z njimi so dobili veno blago iz novih skladišč, ki like prostore, ki bodo poleg zgo-jih grade vzporedno s severno dovinske vrednosti imeli tudi luko in ki bodo lahko sprejele praktično. V njih bodo kinema-istočasno blago z desetih preko- tografi, restavracije, kulturne oceanskih ladij in z ladij manjše ustanove bodo imele svoje se-tonaže. deže itd. Z izgradnjo nove luke, ki bo Srebrna vrata, monumentalni prevzela ves trgovski transport, vhod v palačo, so bile stoletja bo izginila iz mesta neprijazna zazidane z benečanskim zidom slika, ki' jo danes daje splitsko Zdaj so jih odkrili in obnovili, edino pristanišče, preobremenje- tako da je ta antični spomenik no s tovornimi in potniškimi prišel do popolnega izraza. Vra-ladjami, z iztovorjenim blagom, ta imajo tudi praktično vred-z natrpanimi prehodi. , nost ker se ^ skozi nje vriU1 Nov predor dolg dva km bo mestni promet. Očiščeno je tudi celo severno pročelje palače, tako da se zdaj vidi v celoti. Zato so porušili staro vojno bolnišnico in ves ta kraj je spremenjen v park. Pred kratkim so popravili tudi center palače imenovan "Peristil", nato streho Dioklecianovega mavzoleja; obnovljena je tudi srednjeveška cerkvica sv. Nikolaja, ki je zanimiva po svoji obliki iz XI. stoletja. V baziliki Sv. Evfemije so popravili kapelo Jurija Dal-matinca, najpomembnejšega mojstra stare dalmatinske umet- P0ZDRAVNI OGLASI Mno*° usp*ha Mi °b 45 -i«tnw Proletarcu društvo MARTIN JELENC HOWELL VERONICA 119 W. 147th Street Harvey, III. FRANK'S MARKET 3324 West 26th Street Chicago, III. FRED TOMAN 832 So. 8th Street Shebovgan, Wis. Pristopajte k Slovenski Narodni * Podporni Jednoti Naročita si dnevnik // Prosveta // Naročnina za Združene države (izvem!! Chicaga) in Kanado $8.00 na leto; $4.00 za pol leta; $2.00 za četrt leta; za Chicago in Cook Co.,$9.50 za celo leto; $4.75 za pol leta; za inozemstvo $11. Naslov za list in tajniitvo je: 2417 SOUTH LAWNDALE AVI. CHICAGO 23, ILLINOIS Čestitke in pozdrave pošilja DRUŠTVO ŠT. 92 SNPJ FRANKLIN, KANS. Louis Karlinger, preds. Anton Selak, taj. Mary Selak,-blag. FELLE MIKE R. R. 1 Mulberry, Kans. "VIJOLICA'' it. 747 SNPJ MILWAUKEE 10, WIS. Helen Ambrozich, tajnica 2802 N. 33rd St. —. ANNA in FRANK BORŠTNIK HELEN VICIC JOSEPH OBLOCK AGNES BOHINC GLORIA BOHINC MR. & MRS. DRAGIC LOUIS KOSELA JOHN RAP Chicago, Illinois ANTON SHULAR Arma, Kans. FRANK LESJAK Girard, Kans. MARY MAROLT West Mineral, Kans. JOHN DOLANC JERNEJ OKORN JACOB ARCK MATT CUKLJATI Girard, Kansas Vse najboljše želim delavskemu listu Proletarcu oh 45-letnici, > « naj prihaja med nas še mnogo let APOLO BRATANIC 1135 South 4th Street Milwaukee, Wis. . MARION FRANK 1871 N. Fremont Street Chicago, 111. PEPCA in AND. POTOČNIK Clarendon Hills, 111. Čestitke k 45-letnici Proletarca MARY AUCIN L. R. HINSDALE. ILL. Iskrene pozdrave pošiljava Proletarcu ob 45-letnici Frank & Jennie Martinjak 25 — 4th Street LASALLE, ILL. VIDMAR LOUIS ZEMLEN" JENNIE" BERAN1CH JOHN STEBLAY LOUIS & MARY 3145 So. Millard Ave. Chicago, 111. SUVKA JOSEPH Chicago, 111. WHALEV FRANK Chicago, III. SKARJANC STEVE 722 Holmes Avenue Indianapolis, Ind. STANLEY S TAVERN 714 N. Haugh Street Indianapolis 22, Ind. SUSNIK JOHN & TONČKA 137 N. Ogden Avenue Chicago. 111. JELENC LUKA & MARY 2752 So. Ridgewav Ave. Chicago, 111. flor JENNIE 5519 W. North Avenue Chicago. 111. JOSEPH GORENCE Arcadia, Kans. DRUŠTVO ST. 225 SNPJ GIRARD, EDISON, KANSAS *eli Proletarcu še veliko uspehov. FRANK JELOVCHAN, preds. JERNEJ O KORN, taj. JOE GOLOB, blagajnik i ČESTITKE OB 45-LETNICI PROLETARCA ANTON DEMSHAR & SONS . , , SHEET METAL WORK — AIR CONDITIONING Coal, Oil and Gas Furnaces — Gutters and Roofing 2040 So. 92nd Street West Allis 14, Wis. Pozdravljam Proletarca oh njegovi 45-letnici in mu čestitam na vztrajnemu delu — želeč, da bi še dolgo prihajal med nas ANTON UJČIČ ROUTE 11, BOX 650 West Allis 14, Wis. 'S kurje farme" pošilja pozdrave Proletarcu ob 45-letnici FRANK PECHNIK R. 2, Galusha Road NAPERVILLE, ILL. ANT. ter MARION KERZICH 918 So. Utica Street Waukegan, 111. ZUPACK FRANK & FRANCES 1021 Wadsworth Ave. North Chicago, 111. JOSEPHINE PREBIL No. Chicago, III. JOSEPHINE LEBEN IGNAC JEREB Waukegan, III. ISKRENE POZDRAVE PROLETARCU OB 45-LETNICI JOSEPH in FRANCES OMERZA 2101 So. Euclid Avenue Berwyn, III. PRIJATELJ PROLETARCA CHICAGO, ILL. PROLETAREC Wednesday, October 25, 1950 5 DRUŠTVO ST. 299 SNPJ WALSENBURG, COLO. ieli Proletarcu ob njegovi 45-letnici se mnogo uspehov EDWARD TOMSIC, tajnik JOHN ZORMAN, blagajnik (Predsednik tega društva je bil do koncem avgusta, ko je umrl. BLAŽ STROVAS) FEDERACIJA DRUŠTEV SNPJ ZA JUŽNI COLORADO ter NEW MEXICO iireka Proletarcu ob njegovem 45-letnem jubileju iskrene čestitke FRANK PECN1K, predsednik JOHN KLANCIIER, tajnik ROSE RADOVICH, blag. KADAR STE NA OBISKU V MESTU WALSENBURG, COLORADO oglasite se v gostilni, ki jo obratujeta ED ter MARY TOMSIC Podružnica št. 109 S. A. N. S. PUEBLO, COLORADO že/i Proletarcu ob njegovem 45-letnem jubileju veliko uspeha ISKRENE ČESTITKE PROLETARCU OB 45-LETNICI pošilja DRUŠTVO ST. 120 SNPJ ,______Gallop, New Mexico .. . *»r v —- -» 4. t . «»»- 1 MATT L. PLESE SR., preds. ANTON GANTAR, taj. JENNIE MARINSEK, blag. LUDWIG YOXEY 318 EAST MESA AVENUE PUEBLO, COLORADO FRANK PEČNIK 12.12 Eiler Avenue PUEBLO, COLORADO ŽELI PROLETARCU SE MNOGO USPEHA JACK DOVGAN 207 EAST NORTHERN AVENUE PUEBLO, COLORADO DRUŠTVO "SLOVENEC" ST, 1 SDZ CLEVELAND, OHIO KLUB ST. 27 JSZ CLEVELAND, OHIO obljublja Proletarcu vse sveje sodelovanje kakor vsa leta doslej JOHN KREBEL, tajnik Čestitke k 45. letnemu jubileju pošiljata Michael R. ter Ann Kumer 49 Main Street — Universal, Pa. CLEVELAND, OHIO ANTON ter CILKA JANKOVICH 161 OH (i rove wood LEA SIMONCICII 1000 E. 1851 h St. LOUIS PAVLICH 673 E. 1571 h Street MR. & MRS. A. KARENCICH 13301 Darley Ave. JOHN ROME 19602 Chickasow Ave. MARY ZAVERL 6528 Metta Ave. JOSEPH MASLO JOSEPH GABRIEL VINCENT KUKEC GEORGE BOLES BRENCIC ANTON 17724 Dela van Road Cleveland 19, Ohio MR. St MRS MATH BIZJAK 13101 Crossburn Ave. West Park, Ohio FRANK HREN JENNIE MARINSEK MATILDA BUBANY MARY MARINSEK FRANK GANTAR Gallup, New Mexico SHIFFRAR IVANKA Cleveland, Ohio JOHN in JOHANA PEČJAK » R I) I, BOX 21» GREENSBORO, PA. K 45-letnici Proletarca pošilja pozdrave FRANK OVCA • _ 195 Beaver Street NEW BRIGHTON, PA. Čestitke in poxdrave pošilja fruštvo "SLOVAN" it. 110 SNPJ CHISHOLM, MINN. Louis Turk, preds. Frank Kne, «aj. Frank Medved, blag. Frank Klunc, mlad. ravn. GREETINGS FROM LODGE "SLOGA" No. 476 SNPJ SALEM, OHIO J. Dermotta, pres. Mary Dermotta, Sec'y. J. Kovich, treas. ČESTITKE PROLETARCU DRUŠTVO ST. 64 SNPJ VOLK JOHN Masontown, Pa. MR. dr MRS. J. AMBROZIC R.D. 1, McKees Rocks, Pa. BUTYA, LUKAS Moon Run, Pa. CHARLES MERHAR Ely, Minn. LOUIS CHAMPA Ely, Minn. JACOB PODLIPNIK Hibbing, Minn. A. E. GNEZDA Kinny, Minn. JOHN SPILLER JR. St. Louis, Mo. FRANK ROSEMAN St. Louis, Mo. WEST NEWTON, PA. PODBOY, FRANK Parkhill, Pa. RESNIK, MR. St MRS. VINC. Box 168, Pleasant Unity, Pa. A LIC FRANK 417 N. Millvale, Pittsburgh Indianapolis, Ind. S A MSA FRANK RD 1, Rea, Pa. Vse najboljše Proletarcu seli društvo "BRATSKA ZVEZA" it. 140 SNPJ BROOKLYN, N.Y. Frank Voje, preds. Frank Kushar, taj. John Lisac, blag. NICK POVSE 924 MINA STREET PITTSBURGH 12, PA. BLEKACH JOHN Box 142, Westland, Pa. FRANK KOSAK 60-25 CaUlpa Ave. Ridgewood, N.Y. JOHN MASLO R. F. D. I S. Dayton, N.Y. »> V POLONA MARINAC Trinidad, Colo. LOUIS SHUSTAR Walsenburg, Colo. JACK PLUT 402 E. Mesa Avenue FRANK SAIN 309 E. Northern Ave. JOE SMERAJC 1532 Paine Street FRANK BREGAR 1104 School Street JOE ZUPANČIČ 919 E. Arroya Ave. JOE PUGEL 719 E. Arroya Ave. JOHN MRAMAR 1114 Bohmen Ave. JOE GOLOB Compliments from A FRIEND Pueblo, Colorado BABNIK MARY 303 Spring Street Pueblo, Colo. JAMES* DICK LEV A 127 Beech Street Govanda, N.Y. _____i i :_ KR1SCH ADOLPH R. D. 3 Cooperstown, N.Y. Čestitke Proletarcu DRUŠTVO ŠT. 88 SNPJ MOON RUN, PA. Pristopite, če še niste člani LESNIKAH ANTON Houston, Pa. TEKAVC MARKO Houston, Pa. BARBOUR N. E. C. V. Best Beer H EI N LEI N ANDREW KELLER RALPH H. P. Chemical Co. MERVAR JOSEPH PERHNE MARY PUSHNER JOSEPH RED NEFF CROSSROAD INN . West Newton, Pa. SLOVENIAN BEN. SING. SOC West Newton, Pa. FRADEL RUDY Box 126, Yukon, Pa. Ambridge, Pa. KOCJAN JOHN U HERN IK LOUIS KVARTICH JOHN 647 Cherry Way, Bridgeville KOVACIC FRANK Yukon, Pa. MEDVED FRANK Box 40, Yukon, Pa. Sharon, Pa. W. Aliquippa, Pa. ANTON ARCH Gallan Green, Waldorf, Md. VICTOR KERSN1C FRANC KALAN LEPOSAVA VLAHOVIC BRANCO CORUVIA BRANKO MATIC SLAVE TROST Washington, D. C. VINKO in MARY SUGLICH 5313 Riverdale Rd. Riverdale, Md. ANTON CHATER 620 KENDALL STREET PITTSBURGH 1, PA. CIMPERMAN FRANK 1298 Stambough Ave. ANTONCIC ANDY GROZNIK ANTON GUZEL THERESA MR. & MRS. M. GORENCE 925 Cedar Ave. SIMNARICH MRS. FRANK ŠMREK ARGEORGE STRUBELJ FRANK ZAKRAJSEK MIKE JR.™ CVELBAR JOSEPH GARM JOSEPH KOLENC JOSEPH KRAMAR FRANK MLAKAR FRANK BERTL ANDREAS Herminie, Pa. ANTON & MARIE ZORNIK Herminie, Pa. __*____| MR. St MRS. FRA^ MOŽE Smithfield, Pa. NOVAK FRANK Pueblo, Colo. FRANK DOVGAN'S TAVERN E. Northern Pueblo, Colo. YAGER FRANK, MR. & MRS. 1732 Wabesh Pueblo, Colo. - YENKO JIMS, MR. & MRS. 1926 Palmer Pueblo, Cele. RUSS JOSEPH, MR Št MRS. 1505 E. 12th Street Pueblo, Colo. RUSS PAUL 2628 Wyoming Pueblo, Colo. STONICH JOHN M. 2719 E. Routt Pueblo, Colo. FABJANCIC FRANK Pueblo, Colo. KOKAL ANTON Route 1 Helper, Utah JAMNIK ANTON 1213 Bohmen Avenue Pueblo, Colo. VIVODA KATIE * 201.0 E. Roylt Pueblo, Colo. NICK PAHOR 2025 W. Charleston Las Vegas, Nevada ANTON URftIC Casville, W.Va. KURNICK PETER E. 514 Utah Street San Francisco, Calif. a n Lodge Columbine NO. 577 SNPJ * John E. Klancher, Sec'y. Pueblo, Colo. FRANK PELAN LAWRENCE SELAK LOUIS URBANC Star City, W. Va. Čestitka k 45-letnici Proletarca od DRUŠTVA ŠT. 388 SNPJ PURSGLOVE, W.VA. Seja vsako drugo nedelja v mesecu aa Liberty v Mexican« Hall Roue Selak, taj. MEXICANA Owned and Operated by Tony Powroxnlk Orchestra every Stmday night Rl. 7th SCOTT« RUN, W.VA. PAULENICH JOHN Johnstown, Pa. Uradniki in dlani DRUŠTVA ŠT. 87 SNPJ HERMINIE, PA. RUPERT MIKE BACANI JOS. ROZMAN JOHN BORSTNAR JOS. STAMBAL FRANK BREZOVEC JOHN STEKLACIC JOSEPH TROBENTAR MARTIN 1 DEZELAN ANTON 1 DOLENCE ANTON čestitajo Proletarcu ob 45-letnici ANZLOVAR FRANK Slovan, Pa. GABRENJA ANTON JACOB PAVCIC Box 125, Strabane, Pa. GABRENJA JACK SR. GABRENJA ROBERT LA JEVIC JOHN Canonsburg, Pa. GOVEKAR JACOB JOHANA PETROVCIC Crafton, Pa. JANČAR JOHN BRITZ JOSEPH Export, Pa. KOLAR JOHN Universal, Pa. GROSEL LOUIS Forest City, Pa. j MALNER LOUIS MELE FRANK KUMER MR. St MRS. MAX G. MAROVICH MATH RD 2, Greensburg, Pa. ROVANSEK ANTON BREGANT MR.& MRS. PETER ROVANSEK VID t . • SADAR ANTON CESTIKE PROLETARCU SUSTARSIC FRANK pošilja MATT MEDVED 237 Hillside Avenue Pitcairn, Pa. TURK JOSEPH VIDRICH ANDREJ Latrobe, Pa. FRADEL JOHN 1004 Alexandria St. KLOPCHAR JOSEPHINE 118 Thompson St. - 1 . »• ČESTITKE PROLETARCU OB 45-LETNICI MAZON THERESA R R. D. 171 ROCK, MR. St MRS. ANTON R. D. 170 JACOB BALOH Bo* 91 - Vettaburg, Pa. RESNIK, MR. St MRS. JOHN R D. 171 * Imperial, Pa. TOUCHER JOHN Box 661 A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers % jyO HT T7T A T> rp EDUCATION ORGANIZATION OFFICIAL ORGAN OF 1 rv 1 II r* 1 /A K ri CO-OP! t ATI VI J. S. F. and Its Educational Bureau JL lVV/JUJU X rilvJL/V/ COMMONWEALTH NO. 2231 Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL., October 25, 1950 VOL. XLV ROCKEFELLER FAMILY AT TOP OF NATIVE ROYALISTS Billions Controlled by Single Group The name Rockefeller is synonymous with vast wealth. Just how vast are the holdings of the Rockefeller clan is revealed in the October issue of Economic Notes, published by Labor Research Assn., which reports on facts appearing in the new IRA volume. Monopoly Today. The Rockefeller financial interest group, it says, is the largest of the three family interest --------- groups in the U. S., the other two ! PEOPLE DO IT By Henry Jones A Cleveland, Ohio, janitor has the matter. Some of them even been sentenced to thirty days in think that our architecture is ugly, jail and fined $50 for wildly waving a loaded pistol on a coach of the New York bound KnickerW cker Express. He explained to the judge who sentenced him that he t to enjoy life. This goes even for our food tasteless, our manners crude, and our cultural level low. They think that we work too hard, live too fast, and don't know how the duPont and being those of Mellon families. The inner group of Rockefeller-dominated companies is made up of six large oil firms, one paper enterprise and two life insurance concerns Its mam bank I. the Some six hundred mi|lion h.h!f N'Ul0,:alBank New ; pie. a quarter of the worlds popu- SOUTHEAST ASIA AND HER VERY SERIOUS PROBLEMS woke suddenly and thought "the Communists were after him." You'll Pay for This You will pay for the "loopholes" put into the new tax bill by lawyers for the rich. That's another reason for electing senators and congressmen who do not believe in shifting taxes from the wealthy to people with slim purses. New loopholes in the tax bill recently passed by Congress are constantly being discovered. The "Wall Street Journal" now points out this one: Up to now. Uncle Sam collected the "estate tax" on money given by a rich man lo his heirs, if the rich man died within two >ears after he made the gift. And, no third largest in the country, of which Wmthrop W, A 1 d r i c h, brother-in-law of John D. Rockefeller, Jr., is chairman. Oil, Banks, Industry The six oil cencerns are Standard Oil Co. (N. J.), Socony-Vacuum Oil Co.. Standard Oil Co., (Indiana), Standard Oil Co. of California, Atlantic Refining Co. and Ohio Oil Co. These six companies at the end of 1948 had assets totalling $8.1 billion, an amount, inci-dcQtally, 90 % higher than the 1935 total. With the Chase National Bank. International Paper Co. and the two insurance companies—Metropolitan Life and Equitable — the Rockefeller inner group dominates assets exceeding $26 billion. Aldrich is a director of the International Paper Co. Formerly, as the International Paper and Power Co.. this corporation included New England utility interests sold in 1941 to comply with the lation, are concentrated in Southeast Asia. Within 20 years, it is estimated, they will add 150.000,-000 to their numbers. The majority of them enjoy no more than the bare means of subsistence, if that, and in any part of the area a bad harvest means famine. These basic facts of economic life are the starting point for any realistic discussion of the problems of Asia in the view of ministers of the British Commonwealth nations who have just concluded a conference in London. As a result of their talks, which were also attended by observers from Indonesia, Burma. Thailand, and Indo-China. a six-year plan for mutual aid and joint development in India, Pakistan. Ceylon, Malaya, and British Borneo. to which other Commonwealth Countries will contribute technical and financial assistance, has been formulated for submission to the governments concerned. Details have not yet been published, but it ... . ... . is known that the program con- Pudiic utility holding company act. { centrate!l on the expansion of agri- numbers of those who have had a chance to make first hand com* There's no justice in this crazy j Prisons, world. First they frighten a man when the late Henry Wallace half out of his wits with tales of visualized prototype of the white-the "Red Menace" and then they;clad American milkman delivering matter when he died' the Ux was — ' " - — ' a ^tile of Jacteal nuid lo ^ I »till collected if Uncle Sam could door of every mud hut and igloo everywhere in the world each morning, he wasn't taking into ac- put him in jail when he takes steps to defend himself against it. Besides, there may have been a couple of reds on the train. We feel sure that Senator McCarthy COUnt the fact that a great many could have dug up a subversive or of the occupants would prefer a two had he been there. ^wl of grasshopper soup, a blab- • • • ber pie as nutritious items of food A clergyman in Los Angeles, as nftilk and much tastier ones too. says he believes there are more Like Henry, our "voices" are still ate m bombs in the country than trying to peddle a lot of stuff to Communists and that the atom a lot of people who wouldn't have bombs are more dangerous. We ^ at any pnct. believe the gentleman has some prove the rich man was "contem plating death." In plain words, that he made the gift to dodge the tax. Now. under the new tax bill, Uncle Sam cannot collect the estate tax under any circumstances, if the rich man lives three years after handing money to his heirs. And, even if he dies within three years, the heirs can dodge the tax by hiring high-powered lawyers and getting a court to rule that the thing there. But he will be accused of subversion. Nowadays to earn the appellation "subversive" one need do little more than make a sensible remark about something or other in public. rich man was not "contemplating (From Industrial Worker) > death."—Labor. ABOUT THAT 'MARINE LOBBY' The Case bank extends its influence over a dozen key industries. including o i 1, railroads, metal mining, sugar refining, electrical manufacturing, coal and dairy products. In recent years it has greatly strengthened its financial and political influence in Washington, where it has become a force fighting decartelization in western Germany and supporting the return of Nazi bankers. Worldwide Influence Eugene R. Black, head of the International Bank for Reconstruction and Development (the World Bank), was formerly a Chase vice president. John J McCloy, present U S high commissioner in Ger-mar^-, brother-in-law of a Morgan partner, was also a Rockefeller man, formerly attorney for this bank. He has the "dominant voice" in all key economic decisions affecting western Germany. Among recent achievements of thc Chase National is thc advance of $30 million in bank credits to Spain. Aldrich and two vice-presidents of the bank visited Dictator Franco in June and were greated as distinguished guests. John D. Rockefeller, Jr., was for many years the largest income tax payer in ft he country. In 1924 and 1925 he paid federal income taxes of $7.435,169 and $6,277,669. The exact amount of the tax today is a state secret, sinee the identity of large income tax payers is not made public. cultural output and the improvement of basic services such as transport and power One of the proposed means of implementation is a Council for Technical Cooperation. with headquarters in Ceylon, which will be concerned with thc recruting and training of skilled personnel—a task in which it will seek to cooperate with the United Nations and our Point Foiir organization. This suggested approach to the problem of development fortunately avoids overemphasis on industrialization. For while it is perfectly true that industrialization is essential if Asia is to raise living standards above their present abysmal level, it is also true that an agricultural revolution must precede an industrial one. Only when output per acre and per man is substantially increased, only when food surpluses in one area ca \ be economically moved to another, is it possible for underdeveloped countries to release from the soil the manpower required for large-scale industrialization. British Steel The British steel industry is to be taken over by the government on February 15. 1951, Labor Cabinet announced recently. Although fought bitterly by the "Tories," thc nationalization program has been approved twice by Parliament. The stock of 92 ccmpanies will By distributing some of his stock-1 be transferred to a new govern-holdings among five sons and one ment-owned Iron and Steel Cor-daughter, John D., Jr., kept his poration, but the former owners holdings even more hidden. 1 will be paid a fair price. What Governments Are Totalitarian In the Light of New McCarran Law They're burning the midnight oil in the State Department. Not to fashion a broad world policy for the United States in a time of trouble or anything quite so constructive as that but, as a New York Times correspondent put it, "to devise a political spectrum of the governments of the world for the purpose of deciding what governments 3rc totalitarian and what are not." The incentive to this activity is the provision of the idiotic McCarran law which prohibits the admission of anyone who advocates, or has advocated, any form of totalitarianism or one-party government. In vetoing the bill President Truman cited the obvious case of Spain as a country that would logilcally come under the ban, a point that the pro-Franco Senator from Nevada fatuously overlooked. But there could be many others. The Administration might not think twice about the countries in the Soviet orbit—Czechoslovakia. Poland. Rumania, Albania, Bulgaria, and Hungary. But how about Yugoslavia, which presumably we want to strengthen in its rebellion against Russian domination? How about Portugal, which has something so close to totalitarianism that the Portuguese can't tell you the difference? And what of Argentina, where it is now a crime to "provoke public alarm or depress people's spirits"? What of Colombia. Venezijela. Paraguay. Honduras, and the Dominican Republic—all first-class dictatorships. And Saudi Arabia. Jordan, and Yemen—not to mention Communist China? Many of these countries have organizations enjoying consultative status with the United Nations, and* to deny th^ir right delegates admission to the country would be a flagrant violation of U .N agreements. The very act of classifying these states as totalitarian could have such serious diplomatic effects that, as one authority plainly says, "we may have to broaden our concept of democracy and narrow our concept of totalitarianism.** This is the pathetic pass to which the world's greatest power has been reduced by Senators and Representatives gone * silly with the fear of losing their seat.—The Nation. Speaking of atom bombs makes us think of an itinerent inventor we met in the South Dakota harvest fields some time ago. talked a well-to-do John Farmer into backing him in the construction of a perpetual motion machine, The inventor began to work on his brain child in a most leisurely manner meanwhile tearing into the backer's pork chops very vigorously. The machine prog essed very slowly and finally the backer became impatient and demanded action. Under pressure the inventor was constrained to announce that his machine was complete to the last detail. But when the delighted backer waited with bated breath for the wheels to start turning, the inventor calmly declared that, while his machine was finished. he didn't dare to start it as he had not yet figured out a way to stop it and didn't know what it mipht do. or where it might go, if he pressed the starting button. There are some resemblances between our inventor and the present day makers of hell bombs, guided missies, etc. They too don't know just where their machines are going or what they will do. But. unlike our man, they are quite ready tot press the button and let her rip. • * • It occurs to us that Stalin may be making a grave tactical error in sound proofing the Iron Curtain area against the Voice of America. If the Voice is anything like the voices we hear babbling about soap, beer, hair tonic, and phony arthritis cures, it might have the reverse effect of that intended. Instead of inspiring the Russians and their allies to accept our ideology, the Voice might very well induce them to resist strongly to the bitter end. It is just possible that our propaganda to foreign lands is based on a premise that won't stand up against analysis. Our propagandists are much inclined to rest their case on the motion that everybody admires us as much as we admire ourselves. Nothing could be further from the truth. The fact is there are a lot of people in foreign lands who wouldn't live with us or take up our way of life, even if they had a perfectly free choice in By Raymond Lonergan President Truman's letter to Congressman McDonough of California. declaring the Marines were a "police force" for the Navy and that they maintain "a lobby as big ue as Stalin's,** was unfortunately My Native Land By SIR WALTER SCOTT Breathes there the man. with soul so dead, Who never to himself hath said, This is my own, my native land? Whose heart hath ne'er within him burned, As home his footsteps he hath turned From wandering on a foreign strand? If such there breathe, go, mark him well; For him no minstrel raptures swell; High though his titles, proud his name. Boundless his wealth as wish can claim— Despite those titles, power, and pelf, Living, shall forfeit fair renown. And, doubly dying, shall go down To the vile dust from whence he sprung. Unwept, unhonored. and unsung worded Had he stated his case more skillfully, he would have had the rank and file of the Marines and the people of this country on his side. i "top brass" to get promotions and salary increases. It's too bad the President didn't state the case clearly. As it was, he gave his enemies an opening and they hurried to take advantage of it. The "Little Man from Missouri" was a bit too fast for them and he didn't suffer much damage, but he did rtiiss an opportunity to tell the people about the military lobbies which are operating in FOR WHOM WE WORK AND FIGHT The leading news story on this page tells of the gigantic wealth and power of the Rockefeller family. The figures mount into billions of dollars. The influence that such wealth carries with it extends across and beyond the borders of the nation. Ordinary Americans who ponder the inescapable implications of such power well may question whether thc boasted freedom of the common man is real. For how can a man be free when, as a matter of basic cause and effect, he must produce wealth for the enrichment of a small group whom he does not know and who never knew he was alive? Let a man mine ore from the ground and thc Rockefeller family— and other families, too. receive a portion of the product of his toil. Let other men smelt the ore, melt it in furnaces, roll it into sheets and ingots, forge and machine it into forms, fabricate it into a motor car, write advertising, borrow money, build a showroom, sell gasoline, have a wreck, die>and be buried—and all along the line, clear to the Pearly Gates, the possessors of the Rockefeller billions and a few other families levy tribute from his activities. When a single family—or two or three or four families—can function as empires with possessions in every corner of the world under laws that enable them to levy tribute from the working people of many lands, how can freedom and justice and brotherhood be said to exist? And how can people decide for freedom when their very existence depends upon compliance with the wishes of a small group of owners? —Reading Labor Advocate Washington and have been active Of course, he had no intention for many, many years. of "insulting" the "fighting Mari-1___ nes." who have borne themselves ^ _ so gallantly since the corps was EciUOllty BGiOT© formed back in the early days of —-the republic. The LOW He was striking at the "top We are supposed to be devoted brass." who are seeking big job« 10 lhe principle of strict equality and big salaries for themselves, before the law In other words. They don't care any more about there is the ®ame law for rich and the men in the ranks than their Poor, for high and low. But, not Voluntary Plan No Answer The Louisville Courier-Journal, one of the few really independent newspapers of the nation, says Dr. Elmer Henderson, president of the American Medical Association (AMA), doesn't love it any more. The Courier 1 Journal, you see, has criticized the fight of the medical brass against public health insurance. "We are concerned with the doctors' problems," said the Courier-Journal September 28, "as well as the patients' problems. But we have to say also that we are more concerned with the later. "We are concerned more with the increasing cost of medical treatment, at home or in offices; of hospital beds and surgical fees. This cost amounts too frequently to a ruinous burden. As skilled and proficient as medical services are, when you can get them, too many people of lower and average income are kept from seeking them out, because the cost is high. We see the problem as a financial and social one. not a scientific one. . . . "We do not think that the doctors' alternative of voluntary health insurance alone is any sort of compromise." League Reporter. THE PRESIDENT IS SATISFIED — BUT HOW DO YOU FEEL? By JOHN B. STONE Guardian Staff Correspondent counterparts in thf Army and Navy care about the enlisted men in those services. What Happened in World War I for employer and employee—if the employees belong to a labor union. It is not illegal, in fact it is common practice for business firms to sign exclusive agreements. They As far back as the First World to use or to sell only one War, when the Marines sovered product, or to give their exclusive themselves with glory at Chateau patronage to one concern. That's Thierry, the top Marine officers in legal. But, if a labor union asks Washington, who had taken no for the same kind of a contract, part in the fighting in France, at- that's very, very illegal; that's the tempted to capitalize for them- "closed shop " There's special selves on what the fighters had ac- statue, the Taft-Hartley Act, to pre vent unions from doing what business houses do every day. Hiding War Profits Sends Man to Jail ST. LOUIS—A dress manufac- complished. A* long battle ensued and Congress wisely decided that if any honors were to be distributed they should go to the men who distinguished themselves in France. At that time, on the floor of the House, it was charged—and not tUrer who made a "quick profit" successfully contradicted—that the out of the last war was sent to jail then commandant of the Marines for a year and fined $70,000 in had never been under fire, and yet Federal Court here this week on an he sought the stars of a lieutenant income tax charge. He also must general. • pay $108.685 in back taxes, plus „.„ ...... . ,., a $54.342 penalty. Many MiliUrv Lobbies .... I District juage ueorge II. Moore Of course, the "top brass in the Marine Corps maintain a lob- rejected a plea for leniency for the defendant, David Frelich, after by. The Army, the Navy and the hearing how the profit Fredlich Air Corps do the same thing. If failed to report was made. Before the Marine Corps lobby has its the Second World War, Frelich's way, the American taxpayers will company had a quantity of "moth- be asked to support two armies eaten" dress materials, which sud- —the regular establishment and denly became valuable due to war- the Marines. That's preposterous time shortages. They were sold at but the larger the Marine Corps, j a profit, but thc proceeds were not the more chance there is for the mentioned in tax returns. Schisms and Revolts in the British Labor Party Didn't Materialize As usual the annual conference of the British Labor Party was heralded in the Tory press with rumors of schisms and revolts, and as usual the national executive remained in firm control of the situation. That is not to say that the sessions were wholly harmonious: in fact although the several varieties of left-wingers who voiced criticisms of the government were inveriably woted down, they appeared to reflect a certain restiveness among the rank and file that should warn the party leadership of the dangers of undue complacency. At present the opposition is both diffused and lacking in leadership. Aneurin Bevan, who I« supposed to be the moving spirit of the "ginger" group inside the government, has a growing following but clearly has no present intention of burning his boats in an effort to capture the leadership. Moreover, while he may favor a more socialistic domestic policy, he is a bitter critic of the Soviet Union and thus at odds with the relatively small group of pacifists and fellow-travelers whose chief grievance against their government is based on dislike of its foreign policy. Actually the debates on foreign affairs indicated that the outright opponents of British participation in the Korean war—the kind of left-wingers who talked in terms of "Wall Street imperialism"—were vocal rather than influential. But there did appear among the delegates and undercurrent of disturbance over the extent to which British policy has become tied to the tail of an erratic American kite. For that reason Ernest Bevin's speech, which included a strong defense of the United States against charges of aggression, might have been less well received had he not also emphasized one outstanding difference between British and American policy by arguing the case for admitting Communist Chine to the United Nations,-j-TSh^ Nation. Washington, D. C. President Truman teld his press conference the 11st Congress had given him about everything lie asked for; all in all. he was pretty well satisfied with it. How much in the u ay of a "fair deal'* does it take to satisfy him? Here is the record of the Congress that satisfied Truman: It gave him a flat refusal to repeal the Taft-Hartley Law, a major plank in his campaign. It prepet-uated mockery of the Constitution by smothering FEPC and anti-lynching and anti-polltax legislation in any form. It quietly killed all aspects of Truman's not-so-bold new universal insurance program and health service. Not a peep out of the President. It ignored his natural resources conservation bill. It went through the motions of extending rent control bnt really all but insisted on rent decontrol. Truman and all of organised labor demanded in resounding terms a federal mortgage system for building small homes; Congress killed it. In a row over religion In the House Labor Committee, it dealt i crushing blow to federal aid to education. After big industry got behind t— being forced to pay pensions tnyhow — Truman's Congress did broaden and strengthen in some -espects the Social Security sys-em. But in the face of very stern demands from Truman, it attached the Knowland Amendment which makes it impossible to enforce federal standards in payment of unemployment compensation. The Congerss that satisfied Truman spent $37,700,000,000 in the first session and $52,000,000,000 in the second, much of it on war. It passed a soak-the-poor tax bill increasing income taxes on small earnings by 20%. The President could-take real satisfaction from that, for he was the man who blocked the drive to get an excess profits tax attached to the measure. And of course there was the McCarran bill. Congress passed that over the Truman veto after he had made liis statement of general satisfaction. By vetoing it without a moment's delay Truman made it impossible for the millions who care about the Constitution to mobilise votes for sustaining the veto. So it seems fair to wonder if that action, too. didn't leave President Truman pretty well satisfied. Causes Concern During August U. S. savings bonds worth $350 million were purchased by American workers and investors. However, $537 million worth were "cashed in" by their owners during thc same month, making a net loss of nearly $200 million to Uncle Sam. This development caused conccrn in Washington, because thc government depends on income from bond sales to help pay war and defense expenses. WHAT IS "EXCESSIVE" PROFIT? How much must profit be before it becomes "excessive"? Thc answer to that question, like most answers, depends in a great degree upon viewpoint. Some workers are convinced that they can not work unless somebody hires them. Their viewpoint is that of a dependent; they depend upon a private investor who will not create industry unless he can collect a profit in the operation. Perhaps there is a bit of justification i*r profit from that viewpoint. For why should anybody risk his money unless he has a hope of benefitting himself in the transaction? But Socialists have a different viewpoint. Specialists assert that it is not necessary for a hundred million workers in a nation so wealthy as these United States to wait upon thc will and pleasure and profit of a few individuals. Socialists have a program for making the means of industry the property of everybody and of creating Jobs and producing wealth for the benefit of workers. There would be no wealth for private investors under socialism Neither would workers have to sacrifice the profit that private owners now take for themselves. Profits for big monopolistic or semi-monopolistic industries have grown so large as to appear immoral. People think they are being robbed when the owners take as much as they have been taking since the government took to spending the people's taxes to keep prices high But as a matter of principle is it less Immoral to be robbed of a little bit than of a lot? Or is it good common sense for people to permit themselves to be robbed of anything at all when, by adopting thc Socialist program, they could have the full social value of the product of their labor*—Reading Labor Advocate, \