Poštnina plačana v gotovini.	Posamezna Stev. Din 1*—
Štev. 6.	V Ljubljani, dne 9. februarja 1928.	Leto KB.
Upravništvo „Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 72
Sshaja vsak četrtek
Naročnina za tnzeiustro: četrtletno 7 50 Din, polletno 15 Din, celoletl* 30 Din; M inozemstvo: četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, eeloleta« 48 Din. — Račun poštne hranilnice, podrainlce r Ljubljani, št. 10.711.
S
Veliki dogodki v Beogradu
Demokratski klub izrekel nesposobni vladi nezaupnico — Skupni izvrševalni odbor demokratskih skupin — Nesprejet odstop demokratskih ministrov — Vladaa kriza — Davčni zakon sprsjet
Kakor smo že zadnjič poročali, so se več j temu, da na videz izenačuje davke, otvaria dni vršile seje kluba Demokratske zajednice,j vrata za nove neenakosti raznih pokrajin na katerih se je odločevalo, ali naj se klub, države. Prav tako vlada, v kateri sede slo-izreče za vlado ali proti njej. Predzadnjo j venski klerikalci, ni prav nič uvaževala ugovorov gospodarskih krogov, ki so opozarjali vladinovce na vse napake in zmote davčnega zakona.
Novi davčni zakon ne bo prinesel zlasti Sloveniji nikakih olajšav. Tekom davčne razprave v odboru in skupščini smo tudi mi
za
sredo popoldne je končno prišlo to glasovanje in je prodrl Davidovičev protivladni predlog s 36 glasovi proti 21 glasovom Ma-rinkovičevih vladnih poslancev Demokratske zajednice.
Zmaga protivladnih demokratov v klubu Demokratske zajednice je imela za posledico j sproti ugotavljali, da bodo zlasti naši kmetje, stvoritev enotnega vodstva demokracije. Se- obrtniki in sploh siromašnejši sloji deloma še stavil se je izvrševalni odbor demokratskih celo hujše prizadeti po davkih kakor doslej.
skupin (demokratov, Kmetsko-demokratske koalicije in zemljoradnikov). Predsednik odbora je Ljuba Davidovič, podpredsedniki so Stepan Radič, Svetozar Pribičevič in Joca Jovanovič (zemljoradnik). člani pa dr. Voja Veljkovič, Milan Grol (demokrata), dr. Gregor Žerjav, Juraj Demetrovič (samostojna demokrata), Pavle Radič in dr. Predavec (radičevca).
Ni izključeno, da se bo Demokratski uniji pridružil tudi pašičevski del radikalov, ki so skrajno nezadovoljni s sedanjo nesposobno in samovoljno vlado, katere odstop se pričakuje baš, ko pišemo te vrste.
Je tudi skrajni čas, da se vrže vlada, ki je gotovo tako osovražena kakor še ni bila nobena jugoslovenska vlada doslej. Umetno vzdrževani režim mora pasti in napraviti prostor demokraciji, ki bo izvedla enakopravnost v državi ter uvedla red in poštenost v našem javnem življenju. Vladni radikali z ministrskim predsednikom Vukičevičem na čelu ter njihovi najožji zavezniki klerikalci se hudo boje bližajočega se obračuna.
Klerikalci poskušajo na vse načine razbiti Kmetsko-demokratsko koalicijo, ki tvori jedro vsega zdravega gibanja za koncentracijo demokracije v Jugoslaviji. Dr. Korošec je že začel v imenu vladnih radikalov vabiti Radiča v vlado brez zaveznikov samostojnih demokratov. Klerikalni in vladnoradikalski tisk širi izmišljene vesti, da bi spravil malo-dušnost v vrste Demokratske unije in tako odtegnil kakšen del tej uniji.
Pa je ves trud zastonj. Cas prihaja, ko bo tudi v Jugoslaviji na krmilu demokracija. Morda odstop vlade, ki se pričakuje vsak hip, ne bo prinesel še rešitve v popolnoma istem smislu kakor si je želi vsak demokratično misleči človek, vendar bo že korak naprej dejstvo, da je padel najbolj nazadnjaški režim, odkar obstoja Jugoslavija.
Zelo važen dogodek zadnjih dni je sprejem davčnega zakona v Narodni skupščini. Borba za izenačenje davkov je s tem prišla do konca. Dolgo časa je trajal ta ljuti boj za enakopravnost vseh državljanov Jugoslavije tudi pri plačevanju davkov, a vendar ni do-vedel do popolnoma pravične rešitve davčnega vprašanja, kajti novi davčni zakon kljub
Prosili smo klerikalce, ki sede kot večinska!
stranka Slovenije v vladi, naj store svojo dolžnost in naj ne pozabijo, da so zastopniki Slovenije, ki poti krvav pot pod davčno preobremenitvijo. toda poslanci SLS se niso zganili. Vest pa jih je vsaj pri glasovanju tako pekla, da je bila na njihovih obrazih videti očividna zadrega, ki se je še povečala, ko jim je Stepan Radič zaklical«Ali Vas je vendarle sram, da glasujete za tak «šintarski>> zakon.
Nismo še torej dosegli takšnega davčnega izenačenja, do kakršnega bi moralo priti pa tolikih letih obstoja Jugoslavije. Zato se bo boj za pravično izenačenje nadaljeval. Prav tako se bo nadaljevala borba za poštenost in enakopravnost vsepovsod, dokler ne bo popolnoma na tleh nazadnjaštvo, zaradi katerega danes v Jugoslaviji, tako bogati po pri-rodi, ne moremo govoriti o blagostanju, pač pa vidimo le bedo.
Maše Preksirarfe
Vedno globlje prodiranje Maje SDS med ljudstvo Slovenske Krajine
Slovenska Krajina (Prekmurje) je politično tudi še danes velika zagonetka. Mi vemo, da sloni ljudska duševnost v tem ozemlju naše mariborske oblasti na znatno drugačnejših predpostavkah nego v ostalem delu Slovenije. Mnogostpletno podložništvo našega tamošnjega dobrega slovenskega ljudstva madžarskemu terorju je vtisnilo temu ljudstvu poseben pečat. Prirojenega slovenskega ponosa tudi vsa ta stoletja niso mogla docela izbrisati, vzgoja v madžarskih šolah in pa hlapčevanje madžarskim grofom je pa vendarle zapustilo globoke sledove v tem narodu. Neštete prevare s strani političnih strank, ki jih je to ljudstvo doživelo, so pa na drugi strani zasadile v ljudsko dušo veliko nezaupanje do političnih strank.
Tako opazujemo od takrat naprej, ko je naša država končnoveljavno prevzela Prekmurje v svojo last, v velikem delu ljudstva neprestano valovanje med strankami: enkrat socijalisti, drugič radičevci, tretjič radikali. Danes stoji oni del prekmurskega naroda, ki je pri septemberskih volitvah leta 1927. nasedel sladkim obljubam radikalov glede agrarne zemlje in glede mnogih drugih stvari, skrušen pred žalostnim dejstvom, da se je dal zvabiti na led od političnih srečolov-cev. Oni ljudje, ki so pred septemberskimi volitvami narodu obetali agrarno zemljo, sedaj prodajajo isto zemljo raznim svojim bogatim partijskim prijateljem, narod pa ostaja praznih rok.
V tem razpoloženju je našel Preicmurce narodni poslanec g. dr. Pivko, ko se je mudil pred dobrim mesecem dni v Gornjem Prekmurju, v srezu Mursjte Sobote. Te dni pa se je vršila v Dolnjem PrekAurju, v slovenskih občinah sreza Dolnja Lendava cela vrsta občnih zborov in sestankov SDS. Na vseh sestankih je strankin tajnik poročal o današnjem položaju in sprejemal želje ter pritožbe organizacij. Videl je predvsem, kako v mnogih občinah stoji prebivalstvo pod političnim in gospodarskim terorjem klerikalcev, ki se smatrajo zlasti v črenšovskem okolišu, kjer je bivališče poslanca g. Klekla, za neomejene gospo-
je za konkretne primere, kako so klerikalni denarni zavodi pritiskali na volilce, ki so slučajno tam dolžniki, in kako so onim, ki so ostali značajni, odpovedali kredite.
Naravno je, da pod takšnim in podobnim pritiskom marsikdo klone, v splošnem pa so postojanke SDS tudi v tem delu Slovenske Krajine neomajane in ljudstvo z zaupanjem pričakuje novih razmer v državi. Saj dobro vidi, da od klerikalnih zastopnikov bodisi v narodni bodisi v oblastni skupščini nima ničesar pričakovati. Ljudstvo dobro ve, da je Klekl odprl usta v narodni skupščini samo takrat, ko je izjavil, da je samo od škofa odvisen, da pa se še ni zavzel z resnostjo za velike gospodarske potrebe naroda. Občina Dolnja Bistrica, velika in lepa naselbina, se nahaja pred katastrofo: samo še en silnejši naval Mure in vsa lepa naselbina bo izginila v njenih valovih. Neštete deputacije sa že bile pri g. Kleklu in pri raznih oblastvih, pred septemberskimi volitvami je celo Lam veliki župan obljubil takojšnjo pomoč, danes pa je prebivalstvo še vedno na milost in nemilost izročeno strašni usodi.
Od minulega petka pa do ponedeljka so se vršili v tem okolišu naslednji sestanki: 3. t. m. zvečer v Dolnji Lendavi lep občni zbor tamošnje krajevne organizacije SDS, kalero je vodil ugledni posestnik g. Marko Raj; 4. t. m. dopoldne občni zbor organizacije v Pctišovcih, ki je pod predsedstvom vrlega kmetovalca g. Simona Žgrabiča. Istega dne popoldne je bil v prostorih kmetovalca g. Matije Žižka velik ustanovni zbor nove organizacije SDS v Kofizi, h kateri je takoj pristopilo nad 40 članov, ki so si iz molili za predsednika g. Žižka. Zbora se je udeležil tudi 841etni starček in odločno odobraval izvajanja strankinega tajnika. Dne 5. t. m. dopoldne sta se vršila občna zbora krajevnih organizacij v Srednji in Gornji Bistrici, prvi pri predsedniku g. Ivanu Špiclinu, uglednem posestniku in kovaču, drugi pri g. Ivanu Vučku pod predsedstvom kmetovalca g. Jožefa Kelenca. Istega dne popoldn* je bil občni zbor
darje, katerim se mora vsakdo pokoriti. Zvedel i organizacije v Trnju pod predsedstvom g. Martina
«DOMOVINA» št. 6
■ i	Stran 2 =
Sobočana, zvečer pa lepo zborovanje in obenem občni zbor organizacije pri Škafarju v Odrancih. Zborovanja so se udeležili celo vodilni krogi taiiiosnje SLS. Organizacija si je ponovno izvolila za predsednika uglednega posestnika in kovača g. Antona Hajdinjaka. Dne 6. t. m. zjutraj se je vršilo veliko zborovanje, obenem občni zbor organizacije v Ižakovcih. Ta organizacija lepo napreduje in je dosegla pri občinskih volitvah večino v občini ter župana iz naših vrst. Organizaciji predseduje ugledni posestnik g. Franc Krapec. Tekom dopoldneva se je vršil tudi občni zbor organizacije v sosednem Dokležovju. Tudi ta organizacija pod predsedstvom vrlega kmetovalca g. Matije Gregorja je na potu najboljšega razvoja in napredka. Popoldne se je vršil v Beltincih skupni občni zbor vseh treh organizacij za Beltince, Bratonce in Gančane.
Tako vidimo, da ideja SDS prodira vedno globlje med ljudstvo v Slovenski Krajini. Naše delo je mirno, stvarno in brez hrupa. Zato ne dvomimo, da bo rodilo najlepše uspehe.
Politični pregled
Napet položaj v Beogradu bo moral kmalu priti do svojega zaključka. Kakor navajamo v uvodniku, se vsak hip
pričakuje odstop vlade.
Morda je vlada v hipu, ko to pišemo, že odstopila. Gotovo je, da se bo rešitev krize zelo zavlekla, ker bo pri današnjem stanju strank in skupin v skupščini težko dobiti sigurno večino. Vukičevičevi radikali se tolažijo, da se kljub odstopu ne boje, da bi izgubili vodstvo položaja iz rok. Cilj Demokratske unije (Davidovičeva SDS, KDK in zemljoradniki) pa je, da
se onemogoči sedanji nazadnjaški režim.
Možje sedanjega nazadnjaškega režima spadajo v ozadje in na njihovo mesto nj stopijo možje Demokratske unije. Ne ve se še, kako se bodo dogodki razvijaJi, a gotovo je to, da
Nikolaj Gogolj-,posl. G. Strniša:
Božična noč
(Konec.)
Kovač se je istotako hlastno vrgel po dolgem na tla.
»Vstanite.« je zadonel nad njimi ukazujoč, a obenem prijeten glas. Nekateri dvorjani so se hoteli pokazati uslužni ter jeli suvati Za-porošce.
»Mi ne vstanemo, matjuška, ne vstanemo! Mi umremo, a ne vstanemo,« kriče Za-porošci.
Potemkin se ugrizne v ustnice, potem sam pristopi in ukazovaje nekaj zašepeče bližnjemu Zaporošcu. Tedaj vstanejo. Tudi kovač si upa zdaj dvigniti glavo in zazre pred seboj skoro krepko, napudrano gospo srednje rasti, modrih oči in vzvišenega, smehljajočega obraza, s katerim si je znala vse podvreči in ki je mogel biti samo obraz vladarice.
»Svetlost mi je obljubil, da me seznani danes z mojim ljudstvom, ki ga do sedaj še nisem videla,« pravi visoka, modrooka dama, radovedno motreča Zaporošce. «A11 so vam dobro postregli?« vpraša približavši se.
»Tisočera hvala, matjuška, dobili smo dobro hrano, četudi tukajšnji koštruni daleč zaostajajo za zaporoškimi... No, živi se pač, kakor se more...»
Potemkin je gubančil čelo, videč, da Zaporošci sploh ne govore tega, kar jih je bil naučil. Eden uglednejši je stopil naprej: «Usmili se. matjuška! S čim te je ujezil tvoj •zvesti narod? Ali smo podali roke poganskim Tatarjem? Ali smo se kje združili s Turki?
Kmetsko-demokratska koalicija ne bo šla v nobeno vlado. M bi ne sprejela glavnih točk našega programa.
Raje bo dalje v opoziciji bila boj za dosego svojih idealov. KDK ne bo obračala plašča po vetru, nego bo ostala zvesta borbi za ljudsko blagostanje, ki bi bilo lahko danes že splošno, če bi imeli na vladnem krmilu sposobne može, ki bi znali pravilno gospodariti in napraviti iz Jugoslavije to, za kar nudi vse pogoje prirodno bogastvo naše kraljevine.
Te dni se je povrnil iz inozemstva v Beograd finančni minister dr. Markovič, ki je ob prihodu izjavil novinarjem, da se mu je posrečilo
dobiti v Angliji skoro 14milijardno posojilo.
Dala nam bo to posojilo skupina angleških in ameriških bank. Posojilo bo znašalo 50 milijonov funtov šterlingov ali v naši valuti, kakor rečeno, blizu 14 milijard dinarjev. To do-so.ilo bO lahko ogromnega pomena za našo državo, ako se bo primerno uporabilo. Kakor pravi uradna objava, se bo to posojilo uporabilo tudi za stabiliziranje dinarja.
NOVA OSELICA. Pri nas imamo sicer faro in farno cerkev ter čedno župnišče, a kakor vse kaže, bomo ostali za naprej brez župnika. Prejšnji nas je zapustil pred pol letom. Pravijo, da nihče noče priti, ker je tu pri nas odpravljena bira, brez katere da se ne dž živeti. S tem nas hočejo prisiliti k zopetni biri, a ne bo nič. Ne rečemo, da bi mu ne dali ničesar, če bo potreba, a to le prostovoljno, ne da bi se vezali. Nekaj časa je hodil k nam opravljat božjo službo župnik iz Stare Oselice, a to nadomestovanje je bilo precej drago in sta mu za1 o ključarja odpovedala. Kateri duhovnik je res vnet dušni pastir in telesno zdrav, bi se že iz pokorščine ne smel ustavljati, če ga njegov cerkveni predstojnik določi tudi za tak kraj, kakor je naš. Bilo je v teh dobrih 140 letih, odkar obstoji župnija, že mnogo župnikov pri nas
in vsi so prestali. Sploh pa, če ima tu pri nas fara premajhne dohodke, se naj stvar tako uredi, da se odvzame nekaj dohodkov onim, ki jih imajo preveč in se ti previški porazdele med siromaŠ-nejše župnike.
BEGUNJE PRI RADOVLJICI. Tu je nenadoma izdihnila ga. Nuša Robidova, soproga znanega ljubljanskega primarija dr. Ivana Robide. Gospa je bila priljubljena in spoštovana žena« Blag ji spomini
STRAŽIŠČE. Na Svečnico se je vršil pri Korošcu občni zbor tukajšnjega gasilnega društva, na katerem smo slišali poročilo o 25Ietnem društvenem delovanju. Slišali smo, da ima društvo tri brizgalne s potrebnim orodjem, opravo in gasilno obleko. Tudi blagajniško poročilo je precej ugodno. Poleg tega je zidalo gasilno društvo pred dvema letoma nov gasilni dom, ki je ponos vsej Gorenjski. Občni zbor je potekel v najlepšem redu in so vsi navzoči z velikim zanimanjem sledili poročilom funkcionarjev. Upajmo, da dobi našo društvo v najkrajšem času tudi motorno brizgalno. — V nedeljo 12. t. m. ob 6. popoldne bo v Sokol-skem domu velika maškarada, h kateri ste vsi najvljudneje vabljeni, da bo udeležba tem obilnejša. Posebno maske so dobro došle. Kakor ču-iemo, je že priglašenih več skupin mask, zatorej pridite vsi v nedeljo popoldne v Stražišče na. maškarado!
SV. KRIŽ PRI KOSTANJEVICI. Mlinska obrt je v naši občini najbolj razširjena. Imamo nič manj kakor 22 mlinov. Nezdrava konkurenca jo pripravila večino mlinarjev do tega, da hodijo z vozovi v oddaljene vasi po vreče. Neredko se zgodi, da pride v eno vas po 5 in več mlinarjev in da se za vreče kar pulijo. Stranke, naravno, pri tem izbirajo in dado vrečo onemu, ki jo vrne najbolj nabito, to se pravi onemu, ki dela zastonj. Da trpi pri tem ugled mlinarjev, je jasno. Čevljar zasluži dnevno lahko 30 do 50 Din. Koliko zasluži mlinar, ki dela noč in dan pri sedanji nezdravi konkurenci? Res je težko gledati mlin brez dela, a če je polno dela in nobenega jela, je še hujše. Vsaka preveč razširjena obrt se sama konča. Umestno bi bilo, da bi se polagoma zlasti oni mlini, ki imajo slabo vodo, preuredili v kake druge delavniee. Pogon potrebujejo mizar, kolar, kovač,, krojač, strugar, tkalec in drugi. Občina in
Ali smo te izdali v resnici ali samo v mislih?! «Vaše carsko veličanstvo je premilostivo. Poprej smo čuli. da si zaukazala zidati povsod Tu bi moral biti najmanj Lafontaine,« odvrne zoper nas trdnjave. Zdaj čujemo o novih ne- s poklonom gospod z bisernimi gumbi.* zgodah. Kaj je zakrivila zaporoška vojska?' «pri moji časti, še zdaj sem zadivljena Ali je to zato. ker smo prepeljali čez jarek zaradi vašega .Brigadirja'. Pisali ste ga res tvojo vojsko in pomagali tvojemu generalu, izvrstno. Pa čula sem.« nadaljuje carica, obr-da je premaga! krimske Tatarje?«	|nivša se proti Zaporošcem, da se pri vas
Potemkin je molčal in z malo ščetko brez- nihče ne poroči.«
brižno snažil briljantne prstane na svojih! prstih.
«Čemu ne. matjuška? Človek ne more živeti brez žene. saj veš sama,« nadaljuje
rtna.
Zaporošci se pomembno spogledajo.
Kaj torej želite?« skrbno vpraša Kata- Zaporožec. ki se je poprej pomenkoval s kovačem. Kovač se ie čudil, da se je Zaporožec, ki je znal pismeni jezik v občevanju s carico. „	posluževal namenoma preproste robate Ijud-
«Zdaj je treba. Carica vpraša, kai ho- ske e0V0rice. «Zvito ljudstvo,« si misli, go-cemo.« st pravi kovač ter se n naenkrat tovo ne dela tega brez vzroka.
vrže k nogam.	»Mi nismo menihi.« nadaljuje Zaporožec,
»Vaša carska visokost, naj me ne ukaže' aSamo gre§nikii Dobro poznamo poželjenje kaznovati, naj me b agovoli pomilostiti! Naj mesa_ Ni malo takih> ki imajo žene> Samo ne se vaša carska visokost ne jezi da obrnem stanujej0 v naselbinah Zaporošcev. Mnogi svot pogled na čevlje yaše vladarske noge. imaj0 žene Poljakinje, drugi Ukrajinke, mnogi Menim, da noben cevjar v nobeni državi cej0 xtirkinje »
sveta ne napravi enakih. O moj Bog, če bi imela moja žena take čevlje!«
Carica se je smejala in z njo dvorjani.
Med tem jc nekdo prinesel za kovača čevlje.
«0 moj Bog. kaka krasota,« je kriknil.
Potemkin se je smehljal, medtem ko se mu je; hlastno pograbivši čevlje: »vaša carska viso-čelo pooblačilo. Kovača so Zaporošci suvali, j kost, če se taki čevlji prilegajo nožicam, po-
meneči, da je znorel.
«Vstani,» pravi milostivo carica. «Če te
tem morajo one pač biti iz sladkorja.«
Carica, ki je imela v resnici mične nožice.
tako veseli imeti take čevlje, se temu lahko	Se ie smehljala, ko je začula ta poklon od
ustreže. Prinesite mi takoj najdražje, z zla-	kritosrčnega kovača, ki je bil v svoji zapo-tom vezene čevlje. Ta preprostost mi ugaja.[roški obleki kljub rjavemu obrazu res lep
Tu imate.« nadaljuje carica in se ozre na go-	mož. Kovač, žejo razveseljen zaradi te naklo-
spoda s polnim, bledim obrazom, ki je stal	njenosti, je hotel carico še marsikaj vprašati:
nekoliko na strani, katerega skromni kaftan	če je res. da jedo carji samo med in slanino z velikimi bisernimi gumbi je značil. da spada k dvorjanom. «tu imate snov, vredno Vašega duhovitega peresa.«
* Dionizij Ivanovič pl. Višin, duhoviti pesnik še do danes priznane veseloigre »Materin sinček«.
r
sresko oblastvo bi morala tej stroki posvetiti največjo pažnjo. Vsak obrtnik dela zato, da ima od dela tudi nekaj plačila in ne samo muko. Z uspešnejšo izrabo vodne sile bi se dvignila vrednost občine, pa tudi davčni viri bi se zvišali. Kjer je mlin z delom slabo obložen, a je drugače za gotovo vasi prikladen, naj bi se omejil na nočno delo, podnevi pa bi se sila izrabljala v druge svrhe. Zdravim tozadevnim reformam bi morali naravno priskočiti na pomoč tudi na"i denarni zavodi, ki so na žalost napram obrtnikom in podjetnikom še vedno zelo nenaklonjeni. S sedanjo nezmiselno konkurenco ni za napredek najmanjšega izgleda. To velja tudi za to obrt v sosednjih občinah.
POLZELA. (Župnik Fran Lekše t) Na Polzeli je te dni po dolgotrajni bolezni umrl g. Fran Lekše, upokojeni župnik. Pokojnik je bil okrog 30 let župnik v Lučah in je slovel po svoji izredni gostoljubnosti. Kdorkoli je potrkal na njegova vrata, vsak je bil sprejet z vprav staroslo-vansko gostoljubnostjo. Iskreno prijateljstvo je pokojnika vezalo z 7agrebškim nadškofom doktorjem Bauerjem, ki je poleti kaj rad prihajal k njemu v Luče na letovišče. Ker je bil g. Lekše odločno slovanskega mišljenja, je z navdušenjem pozdravil osvoboditev in ujedinjenje ter z vso odločnostjo nastopil v svojem kraju proti raznim mračnim elementom, ki so jih pošiljali zlasti iz sosedne Koroške, da bi širili nezadovoljstvo med ljudstvom ter delali protidržavno propagando. — Časten mu spomin!
ROGATEC. (Smrtna kosa.) V Rogatcu je umrl posestnik g. Karel Kolterer v visoki star .sti 81 let. Pokojnik je bil oče državnego kopališkega zdravnika g. dr. Frana Koltererja v Rogaški Slatini. Blag mu spomin!
ŠMARJE PRI JELŠAH. (Gibanje SDS v našem okraju.) Dne 2. t. m. sta imeli krajevni organizaciji v Sv. Vidu pri Grobelnem in Šmarju (okolica) svoja letna občna zbora. V Šmarju se je izvolil soglasno siari odbor, le trije odborniki so več. Obisk je bil dcber. Na tem občnem zboru se je ukrenilo marsikaj korstnega. — V nedeljo 5. t. m. je bil v Zibiki članski sestanek tukajšnje krajevne organizacije SDS, ki se ga je udeležilo lepo število članov. Prislonila sta zopet dva nova. Na tem sestanku je sreski in krajevni
odbornik Tomo Leber dal izjavo, da klerikalec nikoli ni bil in nikoli ne bo, čeprav so ga klerikalci na zadnjem občnem zboru svoje krajevne organizacije v Zibiki vzeli za odbornika. Med drugim je rekel, da imajo klerikalci presneto potrpežljiv papir, ker vse voljno potrpi, kar nanj namažejo. Prihodnjo nedeljo, to je 12. t. m., bodo občni zbori krajevnih organizacij v rogaškem okraju, in sicer v Žetalah zjutraj, v Donački gori ob treh popoldne. Vabljeni so vsi člani teh organizacij, da se zborov udeležijo v obilnem številu.
SV. ANTON V SLOV. GORICAH. Na gostiji Sernec-Liewald so nabrali gostje za Prvo tambu-raško društvo Sv. Anton v Slov. goricah 100 Din. Prisrčna hvala, mladoporočencema pa mnogo sreče!
NOVA CERKEV-PODLEHNIK. Pregovor pravi: Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. Ta pregovor se je docela uresničil pri nas. Da pa boste, gospod urednik in še Vi drugi, bližnji ter daljni prijatelji in neprijatelji, znali, na kak način se je to zgodilo, si Vam dovoljujemo podati naslednje poročilo: Znano je že, kaka sreča je zadela demokratske odbornike, ki so na povelje klerikalcev lovili slepe miši, pa so zadeli na njihovega purana, ki je v kuhinji storil pod ostrim nožem junaško smrt. Zakaj? Zato, da ga gospodje pojedo! Zal, po sreči jim ni šlo. So menda prehudo jokali nad prerano smrtjo mladega purana. Žalost ali veselje jim je odvzelo tek, pa ga je pojedel v božjem imenu neki vrl mož. Gotovo mu je dišal klerikalni puran. Mi smo mu ga iz srca privoščili in on kot tak bo gotovo ohranil v hvaležnem spominu našo občino ter novi občinski odbor, ki mu je daroval kar celega in že pečenega purana.
SV. TROJICA V HALOZAH. Oprostite, gospod urednik, da Vas nadlegujemo in prosimo za malo prostora, ki bi nam ga odstopili. Mogoče je Vam že znano, da smo v bcju z našim g. župnim upraviteljem. Ko pridejo ženske v župnijsko pisarno, jih g. upravitelj kaj rad povprašuje, kam je volil mož, sin ali brat. Vprašamo širšo javnost, ali spada tako početje v delokrog župnijskega urada. O tem bomo na merodajnem mestu še govorili. Naš g. župni upravitelj je postal tudi nekak odvetnik naših klerikalcev ter vlaga politične tožbe za stranke. V ^Slovenskem Gospodarju*
napada nekdo nas demokrate, a v svojih tožbah proti nam nas označuje g. upravitelj za Nemce in nemčursko stranko. Pa laž ima kratke noge! Ta je lepa! Nas, ki smo zavedni Slovenci, označuje za nemčurje, a gospod upravitelj ne vidi tistih, ki so svoječasno hodili na Dunaj tožit Slovence. S takim početjem se ne dosežejo uspehi, ampak ravno nasprotno. Kdor seje veter, zanje vihar.
SV. BARBARA V HALOZAH. Dne 30. januarja so nas obiskali gostje iz premicije gospoda novomašnika iz Zagojič. Zbralo se je mnogo radovednega ljudstva, ki je posebno občudovalo dolgo vrsto vozov, v katere so bili vpreženi lepo rejeni konji. Vse goste je pogostil župnik g. Janez Vogrin. — Pustni čas dobro izrabljajo ženitve željni pari in stopajo v zakonski stan. Vsem novop^ročencem obilo sreče!
MALA NEDELJA. Na Svečuico so so igrali v Društvenem domu <cUžitkarji*. Zaloigra — žalosten obisk! V pred pustu hočejo ljudje pač kaj veselega. Na pustni torek 21. t. m. bo v Društvenem domu z zabavo vsem starim in tuladim plesalcem in neplesalcem v obilni ineri postrežemo. Vse tajnosti izdati še ni dovoljeno, pač pa se lahko malo namigne, da bodo prišli na cfašenk* tudi Kitajci k Mali Nedelji v Društveni dom. Zato nihče ne bo manjkal!
SV. LOVRENC V SLOVENSKIH GORICAH. Pred nekaj dnevi me je pot vodila mimo farnega pokopališča, baš ko so pogrebci polagali nekega pokojnika k večnemu počitku. Iz radovednosti sem tudi jaz stopil na pokopališče ter se približal odprtemu grobu. Ko pa sem pogledal v grob, sem si takoj mislil: <Dobro, da tukaj ni volkov in hijen!* Rakev z mrličem je namreč ležala v nenavadno plitvem grobu. Ker sem videl na pokopališču razne nerednosti, sem vprašal neko ženico: <Ali nimate tukaj nikogar, ki bi pokopališče nadzoroval?* — <0, da,* mi odgovori starka, clmamo grobokopa.* Priporočam torej grobokopu, da v prihodnje koplje globlje jame in tudi sicer skrbi za večji red na pokopališču.
Priporočajte in širite
»DOMOVINO"!
ter podobno. Toda čutil je. da ga Zaporošci! skrivaj sujejo. in sklenil je. molčati. Ko se je torej obrnila carica spet na stare Zaporošce in poizvedovala natančneje o njihovih običajih ln navadah, je kovač počasi odstopil, se sklonil k svojemu žepu in šepnil : »Spravi me hitro odtod!* In preden se je zavedel, je bil že na
drugI strani mitnice.
* * *
«Utopil se je. pri Bogu. da se je utopil! Naj se ne eanem odtod, če ni utonil,* je trdila debela tkalka, stoječa sredi ceste med skupino žensk.
«Kako. kaj. torej sem lažnivka! Ali sem mar komu ukradla kravo? Ali sem koga uročila. da mi zdaj nihče ne verjame.* zavpije druga ženska v kozaški bluzi vijoličastega nosu. mahaioča z rokami okoli sebe. «in nai
«0. ti. grda baba.* krikne starosta, brisoč si obraz z rokavom in grabeč po biču. Ta kretnja ie povzročila, da so se vse razbežale s kletvicami in kriki na vse strani.
«Kakšna predrznost,* je ponovil starešina, še vedno brisoč si neobrito lice. «Torej kovač ie utonil. Ti ljubi Bog. tako imeniten slikar! In kako močne nože, srpe in pluge je koval! Kakšna moč! Da.» nadaljuje po kratkem pre-mišlianiu. «malo takih ljudi imamo v selu! Ze ko sem tičal v tej prekleti vreči, se mi je zdelo, da ie bil revež potrt. Tu imamo zdaj kovača. Bil je in ni ga več. Pa sem hotel, da bi mi podkoval mojo lisasto kobilo.* Poln takih sočutnih misli je taval starosta v sebe poglobljen domov.
Oksana je bila zelo žalostna, ko je zvedela novico. Očem Perčihe in vsemu plemenu
Napočilo je božično jutro. Že pred zoro je bila cerkev polna. Stare žene v belih rutah s konci, zadaj povezanimi, v belih suknenih plaščih, so se pobožno križale pri cerkvenem vhodu. Male plemkinje v zelenih in rumenih steznikih, da. celo v modrih kontuših. vezenih z zlatom, so stale bolj spredaj. Deklice, ki so imele na glavah cela skladišča trakov in za vratom vrvice, križce in cekine, so poskušale 1 kolikor inoeoče približati se ločeni steni, pokriti s svetimi podobami, ki je skrivala najsvetejše pred neposvečeno množico. A pred vsemi so stali kozakl. nazivajoči se plemiči, i in preprosti kmetie z brki. čopi, debelimi vra-1 tovi in sveže obritimi bradami, največ v suk-I njah s kapucami, da so se videli beli ali višnjevi suknjiči. Vsi so imeli svečane obraze, j Starešina si je oblizoval ustnice, že naprej
I k r» o rt \r • I! li K 1 Ari r\l r» r\ /lnlnrAtn nACfll

Kmetijski pouk
BREZ MLEKARSTVA NI NAPREDKA V ŽIVINOREJI.
če presojamo položaj naše živinoreje in položaj živinoreje po drugih naprednih krajih, pridemo do zaključka, da moramo tudi pri nas iskati v razvoju mlekarstva ugodnejše pogoje za naš napredek v živinoreji in Bploh pri našem gospodarstvu. Živimo sicer v mlekarski krizi, ker ne moremo mleka in mlečnih izdelkov tako v denar spravljati kakor prej, toda vzlic temu incraino iskati tudi nadalje našo rešitev v živinoreji in z njo združenim mlekarstvom. Tudi po drugih deželah preživljajo danes mlekarsko krizo in so prav tako težko prizadeti kakor smo mi. Preboleli pa bodo to krizo laže kakor mi, ker so po naprednih krajih s svojim mlekarstvom bolj organizirani in ker imajo tudi več zaupanja v lastno samopomoč, kakor ga imamo pri nas.
Tudi pri nas moramo iskati potrebno pomoč predvsem v dobri organizaciji mlekarstva. Če hočemo delati na to, da bi izvažali naše mlekarske proizvode (maslo, sir), bo mogoče uspeti le v tem primeru, če bomo proizvajali brezhibne izdelke v večjih količinah in če se bomo v ta namen skupno poprijeli mlekarstva. Treba bo pa danes tudi drugih sredstev, da pomagamo mlekarstvu na noge.
Na Dunaju se je v zadnjem času ustanovila s pomočjo mlekarskih in kmetijskih organizacij posebna družba za pospeševanje mlečne uporabe in porabe domačih mlečnih izdelkov, ki si je nadela nalogo, delati s pomočjo časopisja, letakov, predavanj, reklamnih spisov itd. na to, da se razširi in kolikor mogoče poveča uživanje mlečne hrane. Take družbo so se ustanovile že prej v Ameriki, na Angleškem, v Nemčiji in v severnih državah. V Združenih državah se je zaradi te propagande zvišala poraba mleka na leto za 27 %, poraba masla za 17 % in sira za 20 %. Pa tudi na razne druge načine se dš dvigniti poraba mleka, kakor n -pr. z napravo mlečnih točilnic na kolo-
dvorih, v kopališčih, letoviščih itd. Vse to bodo morale podpirati tudi javne oblasti, ker so take naprave ne le v prilog domačega gospodarstva, ampak tudi v prilog narodnega zdravstva sploh.
S povzdigo mlekarstva se bo dvignilo vse naše gospodarstvo. Zato ie pa treba, da se napram sedanji krizi še lesnejo organiziiamo. Posameznik ne zmore ničesar s svojo malo količino mleka, ako se pa združimo in oddajamo svoje mleko v skupne mlekarne, lahko proizvajamo trpežnejše mlečne izdelke, za katere si laže poiščemo odjemalcev doma in drugod in laže ustvarimo potrebne pogoje tudi za napredek naše živinoreje.
SIROVA ALI KUHANA KLAJA ZA PRAŠIČE.
O tem vprašanju se danes veliko piše. Novejši nazori gredo danes za tem, da je prašičem primernejše pokladati sirovo klajo, ker so po svoji naravi ustvarjeni za uživanje sirovih krmil. Dejansko danes pokladajo po mnogih gospodarstvih krmila v sirovem stanju, kar ima seveda svoje veli'-	optj. Taka reja je veliko cenejša in
lažja.	pade s tako klajo veliko dela in
kurjave. - - drugi strani pripisujejo sirovi klaji tudi večjo tečnost in boljše izkoriščanje redilnih snovi, zlasti tako imenovanih cvitamioov*, ki igrajo važno vlogo tudi v živalskem življenju.
Sirova klaja se danes polaga predvsem na večjih posestvih. V poletnem času jih redijo na paši ali pa s pomočjo mlade zeleue detelje, v zimskem času pa s pomočjo pese in koruze, oziroma žitnega zdroba.
Za povsod pa ne velja taka reja, zlasti ne za razmere malega posestniki, ki mora računati z najrazličnejšimi odpadki in ostanki pri reji svojih prašičev Poleg različnega plevela in različnega listja in korenja mora izkoriščati kuhinjske in razne zelenjadne odpadke (krompirjeve olupke itd.). To vse se pa d& najbolje uporabljati s kuho in metanjem. Le tako pripravljena krmila se dajo mešati, premečkati in pregnesti, da ne more žival izbirati in da ji gre vse bolj v slast, v kar pripomore veliko tudi običajna obloda. Gotova krmila, kakor krompir in topinambura, se dajo sploh le s kuhanjem in parjenjem izkoriščati.
Vse to prihaja za naše prašičerejee toliko bolj v poštev, ker smo splošno navezani na poklada-nje raznih korenskih rastlin, ki jih moramo me-šati, in ke se Je v zadnjem Času dognalo, da ni res, da bi bila tečnost sirove klaje večja kakor je tečnost kuhane klaje. Glavni del <vitamin3v> pride tudi v kuhani klaji do popolne veljave (dr. Schieblich, Remy).
Slednjič je pa pri kuhani klaji tudi to pomisliti, da so želodci in čreva naših svinj že od mladega vajeni na prebavo kuhane klaje in da bi bil vsak prehod na sirovo klajo v poznejši dobi v zvezi s pomanjkljivo prebavo. Kakih posebnih dokazov za to ni trebh. Zadostuje, če pogledamo, kako prebavlja sirovo turščico hrvatski prašič, ki je na njo vajen od mladega, in kako jo prebavlja naš prašič, ki je vajen kuhe in hlevske reje.
i i
Gnojenje z umetnimi gnojili
Da zamoremo žeti, ne zadostuje samo, da se-jemo iu sadimo, temveč moramo tudi gnojiti. Vsak kmetovalec v£, da je hlevski gnoj glavno : gnojilo. S hlevskim gnojem ne dovajamo zemlji samo rastlinske hrane, temveč jo tudi izboljšujemo in napravimo sposobno, da se more umetni gnoj v njej popolnoma uveljaviti. Hlevski gnoj pospešuje tudi delovanje bakterij v zemlji, ki so za razvoj kulturnih rastlin izredne važnosti.
Zal pa, da primanjkuje danes skoraj vsakemu kmetovalcu hlevskega gnoja in da ima komaj tretjino tega, kar potrebuje, da bi nadomestil \se I one hranilne snovi na svojem polju, katere je z I žetvijo odvzel svoji zemlji. Da svojih njiv, travnikov itd. ne osiromaši, mora poleg hlevskega gnoja uporabljati tudi umetna gnojila.
Hlevski gnoj uporabljamo najbolje tako, da z njim vsake 3 do 4 leta močno pognojimo raj-bolj potrebnim njivam, oziroma sadežem, drugače si pa vsako leto pomagamo z umetnimi gnojili.
Kar se tiče umetnih gnojil, se danes kmetovalcu svetuje to in ono. Pravilno stališče je pa le eno, in sicer to, da moramo zemlji dati vse to, kar smo ji odvzeli. Strokovnjaki in učenjaki agri-kulturne kemije, kakor tudi vsi tozadevni praktični poskusi so dokazali, da zamoremo največje
je minula prva maša... tudi glavna maša jc
bila končana... Ali je kovač res zginil? * * *
Še urneje kakor prej je nesel vrag kovača po zraku zda}, ko se je bižalo jutro. In Vakula se ie naenkrat znašel pred svojo hišo, ko je baš zapel petelin.
«Kam?» zavpije kovač nad hudičem, ki sc mu je hotel izmuzniti, in ga ujame za rep. «Stoj, prijatelj, nisem se ti še zahvalil!«
Pri teh besedah zgrabi Vakula oklešek in prlsoli vragu tri krepke udarce, na kar ga pusti teči kakor asesor kmeta, ki ga je pošteno prebičal. Namesto ("a bi zapeljeval, sejal jezo in zdražbo, ie bil sovražnik človeškega rodu sam osleparjen in prisiljen, da je storil dobro delo. Po tej eksekuciji se jc vrgel Vakula v veži na seno in spal do poldneva. Ko se je zbudil, se je prestrašil, opazivši, da je solnce že visoko na nebu. «Zaležal sem prvo In veliko mašo.»
Verni kovač je bil ves obupan, mislil je, da mu je Bog kot kazen za njegove grešne misli poslal spanec, da bi pogubil njegovo dušo s tem. da mu je zabranil. da na tak praznik ni bil v cerkvi. Potem se je pa pomiril, ko se je zaobljubil, prihodnjo nedeljo vse izpovedati duhovniku in storiti od danes naprej vsak dan petdeset poklekov.
Potem je pogledal v kočo. Bila je prazna, torej se Soloha še ni vrnila. Previdno je prinesel na da»'	spravljene na prsih, in znova osupni! r:.d aragocenim delom in čudnim dožitkom minule noči. Nato se je umil, se najlepše oblekel, po vrhu še v suknjo, ki jo je prejel od Zaporošcev. vzel iz omare novo čepico iz najfinejše ovčje volne z modro pre-
vleko. ki je še ni nikoli nataknil, odkar jo je kupil v Pultavi. Od nekod je privlekel mnoeobojni pas, vse položil s svojim kan-čujein v ruto in se podal naravnost h kozaku Čubu.
Čub je zijal, ko je vstopil kovač, in ni vedel, čemu naj se čudi: ali temu. da je kovač vstal od mrtvih, ali da se drzne pri njem vstopiti. ali da se je tako brhko nadičil kot pravi zaporoški kozak. A še bolj se je čudil, ko je razgrnil Vakula robec, položil predenj čepico in pas, blesteč, kakor ga še ni videl v vasi, se mu sam vrgel pred noge in rekel s pro-sečim glasom: «Usmili se. očka, ne jezi se! Tu je moj kanču. udari, kolikor hočeš, sam se ti prepuščam v pokoro, udari, samo ne jezi se! Ti si vendar jedel kruh s soljo in pil bratovščino nekdaj z mojim rajnim očetom.»
Čub je čutil skrivno veselje, da kovač, ki ga ni prekosil nihče v vasi, ki zvije z roko podkev kakor flancat. da ta kovač leži sedaj pred njegovimi nogami. Da bi se pa ne izpo-zabil okoristiti se s priliko, je zgrabil kanču in mu pritisnil tri krepke na hrbet. «Zdaj imaš dovolj! Vstani! Spoštuj odslej starost! Naj bo vse pozabljeno in povej, kaj želiš!»
«Očka, daj mi tvojo Oksano za ženo!»
Čub premišljuje in gleda čepico in pas. Čepica ie izvrstno delo, tudi pas ne zaostaja za njo. Potem se je spomnil nezveste Solohc ter rekel odločno: «Bodi. pošlji snubce!« .
«0,» je kriknila Oksana. ki je baš stopila čez prag in opazila kovača ter ga pogledala s prijaznim začudenjem.
«Glej. kakšne čevlje sem ti prinesel, prav one, ki jih nosi carica.«
«Ne.. ne. ne potrebujem čevljev,« pravi, z roko braneča se in gledajoča ga nepremično,
'»tudi brez čevljev...» ni dokončala, čez in čez je zardela.
Kovač je pristopil k nji in jo prijel za roko, lepa Oksana je povesila oči. Še nikoli ni bila tako krasna. Zadivljeni kovač jo je počasi poljubil in njen obraz je zardel še bolj in še lepša jc bila.
* * *
Škof blaženega spomina je potoval enkrat skozi Dikanko. hvalil lego sela in obstal pred neko kočo. ko se je vozil po cesti.
«Čigava je ta lepo poslikana hišica?« vpraša njesrova prevzvišenost krasno žensko z otrokom v naročju, stoječo pred vrati.
•Kovača Vakule,« pravi Oksana, ker to je bila ona.
»Krasna je. Lepo delo.« pravi prevzvišeni škof. opazujoč vrata in okna. Okna so bila vsa rdeče pobarvana, a na vratih so bili slikani kozaki na konjih s pipami v ustih.
Še bolj je pa pohvalil prevzvišeni gospod kovača Vakulo. ko je zvedel, da je držal cerkveno pokoro, ki si jo je sam naložil, ter je zastonj poslikal cerkveno preddvorje z zelenimi in rdečimi cvetkami. A to še ni vse. Na stransko steno, takoj pri vhodu, je naslikal Vakula vrača v peklu, in sicer tako zoper-nega, ^ia je vsak mimoidoči nehote pljunil. Ženske so nosile k podobi svojo jokajočo deco in rekale: «Glej. ta odnaša kričeče otroke!« In otrok je takoj nehal jokati, pošilil plašno na sliko in krepko objel materine prsi.
Prispevajte v fond za Akademijo
znanosti m umetnosti ter za Narodno - galerijo v Ljubljani!
i	.domovina.
pridelke samo tedaj doseči, (e damo zemlji vse glavne hranilne snovi, to je kalij, (osforno kislino ln dušik. Tako gnojenje imenujemo popolno gnojenje in samo pri takem gnojenju zamoremo računati, da smo denar za umetna gnojila pravilno naložili in da se bo naš trud dobro izplačal.
Popolnoma napačno pa je, če gnojimo samo bnostransko, na primer tako, da damo zemlji samo fosforno kislino, torej da gnojimo samo s Buperfosfatom, ali pa samo z apnenim dušikom, oziroma s čilskim solitrom. Tako gnojenje nikdar ne prinese zaželjenih pridelkov.
S popolnim gnojenjem damo zemlji vse, kar smo ji odvzeli, zato dobimo tudi največje pridelke. Umetna gnojila trosimo na njive, travnike itd. v jeseni ali pa v zgodnji pomladi, marca meseca. Pri oziminah je bolje jeseni pred setvijo gnojiti, vendar ne škoduje, ako pomladi nagla\no gnojimo. Tako guojenje ima isti uspeh kakor jesensko.
Izmed kalijevih umetnih gnojil naj se pri nas uporablja 40%na kalijeva sol. Fosf>rna kislina se pri nas v velikih množinah izdeluje, ?n sicer v obliki rudn. superfosfata. Tudi jo uvažamo v obliki Tomasove žlindre. Kot dušičnata gnojila «e priporočajo predvsem vapneni dušik, ki se tudi pri nas izdeluje in rabi za jesensko in pomladno gnojenje, in čilski soliter, ki se rabi pomladi, ker hitro deluje. Sedaj v februarju ali marcu si mora vsak kmetovalec nabaviti potrebna umetna gnojila, ker je koncem marca in začetkom aprila zadnji čas, da z njimi gnojimo.
Po dosedanjih gnojilnih poskusih so se dosegli najboljši uspehi, če se je z umetnimi gnojili takole gnojilo na 1 ha (in v oklepaju na 1 oral).
1.)	Pri žitih in travnikih: 100—150 kg 40 % kalijeve soli (50—75 kg), 230—300 kg superfosfata (150—200 k), 1C0—150 kg apnenega du-fiika (50—75 kg).
2.)	Pri krompirju, repi, pesi, detelji in koruzi: 200-300 kg 40 % kalijeve soli (100—150 kg), 250—300 kg superfosfata (150—200 kg), 200 do 250 kg apnenega dušika (75—125 kg).
3.)	Pri hmelju, v vinograda in pri sočivju: 250—350 kg 40 % kalijeve soli (125—200 kg), 250—300 kg superfosfata (150—200 kg), 200 do 250 kg apnenega dušika (100—125 kg).
it. 6 ==================
Pripomniti je, da je kalijevo sol in superfoslat skupaj zmešati in raztrositi, dočim je z apnenim dušikom 10 dni poprej ali pa pozneje gnojiti. Manjše kakor tu navedene količine rabimo le tedaj, če smo gnojili tudi s hlevskim gnojem, drugače pa moramo rabiti le tu navedene količine.
Tedenski tržni pregled
ŽITO. Žitne cene v naši državi so se nadalje okrepile. Zlasti pšenica je dosegla tako ceno, da ji že lahko konkurira kljub visoki uvozni carini madžarska pšenica. Tudi turščica se živahno trguje. Prav tako se je podražila pšenična moka. Na ljubljanski blagovni borzi so bile 7. t. m. naslednje cene (za 100 kg, postavljeno na slovensko postajo): pšenica: baška 37750 do 880 Din slavonska 36750 do 370 Din; turščica: baška 282 50 do 300 Din; oves: baški 300 Din; moka pšenična <0»: 525 Din.
ŽIVINA. Kljub precej živahni kupčiji se cene ne spreminjajo. Na zadnjem živinskem sejmu v Ljubljani 1. t m. so bile za kilogram žive teže naslednje cene: voli, prvovrstni 8*50 Din, drugovrstni 750 Dirf, tretjevrstni 6*75 Din, krave, debele 5 do 6 Din, kravo, klobasarice 3 do 4 Din, teleta 10 do 11 Din.
HMELJ. Cene v inozemstvu se približno drže, dočim se pri nas kupčijska mizerija nadaljuje. Krepak nauk, da se hmeljarstvo pri nas ne sme več širiti in da ga morajo opustiti vsi novi hmeljarski kraji.
Cene tujemu denarju
Na zagrebški borzi se je dobilo 6. t. m. v v a -lutah:
1 dolar za 56'17 do 5637 Din;
7. L m. v devizah:
100 avstrijskih šilingov za 80085 do 80385 dinarja;
100 nemških mark za 1356 50 do 13"950 Din;
100 madžarskih pengov za 991-25 do 097*25 dinarja;
100 italijanskih lir za 300 do 302 Din;
1 dolar za 56*78 do 561)8 Din.
Stran 5	=
100 francoskih frankov za 22270 do	224*70 dinarja;
100 češkoslovaških kron za 168*45 do	169*25 dinarja-
Sejmi
10. februarja: Sv. Jurij ob južni železnici (okolica).
14.	februarja: Brežice, Sevnica, Semič, Dob (okraj Kamnik), Dolenja vas (okraj Kočevje), Šent-lambert (okraj Litija), Šmartno, Žirovnica, Sava (le za blago) Žalec, Vratišlnec (okraj Čakovec), Ponikva (okraj Šmarje pri Jelšah).
15.	februarja: Bogojina.
16.	februarja: Kandija (za živino in stavbni les).
17.	februarja: Izlake.
Ljubljanska porota
Dekla okradla gospodarja. V ponedeljek se je začelo v Ljubljani pomladno porotno zasedanje. Prva se je morala zagovarjati Marjeta Urhova, dekla pri Ferdinandu Permozerju v Cerknici, ki je v odsotnosti gospodarja in gospodinje pokradla obema razne dragocenosti, denar ln perilo. Pred poroto jo dobila deset mesecev težke ježe s po-ostrenjem.
Oproščen krivde uboja. 301etni invalid France Rus iz Gotine pri Grosupljem je imel piko na 341etnega Ivana Travnika, ki da je nekoč govoril nekaj neresničnega o njem. Novembrr lanskega leta sta se Rus in Travnik stepla ter je Rus udaril Travnika s polno steklenico po glavi. Travnik je poškodbam podlegeL Pri razpravi se je ugotovilo, da je Rus živčno bolan. Porotniki so vprašanje krivde zanikali in je bil Rus oproščen.
Preložena razprava o detomoru. Razprava proti 261etni dekli Ivanki Kisovčevi, rojeni v Dolnji Žetini, ki je zadavila svojega nezakonskega novorojenčka, je preložena, da se preišče duševno stanje obdolženke.
Zaradi omejenosti oproščen ubijalec. Očividno duševno omejeni 301etni France Tomšič iz Šmarce je v nekem gostilniškem prepiru udaril s sekiro Toneta Šinkovca in ga ubil. Ker so porotniki potrdili, da je zločinec dejanje izvršil v duševni zmedenosti, je bil Tomšič oproščen.
Zapisal Marijan Jamsek:
Grad Berberštajn
Povest iz minulih časov.
I.
Na Bavarskem v Nemčiji južno od mesta Monakovega se nahaja v Divjem gozdu, kakor ga tamošnje ljudstvo imenuje, grad Berberštajn, o katerem se pripoveduje žalostna povest.
Leži ta grad, od katerega so danes le še razvaline, sredi gostih smrek in borovcev na griču. Ob vznožju je majhno jezero, tiho in globoko. Grobna tišina vlada tu. Ne čuješ ptic, ne vidiš človeške duše, vse je mirno in zapuščeno. Le ponoči, če v bližnjih vaseh ljudje že počivajo, se slišijo v gozdu sove in čuki.
Kmetje iz okolice hodijo mimo po ovinkih, samo da se ognejo gradu, v katerem baje straši.
Bil je ta grad nekdaj ponosna stavba. Veselo je bilo tu življenje. Gospodar je bil zelo radodaren in usmiljen napram siromakom, zato tudi visoko cenjen in spoštovan. Okoličani so graščaka nazvali Gotfrida Dobrega, ki je imel enako ljubeznivo ženo Kriin-hildo.
Usoda pa je hotela, da mladi gospodar ni bil dolgo srečen s svojo Krimhildo, ki mu jo je po porodu prvorojenca ugrabila kruta smrt.
Nesrečni graščak je ostal s sinčkom, katerega je krstil istotako za Gotfrida. Zaobljubil se je vdovec, da si ne poišče druge žene, in je odslej živel samo za dete.
Pridržal si je le eno žensko, Ivano, ki mu je vodila gospodinjstvo, ter nekaj hlapcev. Ivana je marljivo skrbela v gradu za red.
Minula so tri leta, ko je usoda zopet udarila nesrečnega gospodarja gradu Berber-štajna.
Ko se je nekega jesenskega večera graščak vrnil z lova domov, je našel grajska vrata na stežaj odprta, v kuhinji pa zvezano Ivano, v nezavesti ležečo na tleh.
Ko se je Ivana osvestila, je med jokom in stokom pripovedovala, da so neznanci vlomili ter odvedli mladega Gotfrida, njo pa pobili na tla in zvezali.
Ves obupan je ukazal graščak zasledovati zločince. Poklicani so bili vsi kmetje iz bližnjih vasi in so se razkropili na vse strani v gozdu, da izsledijo roparje ter privedejo malega triletnega sinka očetu nazaj, toda ves trud je bil zaman. Ni bilo ne duha ne sluha za detetom.
Graščak je zaman obljubljal visoke nagrade izsleditelju. Naposled je napisal dolgo oporoko, Ivano je določil za oskrbnico gradu, sam sc je pa preoblekel v popotniki in odšel v svet, da poišče svoje dete.
Ni itnel sreče, ni našel otroka in je kmalu po odhodu končal žalostno v gozdovih, napaden in oropan od razbojnikov.
Nadzorstvo gradu je prevzela Ivana, premičnine pa je imel shranjene župan v bližnjem mestecu.
Ivana se je poročila z nekim Bernardom, nekdanjim uslužbencem na gradu, ter mu rodila deklico, katero so krstili za Anico.
Tako so vsi trije zadovoljno živeli na gradu Berberštajnu, toda samo kratko dobo.
Po smrti grofa Gotfrida je pričelo na gradu strašiti, da se je morala Ivana preseliti v bližnjo vas.
II.
Minulo je že dvajset let.
Grad je bil v zapuščenem stanju že zelo zarastel od raznega drevja. Po sobah je sicer ostalo vse kakor poprej, samo je bilo vse zaprašeno in zarjavelo, ker se ni nihče upal priti blizu.
Nekega julijskega dne jo je rezal po deželni cesti mlad popotnik. Solnce se je že umikalo proti zahodu, bližala se je noč. Kmetje so se vračali s polja, ptice so utihnile, vse se je pripravljalo na počitek. V vasici je bilo vse mirno. Angelovo češčenje je že odzvo-nilo, kmetje so sedli za mizo k večerji, mladi fantje pa so šli vasovat.
Pozno zvečer je prišel popotnik v vas in srečal gručo veselih fantov. Prijazno jih je pozdravil in vprašal, kje bi dobil za danes prenočišče.
Najveselejši od gruče se jc oglasil: «Na grad Berberštajn pojdi spat, prijatelj. Tam imaš prostora dovolj. Vse je tam zapuščeno.*
Drugi se je odrezal: «Kaj bo neki iskal tam gori, saj si ne upa tja, ker tam straŠl.»
«Jaz grem na grad», ga prekine popotnik.
Fantje se prično na glas smejati, toda hitro postanejo resni, ko jih mladi popotnik še izprašuje odločno in neustrašeno, kod vodi pot na grad in če je dovoljen vstop.
Ko vidijo, da se tujec ne šali, mu dado potrebna pojasnila. Eden fantov se je še oglasil: «Če že pojdeš, vedi, da živ ne boš dočakal jutra. Tam na gradu ti bodo pokazali najbližjo pot na drugi svet!»
DOMAČE NOVOSTI
*	Oton Župančič častni meščan mesta Kamnika. Občinski odbor mesta Kamnika je na seji 30. m. m. na predlog župana imenoval našega velikega pesnika in pisatelja Otona Zupančiča za svojega častnega meščana.
*	(iOletnica gospe Franje Tavčarjeve. V sredo 8. t. m. je praznovala 601etnico gospa Franja Tavčarjeva, vdova po pokojnem dr. Ivanu Tavčarju. Neumorni društveni in prosvetni delavki bodi naklonjenih še mnogo leti
*	Članarino za Vodnikovo družbo je treba nepreklicno poslati družbini upravi do 1. marca t.1. Pozivamo vse gg. poverjenike, da do tega časa brezpogojno pobero letnino pri vseh starih članih in nemudoma pošljejo nabrani denar odboru-Kdor bi hotel v krajih, kjer Vodnikova družba še nima poverjenika, prevzeti poverjeništvo, naj se javi odboru. Vse oue, ki jim je pri srcu dobra knjiga, prosimo, da delajo med narodom propagando za Vodnikovo družbo in ji skuhajo pridobiti čim največ članov. Vsak somišljenik naj stori svojo dolžnost in prepričani smo. da bo Vodnikova družba že letos dosegla 25.000 članov.
*	Rudarjem znižujejo pokojnine. V rudarskih revirjih je bil objavljen razglas, po katerem se imajo s 1. t. m. upokojenim rudarjem znižati njihove pokojnine od približno 800 Din na 600 Din Poleg tega udarca upokojencem so udarjeni tudi aktivni rudarji z zvišanjem službene dobe od 30 na 40 let in z zvišanjem premije od 5 na 7 %■ Tako so končali svoje delo vsi oni, ki so neprestano kritizirali po dr. Že rjavo vem pravilniku priznane pokojnine. Po dveh letih kritiziranja so pod vlado ministra za socijalno politiko dr Gosarja dosegli znižanje pokojnin in povišanje prispevkov.
*	Smrt uglednega obrtnika. Te dni je v Ljubljani podlegel zavratni bolezni splošno znani in spoštovani g. Valentin Urbančič, kovpški mojster in hišni posestnik. Pokojnik je bil rodom z Bre-
Zcpet se je po teh besedah gruča zakro-hotala v smehu ter tujcu želela lahko noč.
Nekam zamišljeno ie gledal tujcc za njimi, hkrati pa se mu je obraz zjasnil in odločno jo je mahnil v gozd preti gradu. Med potjo sc je junačil ter si trdil, da ni strahov. Nenadoma pa je zaslišal močan glas iz neposredne bližine. Obstal.je, pogledal okrog sebe ter videl pred seboj grad.
Trenutno ga jc obšla groza, ko se jc glas ponovil. Kmalu pa se je glasno zasmejal. «A, taki strahovi so tu. Ce sove in čuki na stolpu skovikajo, pa menijo praznoverniki, da straši.« Z dvojnim pogumom je prijel za kljuko grajskih vrat in jih odprl. Z velikim ropotom so se odprla velika, z železjem okovana, že zelo zarjavela grajska vrata. Mladi junak je stopilv vežo, a ni videl ničesar. Prižgal si je luč in jo mahnil po stopnicah gor v sobane. Stopil je v spalnico nekdanjega gra-ščaka Berberštajna. Krasno opremljena soba se mu je zdela nekam znana. Ali jo je morda že v resnici videl?
Hitro je prižgal s svojo bakljico eno izmed šestih sveč na velikem srebrnem svečniku in si malo ogledal spalnico. Ob zidu stoječa velika postelja, lepo izdelana in z mnogimi okraski, mu je najbolj ugajala.
«Tukaj se bom prav dobro naspal!» je vzkliknil veselo. Vrgel se je na posteljo, se ogrnil in takoj zaspal.
Sveča je med tem gorela dalje. V vasi so ljudje opazili luč v gradu in vse je postalo silno strah.
Ona gruča vaških fantov je plaho gledala proti gradu, ni jim šlo v glavo, da je tujec imel toliko poguma.
«Bog ve, kako bo siromak končal?» meni eden fantov.
«Dokler ima luč, bo že še, v temi mu bo pa gotovo §laba predla«, je besedoval drugi.
zovice pri Ljubljani. Kot deček se je izučil kovaške obrti in je deloval v Ljubljani 35 let kot samostojen kovaški mojster. Udeleževal se je zlasti v mlajših letih tedanje hude politično borbe z Nemci, kesneje pa kot mož naprednega mišljenja s klerikalci. Tudi obrtniškemu stanovskemu gibanju je posvetil vse svoje moči ter preko 20 let načeloval Zadrugi kovaških obratov. Kljub živahnemu političnemu in stanovskemu delovanju si je z umnim gospodarstvom in marljivim delom pridobil lepo premoženje in ugleden položaj med svojimi tovariši. Bil je član mnogih narodnih društev. Vrlemu možu najlepši spomin. Žalujoči rodbini naše iskreno sožalje!
*	S 1. februarjem so sc začele pobirati nove oblastne davščine. Ljubljanski oblastni odbor je naznanil, da se začnejo s 1. t. m. pobirati nove oblastne davščine, ki jih je sprejela oblastna skupščina 20. decembra 1927. Takse na javne plese in kinematografske predstave se bodo pobirale od 1. januarja nazaj. Nekatere davščine je finančni minister znižal, nekaj pa jih je sploh črtal.
*	Odlikovanje gasilca na smrtni postelji. Za
svoje 501etno udejstvovanje v novomeškem gasilnem društvu je bil odlikovan g. Anton Stopar z zlato medaljo. G. Stopar je nevarno bolan in mu je medaljo izročil sreski poglavar g. Kaki na domu pri bolniški postelji z lepim nagovorom.
*	Prvi jugoslovenski trgovinski aeroplan. Kakor javljajo iz Pariza, se je na vzletišču Le Bour-get izvršil krst prvega jugoslovenskega trgovinskega aeroplana. Aeroplan je dvokrilnik francoskega fabrikata s 450 konjskimi silami.
*	Prva pomoč ponesrečenim živalim in nekatera druga navodila lastnikom domačih živali je naslov nove knjige, ki jo je napisal živinozdravnik prof. dr. Kern, upravnik državnega veterinarskega bakteriološkega zaveda v Ljubljani in bivši
«Sam je kriv svoje usode, saj smo ga svarili! Najbolje je, da molimo za njegovo dušo,» je pripomnil tretji.
«Pustimo ga! Kar bo, pa bo. Videti je bil precej junaški. Morda pa bo še živ in zdrav odnesel pete iz gradu!» je zaključil peti.
Pri Ivani, oskrbnici gradu, so fantje potrkali na okno. Po daljšem čakanju je odprla stara Ivana okno in zarenčala: «Kaj pa nadlegujete ljudi, ki so potrebni počitka?«
'Poglejte, Ivana, na grad! Tam gori je danes luč!»
«Za božjo voljo, saj je res!« začudeno vzklikne starka in se prekriža. «Kaj neki pomeni to? Kdo je tam gori ob tej uri?«
»Srečali smo popotnika,« nadaljuje fant Polde. «vprašal nas je po prenočišču, v šali smo mu pokazali grad in mu veleli, naj gre tja spat in on je res šel. Gotovo mu je že žal!«
* Izgubljen je.» se zgrozi starka. «pokojni j Berberštajn se bo kruto maščeval nad drz-' nostjo tega potepina! O, dobro ga poznam! Kakor je bil kot živ dober in pravičen, toliko huje bo njegov duh sodil skrnnilce njegovega gradu. O, nesrečnik, za vedno si izgubljen!«
Dolgo so še stali pri oknu in opazovali grad. Spanec Jih je naposled le premotil, šli so k počitku, prepustivši nesrečnika usodi.
V vasici je postalo zopet mirno, ljudje so pospali, bližala se je že polnoč — ura strahov. Na gradu je še vedno gorela luč.
III.
Ko so ljudje s strahom gledali na grad, je istočasno mladi popotnik, ki se je imenoval Gotfrid, prav trdno spal v postelji umrlega graščaka in imel čudne sanje. Prikazala se mu je mlada, lepa, belo oblečena žena, se mu prijazno smehljala in mu velela, naj ji sledi.
profesor za živinozdravništvo na višjem gospodarskem učilišču v Križevcih. Do sedaj sta izšli dve izdaji te knjige v srbohrvatskem jeziku, ki sta popolnoma razprodani. Slovensko izdanje je še dopolnjeno, prevod pa je napravil g. živinozdrav-nik dr. J. Kune. Pisec pravi, da je napisal to knjigo, ker se je prepričal, da je naše ljudstvo 0 najnavadnejših vprašanjih prve pomoči pri živini vseskozi nepoučeno, da so ljudje v takih primeri brez vsakih pripomočkov in da se v skrbi za živino lotevajo popolnoma brezmiselnih in celo škodljivih sredstev. Bogata vsebina 123 strani obsegajoče knjige, ki je opremljena s 93 zelo poučnimi slikami, pojasnjuje v kratkih odstavkih sestavo živalskega života, našteva, katera zdravila so potrebna za prvo pomoč in kako se uporabljajo in dajejo živini. Nadalje popisuje, kako se ravna z raznimi ranami in kaj je storiti v raznih primerih nagle obolelosti. Naslovi: Poškodovanje rogov, Poškodba kopita in zakovanje, Prišč med parklji, Opekline, Strela, Zlom kosti, Zvitje, Izpad porodnice in maternice, Izpad danke, Vnetje vimena, Driska, Kolika, Napenjanje goved in ovac, Tuji predmeti v požiralniku, Pretres mož-gan, Solnčarica, Nevarnost zadušitve, Zastrupitve, Ozebljenje, Postopanje s popkom novorojenih živali, Nalezljive bolezni itd. že sami dovolj povedo, da se knjiga peča z vsemi onimi primeri, v katerih bi vsak lastnik živine moral vedeti, kaj mu je storiti, da se obvaruje škode. Lepo in koristno knjigo vsem interesentom prav nujno priporočamo. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54, ali pa pri podružnici Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 13. Velja 34 Din, poštama 250 Din.
* Blagim srcem. Kakor smo nedavno poročali* sta se v Krki smrtno ponesrečila krojač Lecpold Kadunc in njegov zet Medic iz Toplega vrha pri Črmošnjicah. Družini obeh ponesrečencev se la-hajata sedaj v največji bedi. Obe vdovi imata še nepreskrbljene otroke. Blaga srca, ki so zmožna sočustvovati z nesrečnima družinama, se naprošajo za darove, ki naj se pošljejo na upravo Domovine^ v Ljubljani. Blagim dobrotnikom že vnaprej najlepša hvala!
Gotfrid je. vstal in sledil ženi, ki ga je vedla na grajski stolp.
Tam je prikazen dvignila desnico, rekoč: «Ti, moj ljubi sinko, si pravi gospodar tega kraja. Poglej okolico, vse to je tvoje. Usoda te je gnala v širni svet, prestal si mnogo gorja, sedaj pa je to minilo, odslej ti bo bolje. Pojdi z menoj, dati ti hočem dokument, s katerim se izkažeš, da si pravi naslednik in sin umrlega gospodarja tega gradu!«
Stopala sta po stopnicah navzdol in prišla v orožarno. Bilo je tam mnogo mečev, sulic, pušk in drugega orožja.
Prikazen, njegova mati, je stopila k neki stari skrinji, jo odprla in prinesla polo perga-menta, ki jo je izročila presenečenemu Got-fridu, rekoč: «Prečitaj oporoko svojega očeta, hrani ta list, oddaj ga županu v mestu, na kar bo ta grad in vse to premoženje tvoje!«
Prikazen je nato izginila ...
Gotfrid se je zbudil in skočil s postelje. | Bilo je že jutro. Soince se je smejalo pri oknu, [ sveča je dogorela. Gotfrid je takoj poiskal orožarno in glej, kakor je sanjal, tako je vse našel. Odprl je skrinjo in dobil oni pergament — oporoko svojega očeta. Tudi mu je sedaj postal jasen izvor medaljona, katerega je vedno imel na verižici okoli vratu in ki je imel dve začetni črki G. B. Tudi ta medaljon je omenil pokojni oče v oporoki.
Vse sc mu je zjasnilo. Takoj je mladi mož pohitel proti mestu k županu.
Župan ga je začudeno meril od nog do glave, ko mu je Gotfrid pripovedoval: «Bil sem dete treh let. ko sem se igral v očetovi sobi. Naenkrat je vstopila naša kuharica Ivana in privedla s seboj dva moža. od katerih me je eden udaril po glavi z nekim topim predmetom. Ko sem se prebudil iz nezavesti, sem ležal pred hišo nekega čevljarja.
(Konec prihodnjič.)
*	Nova potniška tarifa. S 1. marcem L 1. bo stopila v veljavo nova potniška tarifa, ki ne bo prinesla bistvenih izprememb. Večje izpremembe bo prinesla nova tarifa samo pri brzovlakih. Doslej se je plačalo za III. razred brzovlaka 100, za II. razred 50, za I. pa 33 % več kakor za odgovarjajoči razred potniškega vlaka. Po novi tarifi se bo plačalo na progi do 100 km za III. razred 100, za II. 50, za I. pa 40 % več, kakor za vožnjo s potniškim vlakom. Pri daljših progah pa voz-nina progresivno pada, tako da znaša na progi 800 km za III. razred 30, za II. 20 in za I. 20 % več nego za odgovarjajoče razmere potniškega ;vlaka. Nova tarifa prinaša tudi izpremembe glede olajšav za posetnike našega Primorja. Kdor se mudi v Primorju v Času od 1. oktobra do 31. maja, ima na povratku 75 % popusta. Dovoljen je tudi povratek po drugi poti. Za posetnike Jadrana velja tudi krajše bivanje v raznih primorskih krajih, samo da ostanejo tam najmanj deset dni. Člani planinskih društev, Ferijalnega saveza in raznih drugih društev imajo polovično vožnjo. Polovična vožnja velja po novi tarifi tudi za potovanje na velesejme, razne kongrese, svečanosti, konjske dirke itd.
*	Sodnijski uradni dnevi v Zagorju ne bodo akinjeni. Predsedstvo deželnega sodišča v Ljubljani je odločilo, da se bodo sodni uradni duevi v Zagorju ob Savi vršili še nadalje. Stroške bodo nosile zagorska, arziška in kotredeška občina.
*	Pobiranje nočnega davka v Celju ukinjeno. Za proračunsko leto 1928. se je.v Celju davščina na ponočni obisk gostiln in kavarn ukinila.
*	Strašen napad božjasti. V Prešernovi ulici nasproti poslopju Kreditnega zavoda v Ljubljani je te dni nenadoma omahnil na tla preprosto oblečen možak ter udar.l z glavo ob tlak, da se je pocedila kri. V trenutku so priskočili k ponesrečencu številni pasanti, ki so mu skušali pomagati na noge. K ponesrečencu je prihitel tudi bližnji stražnik, na kar so moža prenesli v vežo Kreditnega zavoda. Iz banke so takoj telefonirali po rešilni voz. Nezavestni moški se je medtem nekoliko zavedel, vendar ni mogel stražniku povedati imena. Pri padcu si je izbil več prednjih zob, si prebil ustnico ter zadobil še druge poškodbe. Rešilni voz je ponesrečenca odpeljal v bolnico, kjer so ugotovili, da je ponesrečenec 401etni mesarski pomočnik Ignac Perdan, uslužben pri konjskem mesarju Pušniku na Rimski cesti, doma iz Zagorja. Mož je božjasten.
*	Dve smrtni nesreči. Te dni so našli mrtvega pri mostu za tunelom proti Bornu v strugi Bistrice posestnikovega sina Ivana Primožiča iz Doline, ki je odšel v nedeljo od doma in se ni nato več vrnil. Zločin je skoro izključen in se je najbrže pripetila nesreča. — Tudi mladenič Ivan Arnež, ki je lansko leto komaj zapustil šolo, je podlegel podobni nesreči. Pred 14 dnevi je pri sankanju priletel v ograjo in se na videz neznatno poškodoval. Dečko se za poškodbe ni zmenil in je šel že drugega dne, kot navadno, na delo v predilnico. Bolečine v trebuhu pa le niso hotele ponehati. Moral je k zdravniku, ki ga je takoj poslal v ljubljansko bolnico, kjer je po nekaj dneh umrl.
*	Požar v Radečah. Dne 27. januarja zgodaj zjutraj je nastal požar na gospodarskih poslopjih posestnika Cerneta v Radečah. Takoj so prihiteli na pomoč domači gasilci in kmalu nato tudi gasilno društvo iz Loke. Gasilci so ogenj kmalu omejili.
*	Avtomobilska nesreč«. Te dni je vozil mehanik Braško iz Jarenine v Maribor v avtomobilu šest oseb. Zaradi mnogo zapadlega snega pa je avtomobil zdrčal po poti in se je pri tem užgal motor. Izmed šestih potnikov je bil k sreči samo eden laže poškodovan.
*	Ponesrečen zidar. V mariborsko bolnico so pripeljali iz Spičnika pri Gornji Sv. Kungoti 501etnega zidarja in posestnika Josipa Zajca, ki si je zlomil levo nogo.
*	Nenavadna nesreča ob železniški progi. S precejšnjo rano na glavi je prišla v mariborsko bolnico Marija Bratušova, 161etna služkinja v Sko-kah nižje Maribora. Izjavila je, da je šla proti Hočam ob železniški progi in da ji je nekdo iz mimo vozečega vlaka vrgel večji kos premoga v glavo.
*	Nesreča pri rezanja kruha. Posestnikov sin Janez Bogataj iz Reteč pri Škofji Loki si je hotel odrezati kruha za južino. Pri tem mu je nož iz-podletel ter se mu zadri globoko v žile na roki. Zaradi opasnega krvavljenja je moral iskati pomoči v ljubljanski bolnici.
*	Preprečen ogenj v tovarni Inteks v Kranju. Te dni je nastal požar v tekstilni tovarni Inteks v Kranju. Ogenj, ki bi lahke postal katastrofalen za podjetje, so pogasili delavci. Podjetje trpi le neznatno škodo.
*	Nesreča. V Zgornji Velki nad Mariborom je 171etni delavec Avgust Zorjan iztaknil nekje star revolver ter se z njim igral. Naenkrat se je orožje sprožilo in krogla je zadela fanta nad levim očesom, a je obtičala v kosti, kar mu je rešilo življenje.
*	Otrok se smrtno ponesrečil. Na Izlakah je sedela štiriletna hčerka sirarskega mojstra g. Ga-lusa pri štedilniku ter je po naključju zvrnila nase vrelo juho, pri čemer se je po vsem životu oparila. Kljub takojšnji zdravniški pomeči je tekom štirih dni podlegla zadobljenim ranam.
*	Slovenska služkinja v Zagrebu poskušala samomor. V bolnico v Zagrebu so pripeljali 24-letno služkinjo Reziko Berghausovo iz Rogaške Slatine, ki se je v samomorilnem namenu zastrupila s plinom. Rezika Berghausova je služila pri dr. Fleischerju na Trgu. Zadnje čase ie postajala vedno bolj zamišljena. Kakor je sama izpovedala, ni bila srečna v svoji ljubezni. Razočarana nad svetom, je sklenila oditi prostovoljno v smrt. Zaprla se je v sobo, odprla pipo od plina in ga požirala toliko časa, da se je onesvestila. K sreči so domači še pravočasno opazili, da uhaja iz sobe plin in da se je moralo zgoditi nekaj nenavadnega. Poklicali so na pomoč rešilno postajo, ki je odvedla dekle, ki je bilo že v nezavesti, v bolnico.
*	Obesil so je. 601etni Franc Frigidi je bil zaposlen na glavnem kolodvoru kot čistilec čevljev. Te dni je zjutraj že na vse zgodaj vstal, pograbil kovčeg, v katerem je hranil svoje čistilno orodje in odšel na delo. Pri čiščenju čevljev je imel priliko dodobra se prepričati o težkem vsakdanjem življenju. Ker je bil mož bolan, so mu rojile po glavi obupne misli. V soboto opoldne je ostal doma in izročil svojemu 251etnemu sinu, ki je odšel z doma, ključe od stanovanja, češ, da jih bo še potreboval. Sin ni pripisoval tem. čudnim očetovim besedam nobene posebne važnosti. Ko se je čez dobre tri ure vrnil domov, se mu je nudil strašen prizor: sredi sobe je visel, obešen na strop, njegov oče France.
*	Psi usmrtili divjega prašiča. V Sv. Boštjanu (občina Ojstrica pri Dravogradu) je nastal te dni ponoči velik vrišč. Besno pasje lajanje se je mešalo s kruljenjem neke čudne živali, ki 60 jo naskočili psi. Bilo je očitno, da se vrši obupen boj na življenje in smrt. Pasje lajanje je proti jutru ponehalo in vaščani so se počasi prikazali izza voglov. Na koncu vasi so našli pri eni izmed bližnjih hiš razmesarjeno zverino, v kateri so spoznali divjega prašiča, ki je bil za vašfane tem večje presenečenje, ker take vrste zverin sploh ni v okolici Dravograda, navzlic velikim gozdom, v katerih je drugače mnogo jelenov in petelinov.
*	16Ietni dečko se je obesil. V Brezovcu pri Sv. Barbari v Halozah se je 1. t. m. obesil v konjskem hlevu komaj 161etni Jakob Zuran. Vzrok samomora ni znan.
*	Strašno razmesarjeno žensko truplo na železniški progi. Te dni so našli zagorski orožniki na progi med Savo in Zagorjem mrtvo žensko truplo, popolnoma razmesarjeno in golo Ali se je zgodila nesreča ali zločin, ni jasno. Iz Litije je odšla na lice mesta preiskovalna komisija s sodnikom Trojetom na čelu, da preišče zagoneten strašen dogodek. Ugotovilo se je, da je nesrečnica 401etna žena železniškega čuvaja iz čuvajnice 585 Ana Novakova, ki se je šele pred 14 dnevi priselila s svojim možem iz Brežic v to čuvajnico.
*	Nepridiprav. Gustelj, doma tam od Krašnje, je prevaril več ljubljanskih tvrdk na ta način, da je naročil razno blago na račun svoje matere, trgovke v Krašnji. Tako je opeharil tvrdko Je-lačin za 1000 Din, tvrdko Tea-Import za 500 Din, tvrdko Šumi ta. 400 Din in še druge. Blago je
prevzel in ga nato dalje prodajal. Policijska direkcija naproša ostale tvrdke, ki so bile oškodovane, naj prijavijo čimprej zneske, za katere so bile morda osleparjene.
*	Nevaren slaboumnik. Razburljiv prizor se je nudil te dni na poslopju hiralnice v Vojniku. Neki slaboumnik je skušal vdreti v hiralnico. Ko se mu namera ni posrečila, je začel plezati po strelovodu navzgor do prvega nadstropja, kjer je takisto razbil šipo ter skušal skozi okno priti v sobo. Strežnikom se je posrečilo opasnega možaka ukrotiti, na kar so ga odpravili v ljubljansko blaznico.
*	Prebrisan tat. Upravitelj nadškofijskega dvora v Zagrebu je v zadnjem času opažal, da je sluga Vinko Sever, rodom z Viča pri Ljubljani, začel naenkrat prav kavalirsko živeti. Možak je mnogo govoril o svojem bogastvu. Tako je te dni pripovedoval, da ga je v veži nadškofijskega dvora čakal sluga ameriškega konzulata ter mu izročil Ček za 7000 dolarjev, ki mu jih je kot dediščino zapustil njegov v Ameriki živeči stric. Pri tej priliki je kazal tudi zlato uro z verižico. Naslednjega dne je upravitelja prosil za dopust, češ, da mora odpotovati v Ljubljano, kjer mora pri sodišču potrditi, da je res prejel 7C00 dolarjev kot dediščino po svojem stricu. Upravitelju se je ta nagla izprememba pri Severju zdela sumljiva, zaradi česar je o tem obvestil policijo, ki je Severju izprašala vest Sever se je nekoliko časa izgovarjal na razne načine, končno pa je priznal, da je okolo božiča ukradel ceremonijarju Staziču iz pisalne mize 100 srebrnih, profesorju Ivšiču iz suknje 1745 dinarjev, iz njegove pisalne mize pa zlatega in srebrnega denarja za 5545 dinarjev. Sever je bil izročen sodišču.
*	Aretacija opasnega potepina Predzadjno nedeljo proti večeru je prišel v župnišče v Vodicah neznan potepin in zahteval od župnika Janca, da mu d& prenočišče v sobi. Ker župnik zahtevi ni mogel ustreči, mu je neznanec zagrozil, da mu bo napravil nekaj, o čemer se bo čitalo v listih. Nato je izginil brez sledu. Župnik je v strahu pred sumljivim neznancem ovadil zadevo orožništvu, ki je tali o j stopilo v akcijo. Neznanca ves večer ni moglo izslediti in je zatorej zastražilo župnišče in gospodarsko poslopje, da tako prepreči tatvino, požig ali kak drug zločin. Medtem pa, ko je bilo orožništvo okrog župnišča na straži, je bila posestniku Bergantu v Polju ukradena krava. Po trudapolnem zasledovanju je orožništvu iz Vodie uspelo izslediti sumljivca v osebi brezposelnega delavca Kralja iz Mengeške Loke. Ukradena krava je bila vrnjena lastniku, zločinca pa je orožništvo izročilo sodišču.
*	Požigi v Medjimurjn. V zadnjih letih je bilo v Mcdjimurju več požigov, katerih večina je ostala nepojasnjena. V noči 24. m. m. je zopet nastal požar v gospodarskem poslopju posestnika Ivana Hambroša v Martinušovcu pri štrigovi. Poslopje je pogorelo. Orožnikom se je končno posrečilo izslediti storilca v osebi kmetice Fran je K ra asove. Pri zaslišanju je osumljenka priznala, da je ona zažgala gospodarsko poslopje Ivana Hamboša in da je nameravala zažgati tudi klet kmeta Jakoba Novaka. Priznala je tudi, da je že prej zagrešila več požigov. Franja Kraus je bila izročena okrožnemu sodišču v Cakovcu.
*	Zaradi ženske. Ko se je vračal čevljar Alojzij Avrelio iz Šklendrovca okoli 22. iz Boriškove gostilne v Zagorju proti domu, ga je nenadoma napadel neznan moški in ga s kolom pobil na tla. Napadenec se je šele čez dalj časa zavedel in se z velikimi težavami privlekel domov. Njegovo stanje je resno. Kakor je dognala preiskava, je postal Avrelio žrtev nekega tukajšnjega domačina, ki goji že dolgo sovraštvo do njega zaradi neke ženske.
*	Ogromna tatvina rib. V neki trgovini v Kočevju sta detektiva aretirala Antona Blatnika iz Velike Lese, ki je prodajal ribe sumljivega izvora. Naslednjega dne so aretirali še njegova tovariša Vinka Slano iz istega kraja. Oba sta na debelo kradla ribe v Krki in povzročila zakupnikom ribolova ogromno škodo.
*	Zvonec, strašilo za tatove. Posestnik Martin Škafar iz Precetincev je te dni na poseben način prepodil tatove, ki so ga hoteli ukrasti. Tatovi
80 udrli na podstrežje in napolnili več vreč z jabolki, ki jih je imel škafar shranjene čez zimo. Ko so bdi gotovi z jabolki, so se spravili še na slanino. Imeii pa so smolo. Posestnik škafar je namreč ime^na slanino napeljan zvonec, da bi ga v primeru vloma pravočasno zbudil. Komaj 60 se tatovi slanine dotaknili, je že pričelo zvoniti. Tatov se je polastil tak strah, da so jo takoj popihali in, odnesli Škafarju le jabolka.
*	Samomor orožnika. V nedeljo se je pri Sveti Marjeti ob Pesnici ustrelil s svojim službenim samokresom mlad žandarnierijski kaplar Ante Viianc. Vzrok samomora ni znan.
*	Obupen beg tihotapca. Na železniški postaji v Hočah pri Mariboru je stopil t jutranji potniški vlak, ki peljje proti Ljubljani, neki moški. Komaj se je znašel v kupeju, že se je njegov pogled sre-ial z očmi finančnega organa, kar mu je bilo oči-vidno neugodno. Finančni uslužbenec jc to opazil in se mu je zde! neznance sumljiv še bolj, ker si je liotel hitro poiskati prostora drugod. Takoj je namreč zaprl vrata ter se napotit v drug vagon. To je dalo tudi finančnemu organu povod, da je šel za potnikom. Ko je odprl vrata, je opazil, da sumljivi potnik ne mote v drugi vagon, ker je bil zaprt. Finančni uslužbenec je bit že za njegovim hrbtom, ko je neznanec naglo odprl vn ta in skočil iz vlaka. Seveda si begunec ni mogel poiskati primernega terena in je skočil naravnost v precej globok jarek, ki pa je bil na njegov srečo napolnjen z vodo. Kopel je bila sicer neprijetna, toda roki pravice je vendarle ušel. Naglo se je mož izkobacal iz mlake in jo nepoškodovan ubral čez njive. Ni dvoma, da je bil mož tihotapec.
*	Kulturonosei z točno granato. Godbeno društvo v Nabrežini v Julijski Krajini je priredilo nedavno ples, katerega se j« udeležilo slovensko občinstvo v velikem številu. Med veselim razpoloženjem se je naenkrat slišala v bližini plesne dvorane eksplozija. Ljudje so se prestrašili in hiteli na prosto, da vidijo, kaj se je zgodilo. Mislili 6o, da je nastala eksplozija pri električnem toku in občinstvo se je pomirilo Drugi dan pa je našel neki elektrotehnik drobce italijanske ročne granate, ki zaradi prerahlega zamaha ni dosegla okna, pač pa steno, ob kateri je eksplodirala. Granato so vrgli fašisti, da se tako maščujejo nad Slovenci, ki se niso udeležili italijanske ves al i co, ki se je vršila nekaj ur pred plesne zabavo. Med metodami fašistov hi avstralskih divjakov torej ni mnogo razlike.
*	Preprečen požig na Bledu. V noči od 4. na 5. t. m. je nastal ogenj na podu posestnika gosp. Vestra v Zagoricah. Le golemu naključju se je zahvaliti, da je bila preprečena velika nesreča. Okoli 21. ure sta namreč odšla hlspca imenovanega posestnika krmit živino in nenadoma opazila ogenj na sredi poda. Oba sta odhitela na pod in ogenj, ki je bil še majhen, hitro zadušila. Domači bo ugotovili, da so bila tla na sreefi poda polita z bencinom. Ko so se malo pozneje pogovarjali o tem dogodku domači fantje pred hišo imenovanega posestnika, jo prišel počasi uekdp po poti. Misleč, da je domačin, inu je stopil edea izmed fantov nasproti in ga nagovoril. Tedaj se je neznanec urno obrnil iu pričel na vso moč bežati. Fantje so jo takoj ubrali za njim, vendar jim je neznanec ni cd hišami ušel. Domnevajo, da ji; za-zgal pri Vestru prav ta tujec in da je prišel, ker le ni opazil požara, da bi vnovič zanetil ogenj.
*	S sekiro ga je težko ranil. V Gorenji Lokvici • pri Metliki je te dni med prepirom HSlefni Mar-lin Stojnič udaril s sekiro v hrbet mladega fanta' Antona Ivca in mu prizadejal smrtnonevamo j rano. K ranjencu je bil tekom noči poklican okrožni zdravnik g. dr. Mavricij Matjašič, ki mu je nudil prvo pomoč. Ugotovil je, da je Anton | Ivec smrtnonevamo ranjen, ker so zadeta tudi' pljuča. Odredil je, da Ivca prepelJejtS v bolnico usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu. Storilec Martin Stojnič, ki j? bil tik pred vojno že obsojen zaradi uboja rji tri leta ječe, med vojno pa pomiloščen, se je sam javil pri orožniški postaji v Metliki.
t * Na račun tujih tisočakov jo hotel živeti. Na -stroške svojega gospodarja je hotel dobro živeti Peter Frantar, razvaževaleč piva pri g. Karlu .Globočniku \ Tržiču. Od strank je sprejemal de-!
nar, katerega pa ni oddajal svojemu gospodarju, temveč si ga je pridržal. Te dni so orožniki možaka aretirali in spravili v Kranj.
*	Opasen požigalec pod ključem. Pred tremi leti je požar uničil stanovanjska in gospodarska poslopja posestnikov Rozmana in Šrinjarja na Humu pri Središču. Nesrečo je posebno občutil Rozman, ker mu je ogenj občutno poškodoval skoro popolnoma novo poslopje. Orožniki so šli takoj z vso vnemo na delo, da izsledijo zločinca, vendar je bil ves njihov trud dolgo časa zaman. Vrli naši orožniki pa navzlic prvim neuspehom niso popustili. Te dni se jim je končno nabralo toliko obtežilnega materijala, da so mogli aretirati nekega Matevža Zibrata. Odvedli so ga v sodne zapore v Ormožu, kjer bo počakal na prvo porotno obravnavo. Ljudstvo v okolici se je po aretaciji Zibrata, ki ga. smatrajo za nevarnega človeka, globoko oddahnilo.
*	Napad v Kobilju. Pišejo nam: Na Svetnico 2. t. m. se je vračal iz gostilne okoli 9. ure /.večer proti domu posestnik Štefan Ritlop iz Kobilja. Ko je bil kakih 40 korakov oddaljen od gostilne, ga je napadel na cesti 3Qletni posestnik in gozdni delavec iz Kobilja T. L« ter ga tako udaril po glavi, da je Ritlop nezavesten padel na tla Dogodek sta videla gg. G. V. in F. K., oba iz Kobilja. T. L. je priznal svoj zločin tudi pred orožniki.
*	Pri zaprtja, motenju prebave, ueen:\k«.iMtr-nem valovanju krvi, glavobolu, obči onemoglosti vzemi zjutraj na tešče čašo naravno greučice cFranz Josef*. Na klinikah za notranje bolezni so preizkusih", da je grenčica <Franz Josef* najboljše odvajalno sredstvo. I)<>bi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinan.
*	Kaj jc arborin. Edino uspešno sredstvo za zimsko škropljenje sadnega drevja in iepotifnega grmovja. Proizvajalec: C li e m o t e c h n a, Ljubljana, Mestni trg 10.
BELEŽKE
-f «SIo venski Gospodar* obrekuje Pribiče-
viea. Zadnji cStovenski Gospodar* se je 7 1 a g a 1, da je Pribičevič govoril na shodu KDK v Zagrebu grdo zoper našo armado. O tein razen <SIoven
črta. Ker je bilo drugega dne v Podgorju žegna-nje, sem se takoj odloČil, da gremo vsi trije, ne da bi komu kaj povedali, na to žeghanje; potem se bo pa že videlo, kaj kaže ukreniti.
Tako smo jo mahnili tisto nedeljo veselo razpoloženi, čedno oblečeni in počesani, s klobuki malo postrani, v Podgorje, od koder se je slišalo krepko streljanje iz možnarjev. Priromali smo k cerkvi skoro celo uro prezgodaj, a je bilo tam že nekaj fantov iz podgorske fare, ki so nas nekam čudno pogledovali in si potihoma šepetali. Nismtv se mnogo zmenili zanje, čeprav se ob belem dnevu nismo mogli dosti zanašati na naše najboljše orožje — beg. Prav prešerno smo hodili med šotori medičarjev in slaščičarjev ter zbirali odpustke za naša nova podgorska dekleta, katera pa je poznal samo Miha; zato je moral ta paziti, kdaj bodo prišla, da bi nama jih pokazal. Kmalu naju je opozoril na skupino deklet, izmed katerih so imele tri enaka krila in enake robce na glavah, češ, da so to naše nove izvoljenke. Zadivil sem se toliki lepoti, posebno pa mi je ugajala ena, precej debelušasta, vendar pa tako čednega obrazka, da sem se zaljubil takoj prvi trenutek preko ušes. Miha mi je povedal, da j® zovejo za Kovačevo Marjeto, da je bila nekaj časa v Ljubljani in da je precej nedostopna. To poslednje mi sicer ni bilo posebno všeč, vendar sem se odločil, poskusiti srečo.
Ker smo jih tako ogledovali in si šepetali, so tudi one uganile, o čem se pomenkujemo. Po-šepetale so si par besed, se vse tri prav zvon to nasmejale ter prišle k šotora, pri katerem smo stali mi. Pričele so ogledovati razne umotvore sladčičarske umetnosti, a nobena ni ničesar kupila, čeprav so na vse pretege vse tri hvalile velika srca, ki so bila tako zapeljivo naložena na policah. Opogumil sem se in pristopil k toliko občudovani debdušasti lepotici in jo nagovoril:
„Marjetica, ali bi ne hotela, da ti kupim ono veliko medeno srce, ki ima tako lepo ogledalce na sredi in tako v srce sega ječe besedice na listku?"
Zardela je kakor vrtnica in se prijazno nasmehnila :
,,Saj vendar nisi iz naše fare, kako moreš vedeti moje ime?"
„Res sem iz poljanske fare. Glas o lepoti Kovačeve Marjetice pa je dospel tudi v našo
skega Gospodarja* nihče ničesar ne ve, pač pa je dolino, zato sem prišel, da te vidim, in če mi Pribieevič na shodu poudarjal, da imajo velike dovoliš, ti podarim srce medeno ali pa tudi, če zasluge za osvobojenje tudi prečanski dobrovotjci j ti je zanj, svoje, katero je v teh par trenutkih, in ne samo srbrjanski vojaki. To so mu Srbijanci' odkar te poznam, postalo sam plamen za tebe," zelo zamerili in kakor je videti, mu to zamerja sem ji naglo odgovoril.
tudi «SIo venski Gospodar*, ki hofe torej s tem | »,Srce bi prav rada vzela od tebe, rajši tvoje ponižati Slovence. Morda je mislil cSlovenski kakor pa medeno, a te ne poznam/'
Gospodar* na tiste Slovence, ki res nimajo nič zashig za osvobojenje. Na liste Slovence namreč, ki so kričali cSrbe na vrbe!*
Kako smo sa xaljtib li
(Fantovsko zgodba.)
Kot sivolas starček, sedeč zdaj ob dolgočasnih zimskih večerih pri toplo zakurjeni peči, se kaj rad spominjam doživljajev iz svoje mladosti, toliko razposajene in polne porednosti ter naga j i vos ti.
Komaj sem dopolnil 18. leto, že sem imel dovolj tovarišev posebno pri pono;nem pohajkovanju in vasovanju. Posebno nerazdružlj<vi prijatelji smo bili jaz in Zelnikova c!v'a, Miha in Jože. Skraja smo vasovati le po domači vasi, čeprav nas je zelo mikalo tudi čez mejo. Bali smo se pa krepeljcev sosednjih fantov. Ko pa
„Sem Hostnikov Jernej, doma iz Foljan, čez glavo zaljubljen, pa vendar še sam," sem ji odgovoril v stihih.
Sam ne vem, kje sem si nabral toliko poezije.
To ji jc ugajalo; spregovorila sva še nekaf besed, na kar se je začela odpravljati v cerkev. Pri slovesu se mi je zahvalila za podarjeno srce in me prosila, naj jo po maši spremim del poti proti domu.
Zelnikova dva sta takoj sledila mojemu zgledu in tudi pri ostalih dveh Podgorkah opravila prav dobro, morda celo nič slabše nego jaz.
Po maši smo jih spremili nekaj časa ter se dogovorili, da pridemo prihodnjo soboto zvečer vasovat. Dekleta so nam označila okenca, kjer naj jih pokličemo, nam zatrjevala, da nimajo nobenega fanta, da domačih sploh ne marajo in da jim bo zelo ljubo, če se vidimo pogostokrat. Tako smo bili vsi trije prav dobre volje, ko
smo prišli do prepričanja, da nam ne more nihče smo korakali proti Poljanam. Dogovorili smo se do živega, kajti imeli smo urne noge, kadar je' med seboj, da ne gremo v soboto v Podgorje,
pretila nevarnost, smo se skušali zaljubiti tudi v sosednjih vaseh in celo v sosednj'h farah.
Neko soboto zvečer, ko smo peli pod vaško lipo, me pozove Zelnikov Miha iz gruče proč ter mi pojepeče, da je iztakni! v podgorski fari, približno poldrugo uro od nas, trojico prav čednih deklet. Prigovarjal mi je, naj gremo prihodnji
temveč v sredo, da se prepričamo, če so dekleta res poštena.
V sredo okrog 10. zvečer sc oborožimo s precejšnjimi gorjačami in jo udarimo tako jaderno proti Podgorju, da smo bili po poldrugoumi hoji že na ctlju.
Dobil sem od tovarišev dovoljenje, da grem
dan k maši v sosednjo faro ter skušamo stopiti jaz najprej pod okno, onadva pa sta vsak pri s temi dekleti v pogovor. Bolj potihoma pa je svojem oglu, skrita v grmovju jasmina in šparc-pripomnil, da so vse tri članice Marijine družbe, skega bezga, čakala in stražila, da nas kdo ne boječ se, da bi me to odvrnilo od njegovega na- preseneti.
Bila je soparna julijska noč, zato se nisem prav nič začudil, ko sem našel označeno okence odprto na stežaj. Sklonil sem se skozi okence in napenjal oči, da bi v temi spoznal, v katerem kotu kamrice je bela posteljica moje mile ljubice. Kako sem se pa začudil, kc sem zaslišal tako hudo smrčanje tik pred seboj, kakor bi stal pred brlogom samega medveda. Takoj sem si mislil, da nisem našel pravega okna in da je to spalnica starega Kovača, očeta moje Marjetice. Že sem hotel poskusiti srečo pri drugem oknu, kar mi šine v glavo misel, da bi vžgal žveplenko in tako vsaj videl, kako izgleda moj bodoči tast.
To sem tudi storil, mislite si pa moje začudenje, ko sem mesto starega obraza Kovačevega zagledal dva prav čedna obrazka, od katerih je eden pripadal moji Marjetici, drugi pa Grudnovemu Janezu, strastnemu lovcu iz naše vasi, ki je izstrelil že marsikateri strel tik mimo nesrečnega zajčka.
Sprva mi je bilo sicer nekako tesno pri srcu, ko sem se čutil tako prevaranega, vendar sem se kmalu opomogel, rekoč sam pri sebi: „Nisi vredna, da bi jokal za teboj," pobral njegove čevlje in klobuk, ki je bil v dosegljivi bližini na stolu in se tiho odplazil k svojima tovarišema. Posvetovali smo se, kaj naj storimo s temi predmeti ter smo sklenili, da jih zanesemo domov njegovemu očetu, sicer bi nas kdo obdolžil tatvine. Gredoč mimo Grudnove hiše proti domu, smo zbudili starega Grudna in mu izročili najdene stvari njegovega sina, češ, da smo jih našli na križišču pešpoti, kjer navadno strašijo čarovnice.
Mož je bil precej praznoveren in se je silno prestrašil, misleč, da so njegovega Janeza čarovnice kar živega pohrustale. Ves vesel pa je drugo jutro ob zori objel svojega sina celega in zdravega, samo da je imel sin na glavi namesto svojega lovskega klobučka staro pokvečeno pokrivalo starega Kovača, na nogah pa namesto svojih lovskih čevljev krasne šolenčke moje Marjetice, katere je bil izdelal prvi čevljarski mojster v Ljubljani. Na vse načine je izpraševal sina, kje so ga pograbile čarovnice, on pa je venomer zatrjeval, da čarovnic to noč sploh ni videl. Stari je bil silno začuden, vendar ni več dregal v Janeza, dokler mu končno ni povedal Kovačev sosed, da je videl tistega dne v jutranjem mraku njegovega sina prihajati iz Marjetičine kamrice skozi okno.
Tako je prišlo vse na dan, k čemur smo znatno pripomogli tudi mi, namreč Zelnikova dva in jaz, vendar tako pretkano, da ni Janez nikdar sumil, da smo bili mi oni tiči, ki so mu prvi pohladili njegovo prevročo ljubezen.
Če bi bil kateri izmed cenjenih bralcev ali lepih bralk „Domovine" doživel slično zgodbico, naj se nikar ne čuti prizadetega, k-r to se je godilo davno, davno. _F. Z.
Iz večnosti, vrni mi predpasnik!« Ko je minula polnočna ura, je utihnilo jadikovanje trpeče duše.
Drugi dan se je sestra odpravila k domačemu župniku, kateremu je razodela. kaj s. ji ie prisodilo. Duhovnik je zmaia! z rameni in oukimal z glavo; trenutno ni vedel, kaj bi odgovoril. •»Predpasnik ji morate vrniti,® je odvrnil po kratkem preudarku.
•Kako?« je sestra ostrmela.
«Denite ga na okno in ko ga bo ponoči zahtevala, ji recite, naj ga vzame. Bodite pogumni, nič se vam ne more zgoditi.*
Ko se je zmračilo, je zavila predpasnik ter ga je položila na okno. S strahom in skrbjo se je odpravila k počitku.
Kmahi po enajsti uri je zazvenelo po šipah, slovesen glas jo je poklical po imenu.
♦Dobri duh, kaj potrebuješ?« je vprašala Izpod odeje.
•Predpasnik zahtevam,» je Jeknilo zunaj ob zidu.
•Vzemi ga, na okno sem ga položila.«
«Hvala Bogu, sedaj si me rešila.« Sestra je slišala rahle stopinje, ki so se oddaljevale od okna. Od takrat je imela mir pred pokojnico, uverjena, da je zadostila njeni želji.
Nekaj tednov po tem dogodku je srečala ko-čarico Krpul.iko. žensko, ki je bila v vsej okolici na slabem glasu. Predpasnik, katerega je nosila, je bil iz črne svile, posut z drobnimi cvetlicami in svetlimi vijugami. Prav takega je vrnila duhu umrle sestre.
Stopila je k njej ter jo je vprašala, odkod ima predpasnik.
•Kupila sem ga od Koštruna,« ji je boječe odgovorila.
«Aha, od tistega postopača!« Sestra je javila zadevo orožnikom, ki so prijeli ovadenta in prišli do nastopnega zaključka: Koštrun je bedel oba večera ob odru pokojne Pečonke, kjer je izvedel za njeno zadnje naročilo in slišal opazke opravljivih babnic. da ga sestra ni izvršila. Uporabil je priložnost in postrašii sestro v imenu Pečonke. češ. da je prišla iz večnosti zavoljo predpasnika. Vraževernica je podlegla zvijači, dala mu je predpasnik, katerega je prodal Kr-puljki. Z obema je sodišče obračunalo.
S o t e š č a n.
1 nohtom potegneš trdo kožo dol. Nato pa daj ko-j koši v kljun malo masti ali masla, da se rana 8 tem pomaže in da se ne ognoji. Seveda moraš potem skrbeti, da kokos dobiva bolj mehko in, če mogoče, zelenjadno hrano.
Včasih se kokošim tudi oči vnamejo. Zdraviti jih moraš na naslednji način: Drži kokoši pred« vsem na hladnem, dajaj jim solate in pesinega listja. Oči jim pa izmivaj z mlačno vodo ali pa a kuhanimi kamilicami.
Tudi mrena se kokoši rada naredi Da očesu. Hrani tedaj kokoš s peso, pomešano z žitnimi otrob'. a dajaj ji tudi v mleku namočene rti. V oči ji pihni včasih praška iz žganin polževih lupin. Dobro služi tudi stoičen sladkor, tahko pa tudi predereš mreno z iglo, kar je pa treba zelo previdno narediti, da živali ne poškoduješ očesa.
Če kokoši ozebe greben — to se v hudi zini rado dogaja — tedaj ji ga večkrat namazi s mastjo ali pa z vazeimom, ki ga dobiš v lekarni.
Mrličev predpasnik
(Dogodbica.)
Pečonka je ležala na bolniški postelji. Bližala se ji je zadnja ura. Poslovila se je od sorodnikov in sosedov; najtežja pa ji je bila ločitev od svoje sestre, ki ji je stregla v bolezni ter ji je radi tega zapustila hišico in premoženje.
Nekega večera jo je pozvala k sebi, da ji odkrije poslednje naročilo. -»Oskrbi mi dostojen mrtvaški oder,« ji je govorila s slabotnim glasom. »Oblecite me v najboljšo praznično obleko in opašite mi svilen preduasnik!»
Sestra jc izpolnila njeno voljo: oskrbela ji je lep mrliški oder in dostojen pogreb, predpasnik pa si je obdržala za spomin. Škoda se ji je zdelo odeti mrliča s svilo in pokopati dragoceno blago. Pri tem ni imeb slabega namena; morda je bilo vmes nekaj lakomnosti.
Prvo noč po pogrebu Pečonke je čula sumljivo trkanje na okno ob svoji postelji. «Kdo je?» je zaklicala v polsnu.
•Jaz. Ali nc poznaš več Peeouko?« se je glasil zamolkel odgovor.
•Ježeš, ti si vendar umrla...?«
«Prišla sem po predpasnik. Zakaj nisi izvedla mojega naročila?«
•Križana gora!« Sestra se jc zarila pod odejo, kjer so n po ušesih brnele besede: »Prišla sem
Trajanje medenih tednov.
Meščan (vpraša mlekarico): «No, recite mi, mamka, kako dolgo trajajo medeni tedni na deželi.*
Mlekarica: «Ni vedno enako. Kadar dobi žena od moža prve batine, potem so ti tedni minuli..
Iz ljubezni do bližnjega.
Sodnik: «Ali ste res priči posodili denar po 40 odstotkov ?>
Oderuh: «Jaz bi mu sicer ne bil smel posoditi, a storil sem to le zato, da bi on ne prišel kakemu judu v roke.>
Še no ve.
Miha: «No, ali si svojo bolezen dobro prestal?>
Gašper: «Ne vem, še nimam zdravnikovega računa.. ■>
Se izenači.
Gospa: <Ali mislite, da se Da^protst^a žene in moža v zakonu izenačijo?j
Gospod: <0, seveda se. Glejte, moja žena jc imela toliko dole kolikor jaz dolgov.>
Bolezni perutnine
Kokoš je sicer precej trdna žival, ki marsikaj prenese, kar bi drugi živali škodovalo, ima pa tudi svoje bolezni, ki jih mora gospodinja poznati, da v6 prav pomagati.
Pogosto se dogaja, da kokoš ne more jesti in da vidno hujša. Tedaj ima kokoš najbrže «piko>, to je, od presuhe ali pa prevroče hrane se ji je na spodnji plati jezika naredila trda koža, ki zelo boli. To piko je treba odreti. Narediš to najbolje, da vzameš kokoš v naročje, oziroma med kolena, ji odpreš kljun, jo primeš za jezik in z
Za kuhinjo
Trda jajca s hrenom in sardciami. Skuhaj na eno osebo dve jajci trdo, olupi in zreži na drobno koščke, potresi b soljo in poprom. Potem osuaži eno sardelo, zreži jo, vlij nanjo olja in kisa; s tem polij jajci ter ju potresi še z drobno nariba-nim hrenom.
Fižolova juha. Skuhaj fižol in ko je dobr<» kuhan, ga pretlači tri zajemalke skozi sito. V kožico daj eno žlico masti, na vročo mast, potem eno in pol žlice moke, in ko je moka rumena, drobno zrezane čebule. Ko se je tudi Čebula za-rumenila, stresi v kožico pretlačeni fižol, dobro premešaj in ga zabj z vodo, v kateri si kuhala fižol. Ko kuhaš fižol, ga nikar močno ne osoli, ker bo sicer juha preveč slana. Juho kuhaj 20 minut. Zelo dobro je, če prideneš še malo smetane in malo stolčenega popra ter zrezanega peter-šilja. K fižolovi juhi se zelo poda, če o pečeš eno žemljo, ki si jo zrezala na podolgovate koščke. Tako opečeni kruh pa stresi v juho švle, ko si jo postavila na mizo.
Postna jaha od zdroba. V kožico deni 1 žlico masti. Ko je mast vroča, daj štiri pesti pšeničnega zdroba (grisa) in ga tako dolgo mešaj, da porumeni. Nato dodaj malo drobno zrezane čebule in zopet pridno mešaj, da tudi čebula zarumeni. Nato osoli, zalij z vodo in pusti, da se kuho pol ure, na kar daj žlico smetane ali pa mleka, malo stolčenega popra in drobno zrezanega zelenega peteršila. Ce imaš suhe ali pa sveže jurčke (gobe), jih popari, drobno sesekljaj in jih daj zraven, preden zaliješ juho. Z jurčki je ta juha še posebno okusna; gre pa v slast tudi brez tega.
Praktični nasveti
Če je krompir zmrznil, je če vedno dober. Da
mu popraviš okus, ga kuhaj tako, da zavretega takoj odcediš, nakar ga vnovič a kropom zalij in pusti vreti, dokler ni kuhan.	t
Madeže od vina spraviš iz blaga s pepelnim lugom ali pa s salmiakovim cvetom, ki ge pa moraš precej razredčiti z vodo, da ti ne razj6 blaga.
Mastni madeži so zelo grdi v knjigah. Lahko jih odpraviš, če narediš zmes od bencina ia magnezije. Deni malo te zmesi na madež in potegnila bo maščobo ven. Ce madež ne zgine takojg moraš to večkrat ponoviti.	>
Da kumarice, vložene v jesih, no p!esnijo> daj v dotično posodo 1 dekagram semena črno gorčice, ki si ga zavezala v krpico.	I
Čist špirit (alkohol) brez primešane vode je izvrstno sredstvo za izpiranje ran. Če se urežeš, zbodeš ali sploh kaj raniš, namoči malo vate ali pa čisto krpico s špiritom in jo deni na rano. Tako očiščena rana se ti ne bo gnojila in se tudi kmalu zacelila. V vsaki hiši naj bi bila steklenička takega čistega špirita za potrebo; gospodinja, ti pa pazi, da stekleničke ne dobe otroci v roke.	\
Divja ali mačja meta jo dobra :oper božjast. Bolniku daš piti vode, v kateri se je kuhala meta, ali pa mu svežo rastlino drži pod nos, da dnbq
njen močni duh. Priporočljiva jo meta tudi pri glavobolu.
Če prideš domov i blatnimi čevlji, Čevljev nikar ne devaj sušit blatnih, ampak jih takoj cperi v vodi. Tako si prihraniš prvič mnogo truda, ker je suho blato težko spraviti s čevljev, drugič pa varuješ s tem čevlje, ker ni slabšega za usnje kot prisušeno blato. Oprane čevlje obriši s suho krpo, nato pa jih namazi ali s £alom, z zajčjo tnastjo, lanenim ali pa ricinovim oljem. Nato deni čevlje na kopita, ali — čo tega nimaš — jih pa dobro nabaši s časopisnim papirjem, da se čevlji ne skrčijo, oziroma da obdrži čedno obliko. Tudi ne smeš dati čevljev sušit na pretopel kiaj, da se prehitro ne posuši in da usnje ne razpoka.
Topli in mrzli obkladki
Kako izvršim zdravnikove predpise.
Če je zdravnik za bolnika v hisi predpisal tople obkladke, potem napravi takole: Popari ali senen drob, laneno seme ali pa navadno otrobe, deni vroče v volneno krpo, preizkusi prej sama na svojem laktu, če ni prevroče, da bolnika ne opariš, potem pa deni ta obkladek bolniku na tisti del telesa, kakor je zdravnik ukazal. Obkladek moraš obnoviti vsake pol ure, ker se kmalu ohladi.
Pri mrzlih obkladkih pa ravnaj takol«: Zmoči brisaljko, ki si jo po dolgem štirikrat zložila, v mrzli vodi, jo ovij bolniku precčj tesno okoli vratu in potem zavij vrat še dobro s suho volneno ruto tako, da mokri del brisaljke ne bo gledal ven. Če je pa zdravnik predpisal take obkladke čez ves život, poten pa napravi to s primerno večjimi ovoji, s kako rjuho, ki jo zmočil v mrzli vodi, čez to pa zaviješ bolnika še v volneno odejo.
Mrzle obkladke menjaj na dve uri. Te vrsto obkladke uporabljamo navadno pri angini.
Pri angini in sploh pri prehladu glej, da bo imel bolnik vedno tople noge. To dosežeš na ta način, da segreješ kos strešne opeke, ga zaviješ v čisto krpo in daš bolniku pod noge.
Ako imaš pri roki špirit ali domače žganje, nadrgni s tem bolniku noge po podplatih. Na ta način pospešiš, da pride kri v noge, ki se segrejejo, pritisk krvi v glavi se zmanjša in bolniku odleže.
nudila narava sama: različne sadeže in divje živali, ki jih je pobijal z manjšo ali večjo spretnostjo.
Šele po dolgem razvoju je prišlo človeštvo do tega, da je začelo gojiti nekatere živali. Seveda je minilo dolgo časa, preden so postale živali domače. V naslednjih vrstah hočemo spregovoriti nekaj o onih živalih in rastlinah, ki si jih je človek najprej udomačil.
Med prve živali, ki so se pridružile človeku, spada pes. Psa človeku prav za prav ni bilo treba ukrotiti, ker je sam silil v človekovo bližino, da se je hranil s tem, kar je ta zavrgel.
Prirodoslovci so mislil nekoč, da je pes posebna živalska vrsta, moderna veda pa je dognala, da pes ne izhaja iz psa, kakor mačka iz mačke, kura iz kure itd., temveč da prvotno ni
Z omenjenimi domačimi živalmi in pitomi rastlinami sta bili osnovani živinoreja in poljedelstvo, vsej nadaljnji omiki pa položen stalen in neomajen temelj.
IZ POPOTNIKOVE TORBE
Poljansko pismo
Čvrsta napredna korenina. — Slaba eesta. — Malo predpustnega rajanja zaradi pomanjkanja denarja.
Gorenja vas, februarja. Na Kovskem vrhu je stari Kožuh prejšnjo
soboto izpolnil 85 let To je mož, ki ga pozna bilo posebne živalske vrste z imenom pes. Iz ka- skoro vsa dolina. Manj znano pa je, da je bil on tere živali pa se je razvil pes?	j tu prvi, ki si je pričel napravljati stroja za svoje
Da pes ni nastal iz ene same živalske vrste,! gospodarstvo. Ni hodil v šolo, a se je sam naučil nam kaže že različna postava današnjih pasjih i branja in pisanja. Leta 1873. je šel na svetovno pasem. Saj ne opažamo pri nobeni drugi živali! razstavo na Dunaj in videl tam marsikaj, med tolike različnosti v postavi, velikosti, spretnostij drugim tudi kmetijske stroja. Kupil si je najprej itd. kakor uprav pri psu. Natančna znanstvena mlatilnico, za tem pa še druge stroje. Prvi v do-raziskovanja so dognala, da izhaja pes iz dveh lini si je postavil na hiši strelovod v času, ko živalskih vrst: iz šakala in iz volka.	j drugi še niso mnogo vedeli o tej varnostni na-
Iz dobe stavb na koleh, ki so bile tudi na pravi.
Ljubljanskem barju, imamo mnogo ostankov tako zvanega šotnega psa. O tem psu je nedvomno dokazano, da je nastal iz šakala. Ta zver se je člo-
Mož se je tudi izuril v vseh obrtih. Največ svojega zanimanja pa je posvetil mehaniki in tehniki. Kupoval si je celo knjige iz teh strok. Znal
veku sam pridružila, se mu tako rekoč vsilila.1 je naiediti razne muzikalne naprave, kar se še
Živi pa še danes po Balkanu, v zapadni in prednji vidi v njegovi za starost pripravljeni hišici. Mno-
Aziji in po severni Afriki. Podnevi se skriva, po- go je prebral knjig in časopisov.
noči pa se priklati do človeških bivališč, da dobi Svojedobno je mož romal k Sv Krvi na La_
ka, za pod zob. človeku samemu pa ni nevarna. gk da	kako	ob9edenih
Ce vidi, da je ne preganja, mu sledi, postane ,. ,	n, • A i ti -i .
, ,. . 1 v	lil. , j v u i 'Judi hudiča. Tu je videl, kakšna sleparstva se
krotka ter ga začne spremljati kot zvesta druzab-
nica. Pri tej žival- vidimo torej zanimivo dejstvo, j
uganjajo z neukim m nevednim ljudstvom. Bil je vedno svobodnih nazorov in se ni dal preslepiti na sladke besede. Za svoja stara leta je mož še trden.
Zadnjič je zopet padlo nekaj snega. Mnogo
Kako je najstarejša doba Človeške omike postavila z živinorejo in poljedelstvom trden temelj vsemu poznejSemu napredku
Govorili smo že, kako je človek polagoma napredoval v omiki ter se dvigal vedn> više. Na najprvotnejši stopnji je živel čiste primitivno, skoraj bi rekel živalsko življenje. Hrino mu je
REVHATIZEN.
Zahvalna izjava.
O. drju, I. Rahlejevu
Beogtod
KOSOTSK« ulici <3.
Dne 1. t. m. sem prejel od Vas dve steklenici Radio Balsamlke. Zdravilo se je takoj pokazalo kot zelo dobro sredstvo proti revniatizmu. Tem potom se Vam najlepše zahvaljujem in Vas prosim, da ml po poštnem povzetju pošljete še dve steklenici. TI dve steklenici nista zame, temveč dve drugI osebi.
Z odličnim spoštovanjem
Franc Topolovšek.
Litija, 7.Junija 1927.
Zdravilo ..RADIO BALSAMIKA" Izdeluje, prodaja in razpošilia oo povzetju laboratorij ..RADIO BALSAMIKA" dr/a. L Rahlejeva v Beogradu, Kosovska ulica 43.	2'J2
da se je sama pridružila človeku, ker je bila v boju za obstanek prešibka.
Šotni pes je v splošnem podoben šakalu. Bil je majhna žival s kratkimi, močnimi nogami,
košatim repom in je bil sličen našemu Spicu, tako	ga letos sploh ni bilo, vendar za vlačenje lesa z
da smemo trditi, da se je le-ta razvil iz opisanega	višjih krajev ga ni oaš primanjkovalo, šotnega psa. J Naša cesta je v sedanjem času strašna. Tu bo
Nobena žival, kar si jih je ukrotil človek, pa	treba še dela in nasipanja, če jo bomo hoteli
ni tolikega pomena kakor goved. Kaki je človek	spraviti v pravi red. Naš oblastni poslanec gosp.
cenil to žival, vidimo že iz tega, da so jo ponekod	Uršič mnogo govori o tem, da ne odneha prej,
celo po božje časlili, tako na primer v starem	dokler ne bo cesta v redu. Bomo videli, Če se
Egiptu, podobno tudi pri Grkih in Rimljanih. Da-	bodo izpolnile njegove obljube. Mu bomo hva-
nes se žive cele dežele od te pitome živali in na-	ležni, četudi je naš politični nasprotnik.
šemu kmetu je živinoreja glavni vir dohodkov. i *»„ j ..„„»„« ,•„____u a- i____
~	i , , - y . v. , . Predpustni cas je prinesel hidi k nam veseliee
Drugo važno mesto med ukročenim, živalmi1. „„,„„„ ,. „ „. „ . , . . „ .
& . . m i	, ... ... m zabave, ki pa niso preveč obiskane, ker pri-
"T— "S*; J ju ^ bavV.8VmitT manjkuje denarja. Ni zaslužka in dohodkov ka-Kitajc, ze 6000 let pred Kristusom Iz jugovzhod- kor d vojnQ Ci kargt ki je dajalo glavno
ne Azije je dospela svinja kmalu tudi v Evropo, dohodke in zaslužek revnemu ,/udstvJ jeSskoro
kjer jo najdemo ze za časa stavb na koleh. To je____,____jii ■	~ i • L j
, ,	' v . • •	, . .. popolnoma propadlo, kar je za nase kraje hud
tako zvana šotna svinja, ki je bila srednje veli- ydarec
kosti in bolj drobnih kosti.	'
Polagoma pa so začeli Evropci krotiti tudi divjo svinjo, ki živi pri nas. Tako je nastala nova pasma, ki so jo redili ali čistokrvno ali pa so jo mešali z azijsko svinjo.
Ob istem Času s svinjo se je pojavila tudi koza. Učenjaki so dognali, da izvira ta žival iz divje koze, ki je živela v zapadni Aziji, odkoder je dospela tudi v Evropo, kjer je udomačena že v najstarejši dobi.
Za kozo se je pojavila v Evropi ovca, ki pa je bila v najstarejši dobi še jako redka. Dane3 imamo zelo različne pasme ovac, ki so nastale po različnem križanju.
Vzporedno z živalmi si je človek osvojil tudi nekatere rastline. V kameni dobi so gojili v Evropi ječmen, pšenico, in proso. Kakor domače živali, tako so tudi te pitome rastline prišle k nam iz Azije.
Med rastline, ki jih je človek gojil že v najstarejši kulturni dobi, spada tudi lan. Lan so sejali Egipčani že v četrtem tisočletju pred Kristusom. Bil pa je izprva le redilna rastlina, kakor ga prideluje Indija še danes le zaradi olja, ker imajo dosti bombaža. Pozneje pa so ga sejali v Egiptu bolj /,ardi vlakna, iz katerega so izdelovali najfinejšo obleko.
Ali ie naš srednjeevropski lan prišel iz Egipta ali pa izhaia iz sorodnega srednjeevropskega divjega lanu, učenjaki še niso mogli dognati.
Strašna pokvarjenost velemest
Zapeljavanje otrok. — Ljubavno razmerje med bratom in sestro.
Na Dunaju so prišli pred kratkim na sled neki družbi, ki je prirejala nedostojne zabavne večere v neki fotografski delavnici, poleg tega pa je na debelo izdelovala nedostojne slike in jih razpeča-vala. Najžalostnejše pri tem ogabnem poslu pa je, da je družba k svojim pregrešnim zabavam zavajala celo nedoletne deklice v starosti 10 do 15 let.
Policija je prijela več deklic v starosti 10 do 15 let, ki so lovile moške in se jim ponujale. Dekleta so bila večinoma hčerke siromašnih rediteljev, katere je brezmejna beda pognala prodajanju ljubezni v naročje. Na policiji so izjavila« da jih je fotograf Mayer navajal h grehu in ji« zato plačeval malenkost dveh šilingov (16 Din). Fotograf je bil aretiran; z njim vred pa je moral v zapor trgovec Troll, ki je bil njegov pomočnik in sokrivec.
V fotografski delavnici je policija zaplenila kovčeg poln nesramnih slik, ki se v veliki mno-
žini razpečavajo po Dunaju. K sreči je policija še dosti kmalu odkrila to gnezdo nemorale in rešila deklice popolne propasti. Dunajsko časopisje pravi, da sličnega primera otroške prostitucije ni doživel Dunaj že več let
Še drug primer moralne propasti se je pripetil te dni na Dunaju. V soboto zjutraj so našli v nekem hotelu mrtva mlada zaljubljenca, ki sta ee zastrupila s plinom. Policija je dognala, da je dekle Roza Valekova, dočim imena moškega sprva ni mogla ugotoviti. Policija je menila, da gre za nekega Stodolo, ki je bil podnajemnik Va-lekove, toda kesneje je ugotovila, da gre za brata samomorilke Josipa Valeka. Iz pisem, ki sta jih zapustila samomorilca, je razvidno, da sta živela brat in sestra v ljubavnem razmerju, in-čim sta uvidela, da se za vse življenje ne moreta združiti, sta šla raje v smrt.
Roza Valekova je bila zaročena z nekim policijskim uradnikom, ki jo je tudi nameraval poročiti. Z njim je imela otroka in poroka bi se morala vršiti prihodnje dni. Toda ljubezen dc brata je bila večja kakor do zaročenca. V poslovilnem pismu, ki ga je policija našla na mizi, sta bila podpisana oba in njuna poslednja želja je bila, da ju pokopljejo v skupnem grobu. <V življenju se nisva mogla združiti in proklet naj bo oni, ki bi naju skušal ločiti po smrti*. Tako se končuje pismo.
X Preroki, ki napovedujejo Mussolinijevo smrt. Izmed številnih prerokovanj, ki smo jih čitali v zadnjem času, je zlasti zanimivo ono Poljaka Julijana Haluza, ki pravi: Letos bodo v Evropi ognjeniški izbruhi in potresi. Tekoče leto je doba strašne poletne vročine, ki bo prinesla številne bolezni in znatno povečala umrljivost. Anglija bo ostro nastopila proti Rusiji, ki ji v ostalem pretijo notranji nemiri. Italija, Rumunija, Jugoslavija in Grčija naj pričakujejo zunanjepolitične spopade, med njimi celo oborožene. Grčija bo imela spor s Turčijo. Italijo bodo pritisnile elementarne nesreče. Mussolinija čaka velika nevarnost, ki bo končala z njegovo smrtjo. Avstrija bo doživela notranjo politično krizo in spremembo vlade. Madžarska pa nasilne spremembe. Od kritičnih dni letošnjega leta bo 23. november najusodnejši za Madžarsko, Dalmacijo, Špansko in Avstralijo.
X Češkoslovaški Škofje proti tema, da bi duhovščina politizirala. Pastirski list češkoslovaškega episkopata na podrejeno duhovščino je tudi za naše duhovnike krepka obsodba. Češkoslovaški škofje s skrbjo gledajo propadanje verskega življenja ter resno opominjajo duhovščino, naj zapusti politiziranje in naj se vrne v cerkev, kjer bodi njeno delo in udejstvovanje. Češkoslovaški škofje so uverjeni, da tiči vzrok propadanja verskega življenja samo pri duhovnikih, zato vsebuje pastirski list med drugim naslednje: «Mnoge plemenite duše, ki so preživele grozote svetovne vojne in ki se boje grozot svetovne revolucije, iščejo pot k cerkvi in s tem k duhovniku, ali žele videti v dušnem pastirju le duhovnega voditelja, nikakor pa ne predsednika društva izrazito političnega značaja.
X Podzemeljske sile hočejo na svetlo. Kljub prerokovanju, da letošnje leto ne bo hudih pri-rodnih katastrof, smo že tekom januarja zabeležili več potresov po raznih krajih sveia in več izbruhov starih ognjenikov. Ognjenik Krakatau na enem Sundskih otokov je začel nenadoma močno bljuvati. Obenem je nastal potres in se je dvignil v Sundski ožini iz morja nov otok. Na Kamčatki je pričel bljuvati že dolgo časa mirujoči ognjenik Ševeljuh. Prav tako bljuva ponovno ognjenik v. Nikaragvi. Močnejši potresi So bili zadnje dni v Mehiki, Toskani (Italija) in v delu Nemčije.
X Strašni snežni zameti v Rusiji. Pri nas že polagoma prihaja pomlad, medtem pa divjajo v južni Rusiji silni snežni viharji. Zlasti hudo je prizadeta južna Ukrajina in ozemlje vzhodno od Uralskega pogorja. Železniški promet je na vseh progah ustavljen, več vlakov je obtičalo v snegu, tako da usoda potnikov sploh ni znana. Tudi telefonski in brzojavni promet je popolnoma prekinjen.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
ZAJEC V ZIBELKI.
O Grebencu na Planjavi so govorili, da krade divjačino, česar pa mu niso mogli nikoli dokazati. Vedno se je znal izogniti zasledovalcem in skriti plen. Nekoč je prav pred lovskim čuvajem podrl zajca in izginil v goščavo.
Čuvaj je hitel k županu, ki je poslal po orožnika in uvedel hišno preiskavo.
<Po pečenko smo prišli,* se je pošalil župan. cAli je že pripravljena?*
cZastonj jo iščete,* je odvrnil Grebene. <Morda ste jo prinesli Vi in tedaj bi Vas prosil za košček .. .*
«Zajca si ustrelil,* ga je obdolžil čuvaj. «Mar te nisem videl, kako si ga pograbil in bežal proti domu?*
<Mene si videl? Pa si se zmotil, prijatelj!* t tiščimo!* je ukazal orožnik. cOdprite shrambe in pojdite z nami t*
dščite!* Grebene je odprl sobe, kuhinjo, skrinje in omare, vse so preobrnili in razmetali, toda zajca ni bilo nikjer. Končno so se poda'i v sobo in napravili zapisnik o popolnem neuspehu.
Bojče. čuvajev pes, je imel boljši nos. Takoj, ko so prišli v sobo, se je zagnal proti zibki.
<Odstranite psa, da ne bo splašil otroka!* je župan opozoril čuvaja.
S trudom je čuvaj odtrgal psa od zibeli, v katero se je zaganjal in vohal po odeji. Odšli so od prebrisanega Grsbenca, ki se je za njimi rogal,
zakaj zajec je bil skrit v zibelki.
★
Potepinov vzdih.
cVedno vpijejo: Čas je denar! Časa imam toliko, a v žepu niti pare.*
Kurji kašelj.
Meščan (vpraša Vrbana na sejmu); <Oče, koliko je pa vreden kurji kašelj?*
Vrban: cl, kaj bom povedal? Prav toliko kakor tisti, ki zanj vpraša.*
Uganka.
A.:	cV čem se razlikujeta mesar in mesarica?*
B.:	<Oba sta skoro enaka, samo ona je za tri črke težja (mesar-ica).*
Znamenje časa.
A.:	cTale gospod pa Vam je strašno podoben. Ali je Vaš brat?*
B.:	«Ne, moja sestra.*
Primorska na Kranjce.
Mlada Primorka (očetu): <Ata. ali veš, zakaj imajo ljudje na Kranjskem čevlje?*
Oče: «No, da jih obuvajo, ker ne morejo hoditi bosi, kakor to lahko storimo pri nas doma skoro celo leto!*
Primorka: <Ne, ne! Čevlje in čižme nosijo Kranjci zato, da 6e z njimi butajo. Zato jim tudi pravijo obutalo ...»
Torej se ne namerava poboljšati.
Sodnik: cKako je to, toliko let sem že tu in neprestano imam z vami opravka?*
Potepin: «Ali je moja krivda, če vas ne povišajo v službi in prestavijo na drugo mesto?*
Velikodušnost.
Gost natakarju: «Meni je padel bankovec pod mizo. Ako ga najdete, mi ga vrnite, če ga pa ne boste našli, je lahko vaš.
Dobra glava.
Urša: <Gospod župnik, vejo, jaz bi rada, Če bi se moj sin izučil za duhovnika.* Župnik: <Ali ima fant dobro glavo?* Urša: <Pa še kako! S strehe je padel, pa «1 glave ni razbiL*
Tudi s te strani je telefon koristen. Dva prijatelja sta se razgovarjala o koristi telefona in je dejal eden: cTelefon je zelo koristen. Pomisli, ti lahko po njem koga prav grdo ozmerjaš in on ti ne more dati zaušnice...»
Po kosilu.
Gost: cPlačam, gospod natakar.* Natakar: clmeli ste juho, govedino z zeljem in krompirjem, četrtinko vina. Kaj še imate ?> Gost: «Lakoto.*
Kje dobivamo rivo srebro.
Pri izpitu je vprašal profesor dijaka, kje dobivamo živo srebro.
Dijak: <2ivo srebro dobivamo v zvezi z žveplom in cinobrom, nadalje v zvezi s srebrom.* «Kje še?* je vprašal profesor. «In v termometrih!* je odgovoril dijak.
Pri zobozdravniku.
Pacient: <Za izdretje enega zoba zahtevate 20 Din? No, veste kaj, toliko denarja za tri sekunde dela!*
Zobozdravnik: <Ce želite, Vam ga izderem tudi bolj počasi.*
op*«

ili se želite slediti reumetizma in protina?
Trganje, zbadajoče bolečine v udih in členkih, otekline členkov, pohabljene noge in roke, zbadanje, trganje v raznih delih telesa, da celo slabost oči so včasih posledice bolečin vsled revmatizma in prehlajenja, ki se morajo odstraniti, ker bi bolezen vedno bolj in bolj napredovala.
Jaz Vam nudim
zdravilno pijačo, ki Vam razkraia sečno kislino, pomaga pri prebavi in čiščenju. Ni to kakšno uni-vcrsalno sredstvo ali skrivnostna zdravilo, ampak zdravilo, ki ga je dala dobra mati narava za dobrobit bolnega človeštva.
Vsakemu brezplačno za poizkušajo.
Pišite mi takoj in dobili boste iz mojih skladišč, ki so po vseh državah, popolnomi brezp'ačno in franko eno stekieničico za poizkušnjo obenem z navodilom in poučno razpravo. Tako se boste mogli sami prepričati o tem neškodljivem sredstvu in njegovem delovanju.
AUGUST HAKZKE, Berlin WiJmerBdorf, Bruchaalerstrasae 5. Abt. 333

IZREDNA f PRILIKA
Dvanajst razglednic (umetniške, ljubavno, cvileče,, z vdelanimi očmi itd.) Vam polije za 10 Din s poštnino vred
TRAFIKA IN GALANTERIJA
VIDOVDANSKA CESTA 7, LJUBLJANA
1'ožurite se z naročili, ker je zalogi omejena. Najugodnejša prilika za predpustni čas. Denar je treba poslati obenem z naročilom (labko tudi v znamkah). Na naročila brez
denarja se ni mogoče ozirati. Istotam velika komisijska zaloga pisemskega papirja in kuvert. Za pojasnila je priložiti 2 Din v znamkah za odgovor.
Vaški zobni mojster.
K vaškemu zobozdravniku, ki je bil obenem čevljar, je prišel Ožbovt, katerega je i.<>b strašansko bolel, in ga prosil, naj mu pomaga.
Čevljar je posadil Ožbovta na svoj trinožni stol, navezal bolan zob na dreto, katero je pribil na tla, nato pa Ožbovta s šilom od zadaj pičil.
Ožbovt je odskočil, pribita dreta je izdrla zob, operacija je bila izvršena Ožbovt pa se je prijel z roko, kjer ga je čevljar pičil in rekel: <Ni čuda, da me je ta mrha tako bolel, ko pa je Imel tako globoko svoje korenine!*
Meso ob petkih in berači.
A.:	cZakaj berači ob petkih ne jedo mesa?*
B.:	«Ker jim ga ob petkih nihče ne podari...»
Modrovanje o tisku.
Pravijo, da je moč časopisja večkrat sumljiva, kar pa ni pravilno. Listnica uredništva v nekem tedniku potrjuje silno moč časopisja, saj je tam zapisano: cZaradi preobilice gradiva smo morali več smrtnih primerov preložiti na prihodnjo številko.)
V predpustnem času.
Oče pokaže Tončku, ki je že fantaziral o pustnih krofih, leskovko in vpraša pomenljivo: «Sedaj pa le povej, kaj je boljše kakor leskova mast.»
Sinko pomišlja in ne ugane takoj. Oče mu hoče pomagati iz zadrege in šepeče: cPri-prid-pridno-*
Sinko se hitro postavi na noge in odgovori: boljši kakor pridnost so pa že krofi...»
Perica in »jeno pojmovanje.
Perica je prinesla Česnu, kateremu je pržtla, eno srajco premalo, toda za pranje jo je vzela v račun.
Česen se je zaradi tega razjezif: <Kako to? Eno srajco mi izgubite, potem pa še zahtevate odškodnino za pranje te srajce.*
Perica: <Gospod, saj sem srajco prej oprala in šele potem izgubila.*
Otrokova pamet-
Oče: cJurče, danes se pa ne smeš kopati, ker te boli trebuh.*
Sinko: <Nič ne de, saj znam plavati tudi na hrbtu.*
Pretkanec.
Janez in Tone, dva oficirska slugi, se srečata. Janez potoži svojemu tovarišu: cVsako jutro, ko prinesem svojemu poročniku kavo, me ta opsuje, češ, da sem je polovico razlil. Res je, toda on ne vpoštova, da jo moram nositi od restavracije preko ceste še dve nadstropji visoko, in če še tako pazim, se je nekaj razlije.*
«Jaz sem si to bolje uredil,* reče Tone zvito. «Če : rem po kavo. vzamem vedno velik požirek w usta in ga držim v ustih, dokler ne prispem prer! stanovanje svojega poročnika. Potem spusti« požirek zopet v skodelico in moj gospod me ne more prehvaliti, kako uren-dečko sem.*
Postrelljiv Dunajčan.
Na Dunaj je prišel Prus ter vprašal domačina, kje je tovarna za makarone.
Domačin: «Zelo mi je žal, toda tega ne vem.»
Prus je pozdravil ter šel dalje. Kmalu pa je Dunajčan pritekel ves zasopljen za njir~ ter klical: <Gospod, stojte! Morda ste mislili tovarno za testenine?*
Prus (vzradoščen): «Da, dragi mož, baš to sem mislil.*
Dunajčan: «Moj Bog, za to tovarno pa tudi ne vem!*
Dva lovska tatova.
Sodnik (prvemu): «Zakaj nastavljate zajcem zanke? Ali ne veste, da je to tatvina, ki je strogo kazniva?*
Lovski tat: «Še nikoli nisem nastavljal zank, gospod sodnik.*
Sodnik: «Kako jih pa potem lovite?*
Prvi tat: «Vejo, gospod, kadar je velik sneg, se vležem vanj in si dam koren v usta. Zajec pride in začne glodati koren, jaz pa zajca hitro zagrabim.*
Sodnik (drugemu lovskemu tatu): <Kaj pa vi? Ali jih vi tudi tako lovite?*
Drugi lovski tat: «Ne, jaz pa nasujem na kamen hude paprike. Zajec pride vohat, paprika mu gre v nos, zajec začne kihati in pri tem se tolče z glavo ob kamen tako dolgo, da se ubije...»
MALI OGLASI
Prodam lepo posestvo
zaradi družinskih razmer. Posestvo je v lepi solnčnl legi, meri 7 oralov in se proda za 60.000 dinarjev. — Naslov pove uprava «Domovine».	37
Gostilne — trgovine — posestva
tudi v bližini mest. Nakup in najem posreduje «Mar-s t aTi», Maribor, Koroška cesta 10.	40
Hinetje šmsrskgga oHraja
=== h e
je nakup vsakega blaga najboljši in najcenejši?
Veletrgovina	15
Id. Suasiaaz v Pristavi.
Vaše telo
Listn*ca uredništva
Sv. Rupert nad Laškim. Nemogoče objaviti, ker je proti paragrafom.
Dramlje. Ko bi ne bil zakon tako siten.
Precetinci. Vi se motite! Mi objavljamo vse stvari, ako niso proti zakonu in so sicer sposobne za tisk. Vašega zadnjega dopisa še nismo pregledali, da bi videli, če nima kaj proti zakonu, ki je zelo strog. Z novim tiskovnim zakonom se ni igrati!
ARBORIN
najboljše sredstvo za zimsko pekonCavanJe sadnih Škodljivcev fkaparjev, krvave uSl, listne uSl Itd. se dobiva pri sledečih prodajalcih: LJUBLJANA: CHEMOTECHNA, Mestol trs 1» (proizvajaleci LJUBLJANA: Kmetijska družba, TurJaSkl tre 3 MARIBOR: Kmetijska družba. Meljska cesta U NOVO MB3TO: Podružnica Kmetijske družbe BRH2ICB: Zveza podružnic Kmetijske družbe za
Brež. okraj CHLJB: Filip Vrtovec, Kralja Petra cesta KAMNIK: Anton _,ap KOČE V J B: Podružnica Kmetijske družbe KRANJ: Franc Berjak KRŠKO: IvanuS Edvard LAŠKO: Podružnica Sadjarskega druStva LJUTOMER: Martin SUvar, Ormožka cesta MOKRONOG: Srečko SlrcelJ ORMOŽ: Jakob Kukovec, vrtnar, Hardek PTUJ: Brezovnlk Franc, nasproti samostama SBVNICA ■ Josip SkerI
SLOV. BISTRIOA: Podružnica Sadjarskega draštva SOoTANJ: Ivaa Senlca OPLOTNICA: Bogomir Hablt Zahtevajte navodila za uporabo pri prodajalcih!
29
zahteva nego, da ostane zdravo, /.a privo nego telesa ne uspešno uporabila ža od de lovnih časov nravi Fellerjev milodišeM Elsafiuid. Oslabljenemu telesu prinaša moč in svežost, oživlja živce, jaivi mhira in tetive ter milo deiuie na vse ostale delo telesa.
Masiranje in drgnienie z iH-afluidom pospešuje o 't>k krvi ter vzdržuje tako tulo vedno odporno in čvrsto za delo. Umivamo z t-lsifluidom lači trudne oči, deiuie pomirjevalno na živce ter ubla žuje boli. l'ri zunaniem in uotranjem uporabljanju je najuoljša zaščita proti kihavici, inftuenci. hnoi in drugim nalezljivim boleznin in prehladu. R»>. topljen je iivrstno sredstvo id izpiran e ust., grla in goltatica. Elsaf uid je že 30 let tak« priljubljen le zato, ker je uporabljiv vseatransk* — zunanje n notran e — kot nai/.auesliivejše domače sredstvo iu kosmetikum. Jačji jo nego francosko žganje.
Zihtevajte t lekarnah iu tovrstnih trgovinah, tudi t naimaniših kranh, izrečuo privi Kelt'riev KlsafluiJ r ooukusmh stek enicah no 6 Diu, dvojnih p« 9 I) n ali specialni.i po 26 Diu. Drugače gi naročite uaravuost po pošti, zakaj čim več ga naročite naenkrat, tem cenejši jo,
ker stane z omotom iu poštuino vred: 9 poizkusnih at 6 dvojnih
ali 2 specialni steklenici............62 Dia
18 poizkusuih ali 12 dvomih
ali 4 specialne steklenice ...•.,.,... 102 Dia 54 poi kusuih ali 33 dvoiuih
ali 12 specialnih steklenic............ 250 Din
Naslov napišite razločno takole:
LESARNAR EUGE2J V. FSLLER
5TUBICA DO 1JA, Elsatrg360, Hrvatska
J


KKXtLsC1, KALIJEVO SOLJO
na en hektar (l3/t orala) s sledečimi količinami 40% kalijeve soli: Na žitih in travnikih: 100—150 kg (50—75 kg na oral). Na kronpirju, repi, pes», detelji in koruzi: 200—300 kg (100—150 kg na oral). Na hmelju, vinogradu in sočivju: 250—350 kg
(125—200 kg na orai).
Navedene količine kalijeve soli rabite le tedaj, če niste zadostno gnojili s hlevskim gnojem, drugače rabite manjše količine. Leino gnoienje s 40% kalijevo soljo, superfosfatom in apnenim dušikom je edino sredstvo za dosego najvišjih pridelkov. Tako gnojenje imenujemo popolno gnojenje. Že mešano gnojilo „Nitrofoskal Ruše" je zelo priporočljivo.
Agrikultura© kemični urad ZAGREB, Trg. N, br. 4/b
ki deluje po nalogu znanega nemškega „KALI SINDIKAT"-a, Vam daje brezplačna pojasnila 38	in brošure od vseh umetnih gnojil.


2122
m
Izdaja za konzorcij »Domovine. Adolf Ribnika r«
Urejuje Filip Omladlč.
Za Narodno tiskarno Fran Jszeršek.