Stev. 20.
V Mariboru, 25. oktobra 1891.
Tečaj XII.
Izhaja 10. iu 25. dno
vsakega mescca
Stoji 7. a celo leto 3 gld. — pol leta 1 „ 00 četrt „ — „ HO (Posamezne sto v. 15 kr.) Naročnino
sprejema uprava listu: „Zavezii-Krškokt
Oznanila, lkrat inatisnena, od vrste 15 kr.
Oznanila in reklamacijo
pošiljajo se uprav n ištvu v Maribor.
POPOTNIK.
Glasilo
„Zaveze slovenskih učiteljskih društev".
Tz cla,j a.telj in -arecLni
M. J. Nerat, nadučitelj.
Odprte reklamacije. so * * poštnine proste.
Spisi in dopisi pošiljajo se u r o d n i s t v11 v Maribor.
Pismom, na katere so želi odgovor, naj so pridene primerna poštna znamka.
Na anonimne dopise so ne oziramo.
Nefraukorana pisma sc no sprejemajo.
II o k o p i s i in na oceno poslane knjige se ne vračajo.
Deželna učiteljska konferencija v Ljubljani.
(Konec.)
c)	Gospod Kavčič: Deželni šolski svet je naprositi, da izposluje učiteljem pravico do predujemov, kakoršno imajo vsi državni uradniki in celo c. kr. nižji služabniki. Bolezni, smrt v družini, prcnieščcnjc in drugi dogodjaji učitelje večkrat spravijo v silne denarne zadrege, iz katerih si ne pomaga drugače, ko da si za drag denar posojila poišče.
Gospod prof. Leveč podpira predlog ter jemlje v spomin, da so mestni učitelji imeli to pravico, ko je mestna uprava neposredno iz svoje blaga j niče dajala plačo učiteljem. Zdaj dobivajo plačo iz deželnega šolskega zaklada in vsled pogodbe z mestom ostala je ljubljanskim učiteljem pravica do predujemov. Podere naj se torej stena, ki loči učitelje iz mesta in z dežele, ter naj bodo vsi jednakih pravic deležni — Vsprejeto.
d)	Gospod Kavčič: Deželna konferencija skleni, da se primernim potom izposlujejo znižani tarifi za učitelje, kakoršni veljajo za državne uradnike, ako se vozijo po državnih železnicah. — Vsprejeto.
e)	Gospod dr. Gomili in 26 tovarišev: Deželna učiteljska konferencija izjavlja, da je javna višja dekliška šola s slovenskim učnim jezikom v Ljubljani nujno potrebna. Konferencija je ta predlog sprejela s 37 glasovi in sicer z demonstrativnimi živio-klici.
J) Gospod Skrbinec: Glede na skromno plačo in v mnogih slučajih prav revno stanje učiteljev sklene naj konferencija, na merodajnem mestu poprositi, da sc vsem učiteljem prizna brezplačno stanovanje ali primerna odškodnina. — Vsprejeto.
g)	Gospod Senekovič: Deželni šolski svet naj objavlja vse šolske zakone in odredbe dvojezično v priročni izdavi in siccr vse še zdaj veljavne v posebni knjigi, kar bode pa izdano novih zakonov, ukazov in razpisov, naj se od časa do časa v zvezkih jeduake oblike priobčuje. To izdavo kupovati bili bi primorani krajni šolski sveti za-sc in za šolska voditeljstva. Šolskim organom je treba zbirko zakonov pri rokah imeti. Zadnji po „Landes Lehrer-Vcrein-u" 1. 1876. na svetlo dani zakonik je zastarel in pošel. Deželnega zakonika nimajo ne učitelji, ne krajni šolski sveti. Mnogo šolskih odredb ni lahko najti. Na Štajerskem sc dobivajo šolski zakoni v posebni izdavi, ki šteje vže 22 zvezkov. Zalogo imata Lcuschncr in Lubensky. Na Kranjskem naj zalaga to delo deželni šolski svet. Vsprejeto.
h)	Gospod Papler: Vsem učiteljem in učiteljicam naj sc v pokojnino vštevajo vsa službena leta od dne, ko nastopijo dejanjsko službo z zrelostnim spričevalom. Debate se vdeležita Škrbincc in Letnar, ki pravi, da učiteljem ne bode več potulia dana, ker pro-
vizorični imajo samo 3G0 gld., dokler ne dostancjo drugega izpita. Vsak se bode poganjal za višjo plačo. — Vsprejeto.
Gospod Ravnikar: Stalni odbor deželne učiteljske konferencije se poveri, predložiti prošnjo visokemu deželncmn zboru a) za povišanje odstotne mere za tri zadnje plačilne razrede, b) za uredbo plač po službenih letih.
Zadnja ureditev plač iz najnovejšega časa je med učiteljstvom veliko ncvolje vzbudila, kajti marsikdo je ostal tam, kjer je bil pred 15—20 leti. Novi zakon o učiteljskih pravnih razmerah je slabši, nego je bil prejšnji. Za nižje tri vrste so odstotki vsekako prenizko odmerjeni. Dfeželni šolski svet je z deželnim odborom določeval količino plač, a ves litijski okraj ima jcdnega učitelja z najvišjo plačo, da-si bi bilo vendar v poštev jemati n. pr. Šmartno, ki ima 200 šolo obiskajočih otrok. V njega bližini so rudniki in uradi, draginja je velika, neprimerna učiteljskem dohodkom. Istotako žalostna usoda tare učitelje v Kranji, v Kamniku, v Vipavi, pri D. M. v Polji in mnogih drugih krajih.
Učiteljstvo grenko čuti, da so plače neprimerno umerjene. V stolnem mestu bi morale vse plače biti ako vže ne v I., vsaj v II. razredu, ker postranskih zaslužkov nimajo učitelji nikakoršnih. Vže 1874. leta se je naglašalo, da gre mestnim učiteljem plače 800, vsem nadučiteljem na deželi pa 700, oziroma 600, meščanskim po 900 gld. Te neugodnosti bodo povod zopetnini prošnjam do deželnega zbora, naj bi se vsi nadučitelji uvrstili v II. in jednorazredničarji v III. razred. Ako bi se to obistinilo, prenehale bi vse prošnje, a tudi bi ne bilo v nasprotji s § 3. novega zakona, ki govori o njega predrugačenji pred pretekom 10 let.
Gospod prvomestnik, deželni šolski nadzornik Suman, omenja pred govorniku, da so bile obravnave zastran klasifikacije učiteljskih mest v deželnem šolskem svetu jako stvarne in dolgotrajne; konferencija bodi uverjena, da se je popolnoma objektivno postopalo, poročevalčev račun pa se naslanja na subjektivne nazore, zato mora zavrniti opazko o neprimernem razmerjenji.
Gospod Gregorin se poteguje za jednorazredničarje, kateri morajo izmed vseli učiteljev največja brema in ves šolski posel na svojih ramenih nositi, dočini je delo na več-razrednicah vsaj nekoliko med tovariše razdeljeno. Z neprikrito besedo opisuje težavno stališče osamljenega učitelja na deželi.
Gospod Lundru se zdi, da bi se bilo moralo pri odmerjanji učiteljskih plač tudi število otrok jemati v poštev; kajti tu stane šolski otrok 1 gld. 36 kr., tam zopet 12 gld. poprečno na leto. Res je, da vsak učitelj ne more biti na dobrem mestu, a tudi nihče ni sam kriv, da je učitelj jedno- ali dvorazredničar. Merodajno bodi torej število šolskih otrok in službena leta.
Gospod Abram tudi ne odobrava procentnega merila ter želi, da se plača določi po službenih letih.
Oglase se še k besedi za kratke opazke gg. Ravnikar, profesor Linhart in Jeršiuovec, potem se soglasno vsprejmeta predloga poročevalčeva.
j) Gospod Lunder: Postavno število otrok, katere bi moral jeden učitelj poučevati na jedcukrat, naj se vzdržuje na vseh šolah. Prenapolnjene šole zavirajo učne vspehe, disciplino, zdravje in okladajo učitelje z neopravičeno množino dela. Naj slavni c. kr. deželni šolski svet gleda na točno ravnanje po dotičnem paragrafu.
Soglasno vsprejeto.
k) Gospod Levičnik: Deželua učiteljska konferencija skleni, na višjem mestu prositi, da se šolsko leto na vseh šolah skrči na deset mesecev in počitnice naj trajajo dva meseca. Utemeljevajc svoj predlog podal je nadrobno sliko učiteljevega delovanja in niti jednega momenta ni prezrl. Vestnemu učitelju pri tolikem obligatnem poslu pač ne pre-
ostaje časa za lastno izobraževanje, za družino, za slovstveno delovanje itd.; zato bilo bi ne samo humano, marveč tudi pravično dovoliti vsem učiteljem dvomesečni oddih.
Gospod Ribnikar še tej resoluciji dostavlja, naj se učiteljem, ki poučujejo čez postavno število otrok, pripozna primerna nagrada. — Z večino vsprejeto.
1) Gospod dr. Romih: Predloži naj se prošnja visoki c. kr. vladi za načrt zakona, po katerem bi se spremenil občinski red z dne 17. februvarija 1866. leta v toliko, da bi imeli vsi nadučitelji, stalno nameščeni učitelji in učiteljice volilno pravico, kakor jo imajo na Štajerskem celo podučitelji.
Gospod Jeršinovic vpraša, zakaj ne bi se dala ta pravica tudi provizorično nameščenim? Ljudem se čudno zdi, da se izobraženemu človeku, ki zavzema v socijalnem življenji vendar važno mesto, ne prizna to, kar imajo mali obrtniki. Naj imajo torej vsi pravico brez izjeme.
Tudi gospod Šetina in gospod Zamik podpirata ta nasvet, ker učiteljski ugled trpi ter je tudi gg. župnikom in kapelanom dano to državljansko pravo. — Predlagatelj se strinja s tem in izbriše iz svojega nasveta besedo „stalno nameščeni"-
Gospod prof. Leveč priporoča stilizacijo: „vse pri šoli nameščeno učiteljsko osobje" in gospod ravnatelj Senekovič: „izimši pomožne učitelje in učiteljice". — Soglasno vsprejeto.
m) Gospod dr. Romih: Na merodajnih mestih je izprositi, da naj dobivajo učitelji z meščansko skušnjo osebno doklado. — Soglasno vsprejeto.
n) Gospod dr. Romih: 1. Učni načrt za učiteljišče naj se pregleda in popravi, osobito naj se večjo važnost poklada na kmetijski nauk in praktično uravna, da bodo gojenci usposobljeni vstopiti v kako višjo kmetijsko šolo. Dunajski učitelji so sicer sklenili — menda iz lokalnih ozirov — da se kmetijski nauk na učiteljišči omeji, a za Kranjsko bila bi to škoda; naj se ta pouk bolj razširi.
Gospodu Jeršc-tu je kmetijski stan pri srci, zato je jcgova želja, pomagati mu, ker je z bremeni obložen. Kmetijstvo na Kranjskem ni v tako ugodnem stanu, kakor drugod, kjer so dobro osnovane kmetijske šole in učitelji v kmetijskih strokah bolje podkovani. Pripravniki naj hodijo na vrt kmetijske družbe ter naj se vdeležujejo pri obdelovanji. Tako bodo dobili večje veselje in temeljito znanje. Tudi naj bi se jim omogočilo, da se izobrazijo na kmetijskih šolah. Dovršivši jih stopili bi nazaj v ljudsko šolo. Tako bi s podvojeno silo delovali na prospeh kmetijstva, ker bi s praktičnimi poskusi podpirali svoje nauke. Tem potom bi se vstvarile uzorne kmetije, katere naj bi podpirala dežela. Tudi štipendije naj se ustanove, da bi učitelji ne samo kmetijsko šolo na Grmu, marveč tudi druge take šole obiska vati mogli.
Gospod Papler pravi, da so to „fromme Wiinsche", ki so nczvršljive.
Tudi gospod šolski svetnik Horvat se ne more strinjati s predgovoruikoma, da-si so želje dobre. Učitelji in pripravniki imajo dosti dela. Gojitev sadjereje v okviru pred-stoječih predpisov popolnoma zadostuje. Očitanje, da se premalo stori, je osnovano.
Gospod dr. Romih pojasnuje, da ni imel namena grajati, ampak zaprečiti, da bi se kmetijski nauk ne omejil.
2. Na učiteljišči naj se osnuje nekak tečaj, v katerem bi se pripravniki vežbali v fizikaličnih poskusih in priučili izdelavati priprave za nauk v naravoslovstvu.
Tudi temu nasvetu ugovarja gospod Hrovat, sicer ga smatra praktičnim; a ker dobivajo pripravniki itak nadrobna navodila v tem in se vže stori, da se potrebna spretnost doseže, zato bi bil odveč poseben tečaj. — Oba predloga se z večino glasov odklonita.
o) Gospod dr. Romih: Vsaka šola imej potrebna učila, kakor to učni red prepisuje. »Sicer jo vže deželni šolski svet leta 1874. odredil, kaj mora vsaka šola neizogibno imeti za vspcšno poučevanje; to pa ne zadostuje, kar potrjuje minist. razpis iz leta 1876., zato priporoča: Slavni deželni šolski svet naj a) izda potreben opis učil vsaki šoli potrebnih, b) naj ukaže, da krajni šolski sveti postavijo za učila primerno vsoto v vsakoletni proračun za stvarne šolske potrebščine in c) naroči nadzornikom, paziti na to, da krajni šolski sveti svojo dolžnost store.
Gospod prof. Zupančič pojasnjuje, da pod c) stavljeni predlog itak vže obsega nadzornikova instrukcija, naj se torej izpusti. — a) in b) soglasno vsprejeto.
Gospod Senekovič priporoča, ker je še tričetrt ure časa, da se vse, kar ima še na vrsto priti, v tej konferenciji obravnava, da je ne bode treba drugi dan nadaljevati, kakor se je prejšnji dan želja izrekla. Zbor temu nasvetu pritrdi.
p) Gospod Jeršinovic: a) Odredba deželnega šolskega sveta z dne 20. aprila 1875. leta o postopanji proti šolskim zamudam na ljudskih šolah se le deloma spolnjuje in sicer le to, kar je učiteljeva naloga; vse drugo sc olajšano zvršuje. Mesto da bi se polmcsečni izkazi takoj na višje mesto predložili, odrejeno je po ukazu deželnega šolskega sveta, da sta ob koncu vsakega meseca oba polmesečna izkaza poslati okrajnemu šolskemu svetu. Na podlagi obeh izkazov se tu razsoja samo jedenkrat za ves mesec. Opravičena je torej želja, da tudi učitelji samo mesečno izkazujejo zamude, b) V izkaze je vsprejemati vse opravičene zamude. Od te zahteve naj se odstopi, ker nima nobednega smisla in je zgolj prazna pisanja, jemlje učitelju drag čas; izkazi neopravičenih zamud so vže sami ob sebi obsežni, čemu torej delovanje obtoževati. V tem smislu je razlagati tudi ministerski razpis, ki nalaga olajšavo v uradovanju. — Soglasno vsprejeto.
r) Gospod Gabršek: Učne knjige »slovnice in berila" so potrebne temeljite revizije in prenaredbe. Deželni šolski svet naj voli enketo veščakov, ki naj mu svoje nasvete zastran zboljšanja v smislu učnih načrtov in dobre metodike predloži. V dosego jedrnate in vsestranske zboljšave naj se s tem vprašanjem bavijo prihodnje okrajne učiteljsko konferencije in potem svoja mnenja na višje mesto predlože. — Vsprejeto.
s) Gospod Gabršek želi k čitankam posebno prilogo o kranjskem domoviuoznaustvu. Potreba je prav čutna ter sc jc vže večkrat naglašalo, da tvarina v čitankah ne zadostuje vzlasti glede na učno navodilo. — Vsprejeto.
š) Gospod dr. Romih: Imenom odbora, kateremu je bil izročen nasvet zastran razprave gospoda dr. Zupanc-a o »šolski higijeni" v prvi seji, predlaga, naj slavni c. kr. deželni šolski svet posreduje, da se zanimivi in poučni govor natisne in v brošuri razpošlje šolskim voditeljstvom, ki naj potem v lokalnih konferencijah o tem navodilu poročajo in učiteljstvo informirajo. — Gospod Linhart še dostavlja željo, da bi se gospod dr. Zupane naprosil, naj svoj spis obširneje uredi in z zanimivimi podatki popolni, s čemur se poročevalec strinja. — Vsprejeto.
t) Gospod Koncilija vpraša konferencijo: Kdo je dolžan nadzirati otroke v šolskem zaporu, ako prisodi učencu to kazen gosp. katehet? —- Glasovi sečujejo: Gospod katehet sam! — Gospod Zarnik misli, da je to vprašanje stvar voditeljstva in v njega območji je, nadziranje določiti.
u) Gospod Setina: Visoki deželni zbor se naprosi, da bi dovolil provizoričnim učiteljem personalno doklado in da bi se jim to povrnilo, kar so izgubili po novem zakonu o učiteljskih plačah. — Vsprejeto.
v) Gospod Abram: Za izvanredni pouk se učiteljem priznavajo nagrade. Te pa so tako skromne in različne, da bi bil skrajni čas, tudi to zadevo vsaj nekoliko urediti. Zato bodi stalna cena za jedno uro odmerjena. Istotako ne ve pomožna učiteljica ženskih ročnih
del, kakošne nagrade sme pričakovati za celoletni svoj trud. Naj se torej za poučevanje v neobligatnili predmetih vstanovi nek „liksnm", s katerim se učiteljstvo odškoduje za izredno delovanje. — Vsprejcto.
K sklepu popoldanske seje prebere zapisnikar Ribnikar med zborovanjem dogo-tovljeni zapisnik dopoldanske seje, kateri se v nekaterih malostuih izrazih popravi in potrdi.
Za verifikacija zadnje seje poverjeni so bili nadzorniki, ki so se zbrali v posebno posvetovanje dne 4. septembra (lopoludne ob 10 uri.
Po dognauem vsporedu gospod predsednik s posebnim zadovoljstvom konstatuje, da je konferencija v kratkem času veliko nalogo rešila; zato izreka gg. delegatom svoje priznanje, kateremu bodeta gotovo pritrdila tudi deželni šolski svet in visoko ministerstvo za uk in bogočastje.
Z izrednim naporom zvršile so se štiri glavne in več dolgotrajnih odborovik sej, ter po gg. zapisnikarjih trudapolno sestavljanje sejinih zapisnikov. Za vse to se gospod predsednik toplo zahvali.
Tudi pripravljalni odbor je zaslužno deloval ter znatno pripomogel, da je deželna učiteljska konferencija tako lepo rešila svojo nalogo; jemu in vsem zborovalcem gre zasluženo priznanje. Kot predsedniku konferencije bode sedaj skrb, predložiti predloge in nasvete deželnemu šolskemu svetu, ali deželnemu odboru in zboru ali visokemu naučnemu ministerstvu, kar se v prvi instanciji ne bodo moglo rešiti, ter upa, da to delo ne bode zastonj, marveč koristno za šolstvo.
Zaključuje IV. sejo, vabi gospod predsednik prisotne, kakor pri otvoritvi, da s trikratnim nslava"klicem izrazijo lojalno svojo hvaležno udauost do Nj. Veličanstva, kar zbor z navdušenjem stori.
Na to še gospod šolski svetnik Blaž Ilrovat imenom konferencije iskreno zahvalo izreka gospodu predsedniku za modro in vrlo voditev konferenčnih obravnav. Z burnim „živio"-klicern se konferencija temu vabilu odzove, kajti bilo je prav iz srca vsem povedano.
Po pet ur trajajočem zborovanji se potem delegati razidejo, žcleč, da bi se kmalu kazal sad storjenih ukrepov, merečih na povzdigo narodne izomike po urejenih in pre-drugačenih načelih, katera so vodila zborujoče učiteljstvo, vneto za uzorno-naprcdovalno šolstvo.
--
Nove tiskovine k uradnim spisom ljudskih šol
na Primorskem.
(Dalje.)
VI. Zaznamek neopravič. š. zamud.
Izkaz neopravičenih šolskih zamud mora šolski voditelj vsakih 14 dni podati krajnemu šolskemu svetu. Ta presoja zamude in na podlagi preiskave postopa postavno proti starišem ali jih namestnikom. Ukrep vpiše v dotični predal, tako tudi morebitno poznejo premembo razsodbe.
V. Opravilni zapisnik.
Šolskemu vodstvu došli dopisi in uradni odloki zaznamujejo se s tekočo številko, pod
katero se vpišejo v opravilni zapisnik, ter se tudi zabeleži dan, kedaj je došla vloga.
Akti se po letnikih urejeni hranijo v šolskem arhivu.
VI. Matica šolske knjižnice.
Za matico šolske knjižnice je prirediti primerni zvezek v dveh delih, kojih prvi je namenjen za učiteljsko in drugi za šolsko knjižnico.
Imenik knjig se razvrsti po znanostnih strokah.
VII. Inventar.
Pri vsakej šoli mora biti primerno urejen inventar. Tisti naj podaja istinito sliko ekonomičnih razmer dotične šole, in je ob menjavi voditelja podlaga izročitve. Obsega 6 poglavij. — Za prva tri poglavja, ki obsegajo: 1. popis šolske hiše, 2. popis gospodarskih poslopij in šolskih zemljišč, 3. popis šolskega vrta, se vporabi čist papir; za naslednja, ki obsegajo: 4. popis telovadišča, 5. popis šolske oprave in 6. popis učnih pripomočkov (razvrščeni po predmetih) se vporabijo predpisani obrazci.
Knjižnična matica je vsekako del inventarja, vendar se mora radi obširnosti kot posebna knjiga smatrati.
VIII. Šolska kronika.
ima sledeča poglavja:
1.	poglavje. Ustanovitev šole.
V	to poglavje se vpiše, kedo in kedaj je šolo ustanovil, katere osebe, okolščine in kateri dogodki so vpljivali na ustanovitev šole in katere premembe so se zvršile glede na vzdržavanje do sedanjega časa. Pod vzdrža-vanjem se uinejo v šolskem katastru navedene materijalne šolske razmere. V tem poglavji je tudi navesti vse ukaze z dnevom in številko, s katerimi je bila šola dovoljena ali v teku času vzdržavanje zboljšana. Tudi je v tem poglavji omeniti avstrijskega vladarja, pod čegar vlado se je ustanovila šola.
2.	poglavje.
Listine o vzdržavanji šole.
V	to poglavje naj sc vpišejo vse listine, ki se tičejo ustanovitve, poznejih uredb glede na vzdržavanje dotične šole v kronolo-gičnem redu dobesedno = (prepis listin).
3.	poglavje.
Učni predmeti.
V	tem poglavji naj bo razvidno, kateri predmeti in v katerem učnem jeziku so se učili od ustanovitne naprej in kateri predmeti so sc dodali v teku časa.
Citirajo naj se ukazi, s katerimi so sc vpeljale premembe glede na učne predmete.
4. poglavje.
Učne knjige.
Tu se napišejo vse šolsko knjige za vse predmete z naslovi.
5.	poglavje.
Nadzorstvo in vodstvo šole.
1.	krajni šolski svet,
2.	okrajni šolski svet,
3.	deželni šolski svet.
Tu je napisati vse ude pod 1, 2, 3 navedenih šolskih oblastij z imenom in priimkom ; istočasno naj sc navede dan, kedaj je bil vstanovljen šolski svet 1, 2, 3.
6.	poglavje.
Učiteljsko osebje.
Navedejo naj se imena ravnateljev nad-učiteljev, učiteljev, učiteljic in podučiteljev z imenom in priimkom in čas nastopa službe.
7.	poglavje.
Število šolskih otrok.
a)	šolo obiskavati dolžnih,
b)	všolanih.
Ta števila je vpisati koncem vsakega šolskega leta.
Sedmerim poglavjem priloži še »dodatek", v koji se vpišejo znamenite dogodke o šolstvu, podpisi imenitnih oseb, ki šolo obiščejo itd.
Umeje se, da se šolska kronika, ki obsega blizu 80 pol, razdeli tako, da preostaja vsakemu poglavju zadosti praznih listov za nadaljevanje.
IX. Šolska spričevala.
n) Šolska sporočila.
Po § 66. šolskega in učnega reda so stariši ali jih namestniki četirikrat v šolskem letu obvestiti o nravnem zadržanji in napredku učencev se šolskim sporočilom. Pri šolah s 46tedenskim poukom izda se šolsko sporočilo prvokrat po 12., drugič po 23., tretjič po 35., in četrtič po 46. tednu. Pri 44tedenskem pouku izdado se šolska sporočila po vsakem 11. tednu.
, V vzglavji šolskega sporočila se razume pod »oddelek" le višja ali nižja stopinja jednega razreda, ki šteje več šolskih let, ne pa vsporedni oddelek.
Šolska sporočila brani šolski voditelj od četrt- do četrtletja; koncem leta se prepuste učencem.
Ker šolska sporočila nadomeščajo po ministerskcm ukazu od 12. februarja 1X84. št. 23.122 tudi obiskovalna spričala, morejo se na opravičene prošnje starišev ali namestnikov, zlasti pri prestopu otroka v drugo šolo, tudi med šolskem letom izročiti.
Namen izročitve se na šolskem sporočilu in v katalogu zabeleži n. pr. »Šolsko sporočilo se izročuje z namenom, da učenec prestopi v šolo v, . ., »v dosego štipendije", »v namen, da se pred postavnim časom izpusti iz šole" itd.
V šolskih sporočilih, ki se dajo učencem koncem šolskega leta, ki nameravajo prestopiti v srednjo šolo, zapiše se po ukazu vis. c. kr. ministerstva za uk in bogočastje 17. marcija 188(5. št. 5086 skupni red iz jezika (za slovnico, pravopis in spisje) v predal »učni jezik" ; isto velja za »računstvo in geometrično oblikoslovje".
Dostaviti je konečno opazko: To šolsko sporočilo sc izroči v namen prestopa v srednje šole.
Šolska sporočila, ki se izdajo kot obiskovalna spričala, podpiše voditelj in razrednik.
b) Odpustno spričevalo ima podpisati voditelj, katehet in razredni učitelj — učiteljica.
c)	Od hodno spričevalo vdobe po § 15, odstavka 2. šolskega in učnega reda tisti otroci, od katerih ni pričakovati, da bi zavoljo duševnih ali telesnih hib po dokončanej šolski dobi dosegli namen ljudske šole.
d)	Izpitno spričevalo.
Splošne določbe.
1.	Šole, katere imajo za več let priskrbljene tiskovine smejo še isto nadalje rabiti, ako so prav uredovano.
2.	Vse uradne knjige, katere imata urejevati voditelj in učitelj, morajo se pri nadzorovanji šole predložiti c. kr. šolskemu nadzorniku v pregled in podpis.
Trst, 15. februvarja 1890.
(!. kr. namestnik: (Dalje sledi.)	Rilialdilli m. p.
--
Pedagogiški razgled.
Rusko in Guhonsko.
Posnel po »Annuaire de 1'enseigment primaire, VII""112 annec 1891". Pr. A. Vrvarjev.
(Dalje.)
5. Poučujoče osobje.
Poleg učencev, ki so sc izšolali na nor-malkah in pegagogiških semeniščih, ima pravico poučevati po ljudskih šolah še mnogo drugih oseb, namreč gojenci duhovnih semenišč, raznovrstnih dekliških šol in gimnazijski vzgojenci.
Vzgojenci nonnalk in pedagogiških semenišč so gotovo bolje pripravljeni za poučevanje ; vendar jim postava ne priznava no-hedne prednosti, in vsak nadzornik si sme izbrati osebo popolnoma po svoji volji.
Učitelje imenuje ali nadzornik (na vzornih 1 j ud s kili šolali, ki stoje neposredno pod ministerstvom), ali pa okrajni šolski svet na podlagi nasveta nadzorniko-vega, ali pa župnik dotične župe (prihoda) (pri župnijskih šolah).
Nadzornik ima pravico, odbiti kakega prosilca, ako se mu zdi dotičnikova nravnost dvomljiva. V pomenljivih slučajih sme nadzornik tudi kakega učitelja odstaviti službe in zatvoriti šolo; ali prizadeti se sme pritožiti pri okrožnem šolskem svetu.
Učiteljico imajo z učitelji vred iste pravice. Po mnogih krajih celo jih število presega število učiteljev, in rado se jim prepušča voditeljstvo deških učilišč. V Petro-gradu n. pr. izmed 250 ljudskih šol, koje vzdržava mesto, 220 stoji pod vodstvom ravnateljic, ki so vzgojene bile večinoma po licejih in dekliških internatih.
Usposobljenost. Spričevalo usposobljenosti za poučevanje na ljudskih šolali je prelehko dobiti: izpitni načrt tirja samo čitanje, pisanje, zelo malo aritmetike in pa

katekizem. A govori se vže zdaj prav resno o potrebi spremenjenega in razširjenega izpitnega načrta.
Spričevalo, ki ga je treba tistemu, ki bi rad dobil kaKO službo pri mestnih ali okrajnih šolah, se daje učencem, ki so zvršili nonnalko.
Plače. Plača učiteljev začetnih selskih ljudskih šol se premiče med 120 in 300 rublji na leto. Nad 50"/n vseh učiteljev dobi menj ko 300 rubljev; ali vendar se misli, da je ta plača popolnoma dostojna. Občina daje stanovanje in kurjavo.
Po meščanskih šolah imajo učitelji svoje stanovanje in 540 rubljev na leto; in uči-telj-vodja dobiva od 100—150 rnbij. letnega prispevka.
Učitelji na okrajnih šolah ne dobivajo več ko po 350 rublj.
Pokojnine. Okrajnih šol učitelji in tisti, ki poučujejo na meščanskih šolah imajo jedini pravico, tirjati pokojnino, ki znaša na leto 350 rublj. za tiste učitelje, ki so službovali 25 let.
Ostali učitelji se ne smatrajo državnimi činovniki in nimajo pravice do pokojnine.
V o j a š k a si u ž b a. Dosluživši šesto leto v poučevanji po ljudskih šolah, so učitelji vsake vojaške službe popolnoma oproščeni.
Šolska statistika. Od leta 1882 naprej ministerstvo narodnega prosveščenja ni imelo oficijelnih poročil; vkljub tej okolj-nosti se da približno določiti stanje ljudskega poučevanja na Ruskem tako-le:
18.000 cerkvenih in župnijskih šol, 34.000 učiteljev (in učiteljic) in G00.000 učencev.
31.000 začetnih selskih šol z 32.000 učiteljev in 1,880.000 učencev.
540 meščanskih in okrajnih šol v 2.500 učiteljev in 51.000 učencev.
73 pedagogiških semenišč in novmalk s 500 učitelji in 5.000 učencev.
To bi znašalo vsega 51.503 šol izročenih 95.190 učiteljem in učiteljicam, v katerih se poučuje 2,606.000 učencev.
Ako pribaviš še pribežališča, pripravljalne gimnazije, mnzulinanske šole itd., obsega število ruskih ljudskih šol blizu 60.000 s tremi milijoni učencev, to pomeni k večjemu 20— 30"/o prebivalstva, ki bi moralo v šolo hoditi.
Te številke, kakor tudi statistika o vojaških novincih, ki smo jo priobčili višje, govore jako značiteljni jezik in kažejo, koliko truda še bodo prizadelo ruski vladi, prej ko bo spravila šolstvo na isto stopinjo, na koji vidimo druge evropske narode.
Veliko knežestvo Čuhonsko (Finland.)
Dežela. Više smo vže videli, kolika je razlika med naobraženostjo na Cuhon-skem, kjer se najdeta jedva 2°/n pisanja in čitanja neveščih vojaških novincev, in po ostalih pokrajinah earstva, kjer je, poprečno število čitanja in pisanja neveščih vojaških novincev blizu 60"/,,.
Od kodi je to, da se ta pokrajina tako značiteljno odlikuje od drugih pokrajin, in se na ruskem zemljevidu tako sijajno blišči? Razloge si hočemo v sledečem na drobno ogledati.
Besedo „mala dežela" rabimo, ker je število prebivalcev neznatno, ker ne presega prebivalstvo mesta Pariza; kajti po prostranstvu je Čuhonsko jednako skoro s/4 Francoskega.
Znano je, da Čuhonsko leži med 60. in 70. stopinjo severne širine, da torej sega čez polarni krog, in da jega širina na jugu znaša tam, kjer je naj veča 6oOZw.
Čuhonsko je jezerska dežela. Ta jezera zavzimajo '/s vclikokncžestvenega površja; iztakajo sc drugo v drugo, in jezero SaVnia, kakor je znano, tvori med skalovjem brzo-tok Vmatra, po katerem se drvi na uro po 18,000.000/iZ vode in katerega bobnenje in bnčanja slišiš šest kilometrov daleč. Ni ga vodotoka v Evropi, katerega sila bi bila tolika in ki bi prelil toliko vode.
Lahko se razume, da je ribarstvo v tej deželi jedna izmed prvih obrti j. Nalovi se na milijone kilogramov rib. Love se ondi tudi medved, volk in lisica.
Poljedelstvo se goji posebno skrbno. Pšenica se seje do 62°. severne širine in rž do polarnega kroga, ječmen pa do 68". Golfov tok je poljedelstvu zelo ugoden, ker ledeno mrzle morske vetrove ogreje posebno pa še solnce, ki za dveh poletnih mesecev, ostaja malone nepretrgano nad obzornim krogom.
Začenši od leta 1809 je Čuhonsko del ruske države. Ali carji, ki so veliki knezi Čuhonski, so vedno jamčili deželi prostost v verskih rečeh in so neprenehoma spoštovali deželne postave in avtonomijo.
Postave in budget sklepa deželni zbor čuhonski, kojega členovi so poverjeniki četirih stanov: duhovščine, dvorjanstva, meščanstva in kmetov. Vsi uradniki razven carjevega namestnika so Čuhonci.
Izmed 36 čnhonskih mest je največje glavno mesto Hclsingfors, koje šteje 59.000 prebivalcev. To mesto leži iz vestno na polu-otoku, ki sega v zaliv; napadov ga brani
trdnjava Sveaborg, ki je zgrajena na skalo-vitilv otokih v zalivu.
Prebivalstvo. Ogromna večina vseli 2,300.000 prebivalcev govori po čuhonsko, a veliki del občinstva in učenjaki govore po švedsko. Cuhonci so po vcroizpovedauji protestanti. Na Cuhonskem pravoslavnih ni nad 41.000 in rimskih katoličanov ne nad 2.000.
Prebivalci mest, ki leže malone vsa na obalih zaliva ali pa ob jozerih, so delavni in ljubijo obrt.
Prebivalec poljan, ribič in kmet, ima jednostavne priproste navade, ki opominjajo na očake svetega pisma; one so krepke, nekoliko fatalistične v verskem čutenji, ki se odlikujejo po izredni udanosti za slabih časov. Kadar mraz ali dež preti uničiti poljske pridelke, ki so jegovo jedino bogastvo, Čuhoncc to imenuje „Yumalan ihna" (čas dobrega Boga) in se ne razburi. Kadar stoji pred krstoj svojega jedinega otroka, pravi »Bog je prevzel skrb za-nj" in mirno trpi Zgubo.	(Dalje sledi.)

Društveni vestnik.
Iz soriškega okraja. O h č n o 1 e t n o zborovanje »učiteljskega društva za goriški okraj" vršilo se je v Gorici dne 17. septembra v navzočnosti precejšnjega števila društvenic in dru-štvenikov.
Po predsednikovem pozdravu, kateri seje spominjal v Gorici navzočega Nj. c. in kr. V. pre-jasnega nadvojvode Karola Ludovika in cesarske družine sploh ter pri zborovanji navzočih gostov — tovarišev iz sežanskega okraja — volita se dva zapisnikarja: gospod K. Mlekuž in gspdč. Fabijani. Tajnik prečita najprej zapisnik zadnjega zborovanja, ki se brez opazke potrdi, potem pa poročilo o društvenem delovanji v minolein društvenem letu.
Iz obširnega poročila naj povzamemo nekatere točke. Društven odbor je imel v minolein letu 5 sej; zborovanj je bilo poleg letnega še dvoje. Vdeležitev je bila pičleja ko v prejšnjem letu, če tudi se je število društvenikov povečalo, kar ne priča baš o prevelikem zanimanji za društvo.
Prošnja za zboljšanje učiteljskih plač ostala je tudi v minolein društvenem letu — s prejšnjimi — ad aeta v dež. odboru, kjer mirno pričakuje, kedaj jo bodo pričel dež. odbor proučevati ter o njej poročati prihodnjemu dež. zboru. Ivdor ne vživa trdega učiteljskega kruha — pravega ovsenjaka — temu se gotovo ne mudi! Tolažilno za trpeče učiteljstvo na Goriškem — ki je razmeroma v celi Avstriji najslabše plačano — so jedino prelepe besede njega ekscelencije dež. glavarja ob zaiti j učenji dež. zbora, besede katere dajejo upanje, da se bode tudi vprašanje o zboljšanji učiteljskih plač rešilo menda v tekočem letu, ako besede ne ostanejo le besede. Dal dobri Bog, da bi glavarjeva »beseda tudi meso postala in med nami — prebivala". — Sicer pa, ako se tudi v letošnjem zasedanji dež. zbor na kak način izogne temu vprašanju, ako ponovi kak iz trte zvit izgovor, ako tedaj pokaže, da mu res ni volja pomoči učiteljstvu, katero nujno potrebuje pomoči ; tedaj treba bi bilo res poiskati drugih potij,
j)o katerih bi učiteljstvo gotoveje doseči poskusilo to, česar tako nujno potrebuje in krvavo zasluži.
Taka pot bi bila — obrniti se do c. kr. vlade, da ona pomore do veljave tudi § 55. drž. šolske postave od 14. maja 1809. Vsi paragrafi omenjene postave nategujejo se leto za letom ter nakladajo učiteljstvu novega dela, novega truda, le § 55. ostal je pri miru, če tudi bi se dal vsaj nekoliko nategniti ter učiteljstvu pripomoči do take plače, »da bi učiteljstvo, ne primorano truditi se s postranskimi deli, lahko vso svojo moč na svoj poklic obračalo in daje učiteljem še tudi mogoče svojo rodovi 110 živ i ti primerno okolnostim dotič-nega kraja". Kakor skrbe c. kr. šolske oblastnije, da učiteljstvo do pičice vrši dolžnosti svoje, tako bo treba prositi, da bodo poskrbele tudi za to, da dobi učiteljstvo primerno plačo.
Učiteljsko društvo naše šteje 82 udov in sicer 04 moških in 18 ženskih. Lepo število res, le škoda, da je večinoma le na papirji, kajti marsikaki misli, da zadoščuje, ako se v društvo vpisati da. Da bi pa po svojih močeh pomagal dosegati društven namen, to se mu zdi odveč. Taka nemarnost bode se maščevala. — Da so društva potrebna in koristna, ne more oporekati nikdo. Narava sama nas uči, da posameznik lože in poprej opeša ko društvo; najvišji zaščitnik našega šolstva izbral si je geslo »združenimi močmi" ter tako pokazal svojim podložuikom pot, po kateri naj hodijo; potreba sama veleva, da moramo biti združeni v trdno vrsto mož pri možu.
Poročilo končuje: Ne bi smelo hiti učiteljske osebe v okraji, da bi ne bila vreden član društva našega, potem bi nas bila vrsta, kateri bi celo nasprotnik moral priznati pomen in veljavo, katero zasluži učiteljstvo po vzvišenem svojem stanu. V to pa naj stori vsak svojo dolžnost, da čez leto dni lahko vzkliknemo: Tukaj smo in ostanemo ter kljubujemo najhujšemu viharju!
Iz blagajnikovcga poročila povzamemo, da je imelo društvo dohodkov 114'38 gld., stroškov 105 40 gld , prebitka 8 'J2 gld. in v zastankih 99 gld.
Po volitvi treh pregledovalcev računov, voli se z vzklikom ves sedanji odhor v društveno vodstvo. Od posameznih predlogov in nasvetov naj omenjamo samo predsednikov poziv, da naj se učiteljstvo naroči na nove Volarič-eve skladbe; »koledar za slov. učitelje" pa naj se pošlje vsem, kateri so lanskega plačali.
Na nasvet, da bi društvo naše zborovalo tudi izven mesta in naj bi se gojilo tudi petje, oziralo se bode po možnosti. Kraj, dan in vspored prihodnjemu zborovanju določi naj odbor.
Zborovanje je končalo koj po 10. uri, temu je sledil pohod razstave, o kateri spregovorimo par besedic prihodnjič. Skupnega obeda ni bilo, ker se je večina mudila v razstavi in ker pri nas ni v navadi.
—e—
Iz kamniškega okraja. Dne 1. oktobra t, 1. zborovalo je naše »učiteljsko društvo" v dvoranah kamniške deške šole. Zborovanje je počastilo 17 gospodov učiteljev in 4 gospodičine učiteljice. Predsednik gospod J. Janežič običajno pozdravi zborovalce, izreče v društvenem imenu zahvalo gdč. Šerc in gg. Kos-u, Stiasny-u in Toman-u za brezplačno in prostovoljno vdeležbo pri zborovanji »Zaveze" v Trstu ter nam priporoča pridno gojitev društvenih vezij, če tudi naši nasprotniki trdijo, da so društva naša nepotrebna. V društvu dejal je, neguje se lojalnost, oživi ponos, tovarštvo, ugled, moč in vs t raj nos t. — Priporočal je tudi društvenikom, da se naj prihodnje deželne razstavo v obilnem številu vdeleže ter nam priporoča vzgled čeških učiteljev, o katerih umu in pridnosti se je prepričal povodom praške razstave na lastne oči.
Drugo točko dnevnega reda: „Prepariranje živali za šolsko rabo" rešil je gospod nadučitelj liurnik teoretično in praktično v jednej uri v veliko zado-voljnost navzočih ter se skazal jako praktičnega preparatorja in šolnika z ozirom na uporabo pre-pariranih živalij.
Gospod Stiasny je jako obširno poročal o zborovanji »Zaveze" v Trstu ter spodbujal društvenike k vdeležbi teh zborovanj, kajti tu sc marsikaj sliši, kar se v časnikih ne čita in, ker deluje »Zaveza" po javnem načelu, ki bode in mora prodreti v prid našega stanu. Omenja tudi važnost društev, ki so močna rezerva „Zavezi" in brez katerih ni nade za boljšo bodočnost naših razmer.
Ko sc sprejmejo nekateri nasveti, zahvali se g. predsednik poročevalcem za trud in način poročanja ter sklene sejo z ozirom na bližajoči se imendan presvitlega cesarja s trikratnim slava-klicem, katerim se zborovalci, kar se samo ob sebi razume, pridružijo.
A. K.
Maribor. »Učiteljsko društvo za mariborsko okolico" imelo bode v ponedeljek dne 2. nov. 1891 ob 10. uri dopoludne v poslopji c. kr. učiteljišča v Mariboru svoj redni shod, pri kate-
rem bode govoril gosp. ravnatelj in e. kr. okrajni šolski nadzornik Henrik Schreiner „o koncentraciji pouka". — Tudi se bodo pri tem zborovanji konstituirali pri uradni konferenciji dne 7. septembra izvoljeni odbori za šolske vrte (Cizel Jožef, Moge Mihael, Nerat Mihael, Paulšek Janez, Slekovec Jožef) in z a r a z s t a v o u č i 1 (gg. Cizel Jožef, Godec Anton, Klenovšek Ivan, Paulšek Janez, Pestevšek Karol, Leskovar Jožef.) — Z ozirom na važne te točke dnevnega reda k prav mnogobrojni udeležbi vljudno vabi	odbor.
Ptujski okraj, »Učiteljsko društvo" zboruje v četrtek 5. novembra t. 1. ob 10. uri v okoliški šoli. Vspored: 1. Zapisnik 3. septembra. 2. Dopisi slavn. okr. šolskega sveta: a) o Swaty-jevih učilih, b) o Peyrek-ovem risalnem aparatu, e) o prednosti pokončne pisave v zdravstvenem oziru, d) o glasbenih vilicah. 3. Prednašanje. 4. Nasveti.. Z ozirom na uradne dopise ad 2, katerih šolska vodstva ne dobijo posebej, vabi vse člane in tudi gg. tovariše nečlane k temu važnemu zborovanju načelni k.
Iz celjskega okraja. (Vabilo.) »Celjsko učiteljsko društvo" ima v ponedeljek dne 2. nov. t. 1. ob 11. uri dopoludne v celjski okoliški šoli svoj mesečni zbor. Vspored: 1. Petje. 2. Zapisnik. 3. Društvene reči. 4. Kako jaz svojim učencem de-cimale razlagam; govori g. A. Petriček. 5. Poročilo za to voljenega odbora o spremembi pravil. 6. Iz naše vprašalne skrinjice. 7. Nasveti. — Podpisani odbor pričakuje, da se snidejo ta dan vsi stari udi našega društva ter prijateljsko vabi tudi vse na novo v naš okraj došle p. n. tovariše in tovarišice, da pristopijo kot udi k našemu društvu: Svoji k svojimi V slogi je moč!	Odbor.
Iz šmarijskega okraja. (Vabilo.) »Šmarij-sko-rogačko učiteljsko društvo zboruje dne 12. nov. ob 11. uri dopoludne v Šmarji pri Jelšah 4)0 vsporedu, ki je bil zadnjič določen. — Ako bo 12. nov. neugodno vreme, vrši se zborovanje dne 18. nov. K obilnej vdeležbi vabi	o d b o r.
Iz Št. lenartskega okraja. (V a b i 1 o.) »Št. lenartsko okrajno učiteljsko društvo" zboruje dne 8. novembra t. I. ob 11. uri dopoltidne pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Vspored: 1. Zapisnik in druga poročila. 2. »Glodavci"; predava gspdč. Wut.t, Sv. Lenart. 3. Šolski vrt; predava Ivovačic, Sv. Trojica. Nasveti. — Vse člane in tudi gg. tovariše nečlane vljudno vabita
J. K 6 v a č i č, J. E. Mavric, tajnik,	načelnik.
Iz črnonieljskega okraja. (Vabilo.) »Učit. društvo za črnomeljski okraj" ima dne 29. oktobra t. 1. ob 10. uri dopoludne v šolskem poslopji v
Črnomlji svoje redno zborovanje. Vspored: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo zastopnikov o dež. učiteljski konfereneiji. 3. O pokončni pisavi (gosp.
Setina). 4. O prostem risanji (gosp. Jeršinovič). 5. O petji (gosp. Šest). 6. Nasveti.
Jeršinovič, preds.
-
Dopisi in druge vesti.
Maribor. [Dalje.] Po vprašanji hoče učitelj v učenci vzbujati nazore, pojme ali misli. Da pa postanejo novopridobljeni nazori, pojmi ali misli stalna lastnina učenčeva, se morajo z drugimi elementi, nahajajočimi se vže v duši dobro spajati. Najprej gre torej za to, da se najdejo za nove pojme itd. primerni momenti, na katere se lahko opirajo. Učitelj mora torej svoje učence do dobrega poznati, vselej mora vedeti, kaj je dosedaj vže v okrožji otročjih skušenj, na kaj se torej opira z vspehom. Potem se mora vsebina razkrojiti v posamezne predstave, znake in misli in tako urediti, da vsak prejšnji element na poznejše pripravlja, dokler ni smoter dosežen. Konečno se spravijo posamezni nazori, znaki in misli v obliko vprašanja in s tem učencu v zavest. Ce hočem n. pr. otrokom razlagati pojem kvadrata, razdelim vsebina tega pojma v znake: čveterokot, paralelo-gram, jednakostransk, pravokoten, katere posebej razvijam nazorno — iz tega potem neposredno pojem kvadrata. Stavek: „Toplota razteza vsa telesa" razdelim v posamne misli: n) trda telesa se raztezajo po toploti, b) tekoča telesa se raztezajo po toploti e.) zračna telesa (plini) se raztezajo po toploti, d) trda, tekoča in zračna telesa so vsa telesa. — Pri tem se pa mora gledati na to, da se ne preskoči nobedna misel, ker iz tega izvirajo nepopolnosti in pomanjkljivosti. Tako bi nastala pomanjkljivost, nepopolnost pojma, če bi izpustil pojme trdna, tekoča, zračna telesa.
Izmed znanih znakov dobrega vprašanja hočem po-vdarjati le jednega. Vprašanje naj bo primerno razumnosti učenčevi. Prelehko vprašanje premalo zanima. Odgovor učencu ne pripravi veselja, da ga je pogodil, ker mu ni bilo treba nobednega truda. Pravi odgovor pretežkemu vprašanju učenec k večjemu ugane. Ce se mu večkrat ponesreči, se učenec ne trudi več, ker se mu zdi nevspešno.
Konečno se zahteva od ljudske šole, da podaja učencu znanosti in spretnosti, ki so za nadaljno izobraževanje za življenje potrebne. Gre se torej za materijelno znanje in spretnosti. Tukaj se pač lahko sklicujem na to, kar sem rekel pri konferencijab povodom nadzorovanja. V obče je materijelno znanje povoljno, v nekaterih slučajih dobro, tu pa tam celo prav dobro. Vendar moram še opomniti, da ne prisojam znanju, pridobljenemu mehanično in po spominu nobedne vrednosti, kakor sem omenil vže zgoraj. To ni stalno znanje in ne služi, kadar ga potrebujemo. Spominu vtisnena vrsta se le reproducira, če se reproducira začetni ud te vrste.
Kar se tiče kolikosti tvarine, Vas prosim, da se držite načela: v omejitvi se kaže mojster. Ne preveč, malo pa dobro! Pred vsem posvetite vse svoje moči staremu triviju, veri, jeziku in računstvu. Pri jezikovnem pouku bi Vas posebno opozoril na spisje. O težkem vprašanji, kako se morajo učenci navajati, da izražajo svoje misli samostalno, prosto, jasno in jezikovno pravilno, danes ne morem natančneje govoriti. Naznanim pa vže sedaj, da se bomo s tem vprašanjem pečali v prihodnji skupni konfereneiji, in Vas še jedenkrat prosim, da obračate na-nj svojo pozornost.
Kar se tiče obravnave beril, smo vže govorili o tem povodom današnjega učnega poskusa in sledeče mu debate.
Morebiti se mi bo ugovarjalo, da je prosta obravnava vsakega berila pretežavna in da je zanjo potrebna natančna priprava. To je tudi popolnoma istinito; vendar menim, da se to razume samo po sebi. Nobeden vesten učitelj, od najzadnjega vaškega učitelja do najučenejšega vseučiliščnega profesorja ne sme stopiti nepripravljen v šolo. Jaz celo mislim, da tako pripravljanje le tedaj ugodi svoji nalogi, če je pismeno izdelano. Priporočam Vam nujno pismene preparacije, katere si bom dal tudi pri prihodnjih nadzorovanjih pokazati. Delo jo iz kraja precej trudapolno; ali vesten učitelj našel bo v njem kmalu prav budilno in prijetno delo. Samo pismena preparacija Vas more povzdigniti nad rokodelsko oskrbovanje svojega poklica in Vas k temu dovesti, kar bi morali biti: umetniki v najlepši umetnosti, v izobraževanji ljudij. Ne mehko ilo, ne pokorni les, ne kovna kovina in ne trdi kamen ni materijal, katerega morate izobrazovati, ampak neumrjoča duša človeška.
In sedaj še nekaj! Veseli me, da moreni tukaj povedati, da je Vaše obnašanje z malimi izjemami popolnoma korektno. Opažal sem z veseljem, da se visoko ceni stanovska čast, da se večinoma vestno izpolnjujejo stanovske dolžnosti. Ce sem vkljub temu izrekel nekatere želje in — hočem Vam to kar povedati — sem si jih še precejšno število drugih želj prihranil za primerno priložnost, ne smete pozabiti, da gredo moje težje na to, da bi dovedli naše šole kolikor mogoče do stopinje dovršenosti. Ne prikrivam si, da mi je idejal pred očmi, katerega doseči ne morete Vi, še manj pa jaz. Pa vsaj delati na ta vzor, kolikor mogoče, se naj potrudimo vselej.
Sredstev za to poznate vsi. Omenil bi le jedno. Imenuje se kolegijalnost. Kje najdemo učitelji vspod-
huje za naš poklic, če ne v srčnem, prijateljskem občevanji z našimi tovariši, ki slede istim smotrom kakor mi, ki se imajo boriti z istimi zaprekami, kakor mi. Vsak posameznež ima priliko, pridobiti si skušenj, ki se v prijateljskem občevanji zmenjnjejo in prinašajo tudi drugim koristi. Saj Vas združuje vsemogočna ve/., stremljenje po skupnem idejalnem smotru, katerega ste si postavili za nalogo svojega življenja. Pustite torej vse ločilne misli in nazore strani in oklepajte se srčno drug drugega. Tako bodete znamenito društvo, kateremu prištevati se mi bo vedno v veliko čast.	(Dalje sledi.)
Gornjeradgonski okraj. Dne 2(5. septembra t. 1. vršila se je v šolskem poslopji pri Kapeli okrajna učiteljska konfereurija za ljutomerski in gornjeradgonski okraj.
I.	Predsednik, c. kr. okrajni šolski nadzornik gospod Ivan Ranner otvori konferencijo ob 10. uri dopoliidne. Po običajnem pozdravu povdarja, da teši učitelje pri njih napornem delu vkljub vsem pritiskom proti šoli prijetna zavest, da najde v pre-vzvišeni osebi Nj. Veličanstva presvitlega cesarja svojega zaščitnika, kateri na najvišjem mestu čuva, da se šoli samej ter njenim učiteljem krivica ne godi. Zategadelj pozove zbrane, naj skažcmo svojo udanost in hvaležnost do presvitlega cesarja s tem, da mu zakličemo trikratni »živio", čemur se navzoči z navzdušenostjo odzovejo.
Dalje se spominja smrti bivšega naučnega ministra viteza Hasner-ja, kateri si je pri izdelovanji sedanjih šolskih postav iztekel za narodno šolo neumrljivih zaslug, ter pozove zbrane, da v znak spoštovanja vstanejo raz sedeže, kar sc tudi zgodi.
Slednjič naznani, da se je podal v tem letu bivši c. kr. deželni šolski nadzornik gospod Ivan Aleksander Rožek v pokoj, ter smo dobili v osebi gospoda dr. Konrad Jarz-a krepkega naslednika in podpiratelja šole, kateri bode šole kolikor le mogoče pridno nadzoroval, ter se o njih napredku sam prepričal.
Potem imenuje svojim namestnikom gospoda nadučitelja Ilorvat-a iz Ljutomera. Zapisnikarjem sta pa bila predložena gspdč. Matekovič in gosp. Ilerzog, oba od Sv. Križa pri Ljutomeru.
II.	Prečita se pismo gospoda c. kr. okrajnega glavarja grofa Attems-a, kateri pošilja zbranim učiteljem svoj pozdrav obžalujoč, da se zaradi važnih poslov ne more konferencije vdeležiti. Ker si jc novi gospod glavar pridobil v kratkem času svojega poslovanja simpatije vseh učiteljev, zakličejo mu zbrani navdušeni »živio 1"
III.	V svojem poročilu o nadzorovanih šolah povdarja gospod predsednik posebno, naj se gleda pri pouku posebno na to, da bodo otroci umeli, kaj čitajo; zategadelj naj prečitano tvarino pri zaprtih knjigah ponavljajo. Pri realijah naj se poda otrokom neka dispozicija, po kateri bodo pri ponavljanji
samostojno delali, ne da bi učitelj moral posamezne reči izpraševati. Vsi uradni spisi naj bodo shranjeni v šoli, ne pa v stanovanji posameznih učiteljev, da so v vsaki priliki pri rokah.
IV.	O vprašanji: „Kako-li zaniore učitelj ljudske šole učno-načrtni nalogi zgodovinskega pouka o avstrijskem cesarstvu in Najvišji dinastiji v popolni meri zadoščati in šolsko mladino z najvažnejšimi dogodki avstrijske zgodovine in Najvišje dinastije seznaniti?" poročal je g. Karba od Sv. Križa liri Ljutomeru. Navel je najprej glavne točke zgodovine sploh, ter prišel potem na avstrijsko zgodovino. Povdarjal je, da se naj učitelj pri tem pouku ozira posebno na nekatere dneve v letu, pri katerih se o Najvišji dinastiji, posebno pa o našem pre-svitlem cesarji lahko kaj pove.
Živahne debate vdeležilo se je več učiteljev, posebno gospod Freuensfeld, kateri je povdarjal, da se uči na učiteljiščih več nemške, ko pa avstrijske zgodovine. Glavna stvar pri zgodovini v šoli pa je, kako jo učitelj prednaša. Ako se kaka zanimiva zgodovinska povest pove, naj je učitelj ne razčlenja, ker pokvari s tem ves učinek.
V.	O spremembi naših čitank govoril je gospod Strelec od Sv. Jurija ob Ščavnici. Ker je to vprašanje »Popotnik" vže precej razmotrival, pogovoril je le splošno uredbo, naštel glavne napake, ter stavil primerne stavke. Po tem vprašanji vnela se je dolga debata, pri kateri je malo ne vsak stavil svoje nasvete. Glavna načela, katera so se sprejela so:
1.	Naj se čitanke izdajo v dveh izdajah: za jednorazrednice v treh delili, za čvetero- in večrazred-nice v petih delili. Ker se »Začetnica" od „Prve čitanke" loči, rabita se obe le dve leti. »Četrta čitanka" naj ostane, ker je sploh najbolja šolska knjiga, kar jih imamo.
2.	Vsebina prvih treh čitank ter »Začetnica" naj se popolnoma predela po uzoru Heinrick-ovih čitank. Kako se naj to zgodi, o tem govorilo se je v poročilu.
3.	Čitanke dobodo razen »Četrte čitanke" slov-niške dodatke.
Končnik-ova slovnica" se predela po uzoru »Deutsche Sprachschule" ter se rabi tamkaj kot učna knjiga, kjer se rabi »Četrta čitanka".
Vse čitanke dobodo zemljevide razven »Prve čitanke". K »Tretji čitanki" priloži se s sekiricami natiskana cesarska pesem. — V drugih rečeh strinjali smo se večinoma s sklepi drugih konferencij, katere so to vprašanje obravnavale.
Vprašanje o telovadbi jc zaradi pomanjkanja časa odpadlo, istotako poročilo zdravstvenega odseka. To poročilu književnih odsekov izvolil se je gospod Budna od Negove namesto odišlega gospoda Bregant-a v odsek za šolske vrte.
Potem sklene gospod predsednik konferencijo ob polu 3. uri. ___
Iz Vranskega okraja. Letošnja uradna učiteljska konferencija vršila se je za ta okraj na Vranskem dne 7. septembra pod predsedništvom gosp. nadzornika dr. Vrečka. Le-ta pozdravil je navzoče presrčno ter otvoril zborovanje s trikratnim »živio" na presvitlega cesarja, spominjal se potem novega dež. nadzornika gosp. dr. Jarz-a, kojemu se je doposlal telegram, a tudi vpokojenega dvor. svet. Rožek-a.
Ko si je gospod prvomestnik izbral svojim namestnikom gospoda Meglič-a, skupščina pa izvolila zapisnikarjema nadučitelja Cizelj-na in Reicli-a, sledilo je obširno poročilo gosp. nadzornika, iz kojega se je razvidelo, da je stanje tukajšnjega šolstva sploh povoljno, deloma povse povoljno, ter da je glede na šolsko obiskovanje opaziti lep napredek. Tudi se je pohvalno povdarjalo složno delovanje duhovskih in posvetnih učiteljev.
O vprašanji tičočem se preosnove naših šolskih knjig vnel se je po končanih razpravah določenih govornikov obširen razgovor, kojega se je vsak navzočih po večkrat vdeležil. Sploh je bilo opazovati, da je učiteljstvo to vprašanje temeljito proučilo, kar je tudi gospod nadzornik pohvalno omenil.
l'o konča nej debati sprejela so se naslednja po gospodu Sorn-u nasvetovana, deloma pa po navzočih dostavljena načela:
1.	Za jedno- do trirazredne šole izdajo naj se tridelne, za četvero- in petrazredne pa četverodelne čitanke.
2.	Sedajna „Začetnica" naj se loči od prve čitanke, naj bo manjša in cenejša ter naj dobi normalnim besedam primerne slike. Slovnični dodatek naj prvej čitanki ostane, a naj se razpravi gospoda Meglič-a primerno popravi in popolni.
3.	Slovnični dodatek v drugem berilu ter Končnik-ova slovnica naj odpadeta, mesto njih naj se pa sestavi našim potrebam primerna dvodelna slovnica tako, da bo drugi del popoljneval prvega.
4.	Nove slovnice in čitanke naj se nazivljejo: »Začetnica" Prva-, Druga-, Tretja in oziroma »Četrta čitanka", »Slovenska slovnica za ljudske šole
I.	del" in »Slovenska slovnica za ljudske šole
II.	del".
5.	Etična berila naj se izimši druge čitanke pomnožijo z uličnimi, otročjej naravi primernimi povestmi. Pred vsem naj se tu ozira na primerno narodno blago, kojega v sedajnih čitankah žal tako močno pogrešamo. — Pomanjkljivi pesniški proizvodi naj se z dobrimi nadomestijo.
6.	Tvarina za realije ne bodi tako obširna kakor sedaj, a bodi mičneje in poljudneje spisana.
7.	Jezik bodi v vseh knjigah v obliki jednoten, dosleden, na stališči sedajnega napredka dovršen, duševnemu obzorju in razvoju otrok primeren tako, da prevladuje v začetnici in v prvej čitanki goli in razširjeni stavek, v drugej čitanki razširjeni stavek, jednovito pod- in priredije ter skrčeni stavek. V
tretjej in četrtej čitanki rabi naj se pa vzgleden književni jezik.
8.	Tretjej čitanki tridelne in četrtej četverodelne izdaje dodajo naj se originalni rokopisi slov. pisateljev, da se vadijo otroci najvišje skupine v čitanji raznih pisav.
9.	Kaj se naj sprejme v posamezne čitanke tridelne izdaje, to določi naj spisatelj, kojemu se je pa ozirati na izražena načela pod štev. 6 in 7.
10.	Glavno vodilo slovniškega pouka bodi spisje, s kojim naj bodo ostali deli jezičnega pouka tesno združeni. Praktične vaje naj zavzemajo glavni del slovnice na vseh stopinjah tega pouka.
11.	Vprospch zdravja očij in z ozirom na estetiko naj se šolske knjige z večjo pozornostjo tiskajo; skrbi se naj pa tudi, da se tako pogosti tiskarski pogrešiti preprečijo.
12.	Pri ponatisih šolskih knjig naj se ne spreminjajo niti posamezne besede niti celi stavki.
13.	Vse šolske knjige naj se trdo v platno vežejo.
14.	Čitankam dodenejo naj se zemljevidi in sicer drugej čitanki oni domače dežele — za nas tedaj Štajarsko, tretjej avstrijsko-ogrska monarhija in četrtej Evropa.
Stalni in književni odbor ostaneta stara, gg. Farčnik, Meglič, Šorn in Reicli, poročevalcem o šolskih vrtili izvoli se gospod Farčnik, a delegatom za dež. konferencijo gospod Sorn. — Gospod predsednik zahvali se potem gospodom referentom, kakor tudi ostalim udom za trud, vztrajnost in temeljito proučevanje določene naloge ter želi vsem vesele počitnice. Ko se je še gospod Meglič zahvalil gospodu nadzorniku za tako spretno in uprav kolegijalno vodstvo konferencije, podali smo se v obče dobro znano gostilno gospe Šentak-ove, kjer smo se pri izbornej in jako cenej postrežbi izvrstno zabavali v družbi ljubeznjivega prijatelja našega stanu, gospoda notarja Svetine.	h.
Iz Haloz. (Šo 1 s k a svečanost). Pri Novi cerkvi blizu Ptuja dozidali so za tukajšnjo triraz-rednico prav lepo novo šolsko poslopje, katero se lahko ušteva med prve v ptujskem okraji. *) V torek 15. septembra je bila ta nova šola slovesno blagoslovljena in otvorjena. Na vse jutro pokali so topiči in ob 8. uri zbrali so se šolski otroci in občani, kakor tudi gostje iz Ptuja, Sv. Trojice, Sv. Duha, Sv. Vida, Sela, Leskovca, Zetal, Stope rc in Sv. Janža v farni cerkvi pri Sv. Trojici. Tukaj se je najprej vršilo blagoslovljenje nove šolske zastave, katero je navzoča gospa Emilija Sadnik iz Ptuja s krasnim trakom olepšala. Treč. g. veroučitelj o. Bonaventura Čiček je zbranej šolskej mladeži v lepem in umestnem govoru razjasnil pomen svečanosti zastave in
*) Prav lepa nova šolska poslopja v ptujskem okraji so še v Ptujski okolici, pri Sv. Duhu, v Vurbergi, v Zavrči in pri Sv. Marku.
na nji naliajajočih sc slik (sv. Alojzij in grb štajerske dežele). Totem je bila slovesna sv. maša s Te deum in pred odhodom iz cerkve »Veni sancti spiritus". Od tod je šel slovesni sprevod, na čelu mu šolska mladež z vihrajočo novo zastavo in vrla haložka godba k novi šoli, katera je bila olepšana s cesarskimi in deželnimi banderami. Tukaj je opravljal blagoslovljenje šole preč. g. župnik o. Aleksander Sovič. Po dokončanih cerkvenih obredih poprime besedo c. kr. okr. šolski nadzornik gospod Ilanner kot zastopnik službeno zadržanega gospoda okrajnega glavarja, razodevši navzočej šolskej mladini in nje roditeljem vršujočo se slavnost. Govornik izreka zahvalo občinskim zastopom iu krajnemu šolskemu svetu za prelepo novo sezidano poslopje, opozori stariše na dolžnosti, ki jih imajo kot prvi vzgoje-valci proti otrokom, kako naj osobito svoje otroke za šolo pripravljajo, kako naj jih v šolo pošiljajo in učiteljem pri težavnem delu pomagajo, naklada učiteljem skrbeti za blagor šole, da bode to novo poslopje služilo lepemu, vzvišenemu namenu, ter za-kliče trikratni »živio" presvitlemu cesarju, čemur navzoči navdušeno pritrdijo. Otroci zapojejo, godba pa zasvira cesarsko pesem. Nadučitelj Šalamun se potem zahvali v prisrčnem govoru vsem občanom, ki so toliko storili za novo šolo, ter jih zagotovi za to njihovo požrtovalnost hvaležnosti sovremenikov in potomcev. Učenci zapojejo »Avstrija moja". Preč. gospod veroučitelj o. Bonaventura se je zahvalil v imenu učencev za podarjeno zastavo, osobito velečest. obitelji Sadnik iz Ptuja, obljubljajoč, da se bodo šolska mladež za očito naklonjenost vseh šolskih podpirateljev izkazovala vedno hvaležna z lepim nravnim življenjem in marljivostjo. S tem je bila slavnost v šoli končana. Otroke je potem krajni šolski svet pogostil, in gospod Rajmund Sadnik je razdelil vsem otrokom vsakemu po jeden robec; vrh tega še je ta blagi ljubitelj šolske mladeži podaril za uboge šolske otroke 30 gld. Bog nam daj več takih šolskih dobrotnikov!
Opoludne je bil v šoli skupni obed, pri katerem so navzoči gg. učitelji in sosedni gg. kaplani kaj izvrstno peli, posebno se je odlikoval gospod kaplan Pivec iz Zetal kot izvrsten basist. Med petjem so se vrstile razne napitnice. Gospod nadzornik Ranner je napival presvitlemu cesarju, velečast. obitelji Sadnik, in preč. duhovščini; preč. gospod domači župnik o. Aleksander Sovič gospodu nadzorniku in narodnemu učiteljstvu ptujskega okraja; gospod nadučitelj Robič od Sv. Vida krajnemu šolskemu svetu, domačemu učiteljstvu in duhovščini, čestitajoč vsem k prelepemu vspehu trudapolnega in složnega delovanja za prospeh domačega šolstva in za blagor šolske mladine pod geslom »vse za vero, dom, cesarja" ; gospod okrajni šolski svetovalec Šošterič občinskim zastopom, gospod šolski načelnik Drevenšek stavitelju poslopja gospodu Kisel-u iz Ptuja, gospod župnik o. Benko Ilrtiš od Sv. Vida
vsem pevcem, gospod nadučitelj Šalamun vsem gostom, osobito gospem itd. Omeniti mi je še, da smo vsi navzoči zapisali svoja imena v šolsko kroniko. Začelo se je vže inračiti, ko smo zapustili prijazno rogatniško dolino ter se podali „z Bogom!" vsak na svoj dom.
Iz Ribnice na Kranjskem. Kdor deluje do pol veka v korist svojemu ljubemu narodu in mu je žrtvoval svoje najboljše moči, ta pač zasluži, da se ga spominjamo s hvaležnostjo. Jožef Raktelj, dosedanji nadučitelj v Ribnici, deloval je 48 let na šolskem polji, in ker je sedaj stopil v zaslužen pokoj, posvetimo mu par vrstic.
Raktelj porodil se je 22. januvarija 1825. leta v prijaznih Toplicah pri Novemniestu, kjer je bil jegov oče Blaž, učitelj in organist. Dovršivšega ljudsko šolo pri očetu v Starem Trgu pri Ložu, dali so ga roditelji v Ljubljano, da se pripravi za učiteljski stan, do katerega je kazal veliko veselja in nagnenost.
Jeseni leta 1843. dobil je prvo službo v svojem rojstnem kraji. Crez tri leta naredil je konsistori-jalno preskušnjo v Ljubljani pri deželnem šolskem svetovalci, kanoniku Janezu Novak-u. Dne 19. oktobra 1848. leta imenoval se je Raktelj stalnim učiteljem na takratni trirazrednici v Ribnici, leta 1856 postal je tu nadučitelj, 1874. 1. pa voditelj četvero-razrednici.
Dne 5. maja 1869. leta imenoval je naučili minister Raktelj-a začasnim nadzornikom črnomclj-skega šolskega okraja, kojo službo je opravljal do 11. novembra 1870. Od 1871 do 1888 je bil zastopnik učiteljstva v c. kr. okrajnem šolskem svetu Kočevskem.
Ko se je leta 1878 ustanovila dekliška dvoraz-rednica, postavil se ji je Raktelj voditeljem, 1. 1880 imenoval se je stalnim nadučiteljem.
Dne 25. decembra 1886. leta izročila mu je ribniška občina v znak jegovih obilih zaslug v šoli in izven njo diplomo častnega občana.
Na ribniški šoli delovalo je ž njim od 1848 do 1891. leta triintrideset učiteljev in osem učiteljic.
Skoraj ves sedaj živeči rod ribniškega šolskega okoliša šolal se je pri Raktelj-i, jegovi učenci so različni doktorji, učitelji in učiteljice, uradniki, duhovniki, trgovci itd.
Jegov najstarejši sin drugega zakona, Edvard izvolil si je stan svojega očeta, a se je vlegel mlad v hladni grob dne 3. marcija 1884 na Robu; hvaležno ljudstvo mu je — bil jo vešč godbenik — postavilo lep nagrobnik. Drugi sin Janez jo drugi učitelj na četverorazrednici v Vipavi, a najmlajši Leopold je pel dne 11. avgusta tega leta prvo sveto mašo; istega dne bila je preoblečena hči Oilika v ljubljanskem samostanu, kjer je učiteljica.
Dne 30. septembra tega leta postavil je c. kr. deželni šolski svet Raktelj-a na njegovo prošnjo v
stalen pokoj; pri tej priliki izreklo se mu je za njegovo mnogoletno vspešno in vestno delovanje popolno priznanje.
Tako vživa sedaj vrli šolnik, spoštovan in ljubljen od svojih mnogoštevilnih nekdanjih učencev, zaslužen mir.
Mnogaja leta!	Ze.
S Krasa, dne 15. oktobra t. 1. V 19. številki letošnjega „Popotnik-a" je dopisnik s Krasa gospod —o— mej drugim tudi to-le napisal: „K raznim nasvetom vprašal je gosp. Luznik, kateremu se zdi društveno delovanje nevspešno . . ." Gospod kolega —o—, oprosti mi, razumela se nisva; jaz sem dejal tako-le: »Pri zborovanji v Nabrežini smo vže pred časom sklenili, da se opiše naš okraj. Ker nismo do danes še nič vidnega storili, zganimo se ter z združenimi močmi delajmo; kajti marsikedo bi nam utegnil očitati, da smo le kričači, da so naši sklepi le prazne besede in društveno delovanje brezvspešno itd. . . ." Kolega dragi, da bi pa jaz bil mislil, da je društveno naše delovanja »nevspešno", — ne, tega nikakor ne; kajti prepričan sem o krepkih vtisih, koje odnašamo učitelji od zborovanj, o vtisih, ki nas navdušujejo, da s toliko večo gorečnostjo in spretnostjo premagujemo težavno svoje delo ter se posvečujemo stanu, ki je podlaga vsem drugim stanovom. To, dragi kolega, so moje misli, drugih glede tega vprašanja ne poznam. — Da si mi zdrav!
Ker pa je pero vže na papirji, recimo še jedno: Zanimanje do našega društva je pri nekaternih nekam upalo, ne rečem ravno, da bi bilo vže vse tako hudo pod zlo, a v kupi bistre studenčine pluje kaplja druge barve. Zameriti pa ni nobeduemu, kajti vsaka glava ima svojo pamet. Prepričanja so različna. Da se nam pa zbistrijo pojmi, treba, da si povemo svoje misli v obraz. To pa najlažje storimo ob društvenih zborovanjih.
Usojam si torej svetovati to-le: Vsi tisti, ki se z društvenim delovanjem, ravnanjem, namenom, programom itd. itd. ne vjemajo, naj blagovolijo priti ob priliki prvega društvenega zborovanja ter naj tu, javno, očitno in odkritosrčno povedo, kaj jim uc ugaja, kaj jim ni prav, povedo naj, kako bi se dalo
drugače delati, da bi se isto dobro doseglo, kar oni želijo; na dan torej z nedostatki, radi kojih ne morejo oni gospodje sedaj vsporedovati z našim društvom! — Ako se to zgodi, poznajoč vrlost kolegov svojih, nadejam se, da bode v kratkem bolje. Kolegi dragi, ker imamo iste britkosti pa iste »sladkosti", smo lahko jedini, lahko složni, — treba le malo dobre volje, pa je! Na Krasu smo bili do neznatnih izjem zmiraj vzorno složni. Krenimo torej zopet na staro pot, saj smo vsi prepričani, da v slogi, da v društvu je moč!	Lojze.
(Najvišji darovi.) Nj. veličanstvo presvitli cesar podaril jo občini v Š m ar i j ah (Kranjsko) 200 gld., krajnemu šolskemu svetu v Predosljih 200 gld. in občini v Stranicah (konjiški šolski okraj) pa 100 gld. za razširjanje šolskih poslopij iz zasebne svoje blagajnice.
(Pouk v risanji.) Naučno ministerstvo izdalo je, kakor poročajo novine, ukaz, s katerim se pre-narejajo načrti za učenje risanja na učiteljiščih. Po tem bode pouk v bodoče v vseh razredih skupen, to je gojenci vsakega razreda vadili se bodo ob jednem z jedno in isto risarsko nalogo.
Spremembe pri ueiteljstvu. Gosp. Jakob Cvim, učitelj v Framu dobil je službo učitelja-voditelja v Stopercah; gosp. Matija Herič, učitelj v Cirkovcah pride v Zavrče, gospdč. Ber ta Hodi, ki seje svoječasno podučiteljski službi na Remšniku odpovedala, nameščena je kot supl. pri Sv. Marjeti niže Ptuja.
Na Primorskem. Gospod Anton Benigar, nadučitelj v Toinaji je prestavljen v I. plač. razred; gospod Jožef Cuček, učitelj na Barki postal je učitelj-voditelj v Avberu. — Na novo sta nameščena učiteljiščnika-abiturijenta: g. Peter Ipavec, kot začasni učitelj-voditelj na Barki, g. Luka Starec pa kot začasni učitelj v Povirji. — Gspdč. Olga Vodo pivec, podučiteljica v Renčali postala je začasna učiteljica v Št. Andrežu, gspdč. Elizabeta Kos nič, abs. uč. kandidatinja nameščena je kot podučiteljica v Renčali, gspdč. uč. kandidatinja Pavla K u m a r pa kot podučiteljica v Križu.
- - OSO-
RHZnot
[„Zei t sehrift des Vereines oster r. Zeichenlehrer"] se imenuje list, ki izhaja na Dunaji ter velja za celo leto 3 gld. Prinaša razno risarsko gradivo s podobami, letos med drugim tudi jako zanimivo poročilo reformske komisije o risarskem pouku na ljudskih šolah, ki se bode prihodnje leto nadaljevalo. Omenjeni list prav toplo priporočamo slovenskim učiteljem, posebno pa okrajnim učiteljskim knjižnicam. Naročnina se pošilja: Herman Eichinger, \Vien V. Wienstrasse 77.
ernosti.
[Tiskovin e.) W. Blanke, tiskar v Ptuji, je priredil po uradnem predpisu nemško-slovenske tiskovine za oba izkaza o stavljenji osepnic, katera je predlagati odsihdob vsako leto pričetkom novega šolskega leta šolskim vodstvom.
[Lep postranski zaslužek.] Bostonski učitelj E d w a r d B e 11 a m i, čegar ime je po njegovem romanu : »Pogled iz leta 2000 na leto 1887" tako naglo zaslovelo, dobil je iz razpečanja omenjene knjige dosedaj 75.000 gld. deleža od dobička.
[N a j v c č a šola celcga sveta] jo mohame-danska univerza v Kairi. Osnovana je bila 955. leta ter šteje 10.000 učencev in 370 učiteljev. Klopij ali miz se v tej šoli ne nahaja, ampak učenci se uče, jedo in spo na tleh ali na slnmnicah. Gramatika, pravoznanstvo, Phisiologija in bogoslovje uče se po koranu. Učitelji ne dobivajo nikakoršne plače, ampak živijo se od darov, katere jim delijo bogati učenci.
[Naj več o uro na svetu] dobil je rotovž v Philadelphiji. Kazalnik ima v premeru celiko 10 metrov, minutni kazalec je dolg 4 metre, oni, ki kaže ure, pa 2'/2 metrov; zvon na kojega ura bije, tehta 25.000kg. Navija se ura s posebnim parnim strojem, ki ob jednem goni dinaino-mašino za razsvetljavo kazalnika.
št. 392. Razpisi natečajev.
Učiteljsko in podučiteljska mesta.
Na četverorazredni ljudski šoli IV. plač. razreda na Bizeljskem umešča se učiteljsko mesto, dalje se umeščajo na ljudskih šolali tudi IV. plač. razreda in sicer v Bučah, v Pilštanji in na Bizeljskem po jedno do sedaj začasno oskrbovana podučiteljsko mesto definitivno.
Prosilci za katero teh mest naj vložijo svoje redno opremljene prošnje z dokazom, da so avstrijski državljani potom predstojnega okr. šolskega sveta do 15. novembra 1891 pri dotičnem krajnem šolskem svetu.
Okr. šolski svet v Brežicah, 28. sept. 1891.
Predsednik: Kankowsky s. r.
št. sat. Trije podučiteljska mesta.
Na ljudskih šolah IV. plač. razreda in sicer v Grižah, šolski okraj celjska okolica, v Zreč ah in Stranicah, šolski okraj konjiški, se po jedno sedaj provizorično oskrbovano podučiteljsko mesto definitivno umešča.
Prosilci in prosilke za katero teh most naj vložijo svoje redno opremljene prošnje z dokazom, da so avstrijski državljani, potom predstojnega okr. šolskega sveta do 15. dne novembra 1891 pri dotičnem krajnem šolskem svetu. Okr. šolski svet v Celji dne 28. sept. 1891.
Za predsednika: BI. Ambrožič s. r.'
št. 28-. Nadučiteljsko mesto.
Na dvorazredni ljudski šoli v Slivnici je definitivno umeščati nadučiteljsko mesto z dohodki po IV. plačilnem razredu in s prostim stanovanjem.
Prosilci za to mesto naj vložijo svoje redno opremljene prošnje potom predstojnega okr. šolskega sveta do 15. novembra 1891 pri k-ajnem šolskem svetu v Slivnici, pošta S t. Jurij ob južni žel.
Okr. šolski svet v Šmarji, 29. sept. 1891.
Pi-odsednik: Wa§ner s. r.
št. 370. Podučiteljsko mesto.
Na petrazredni ljudski šoli v Šmarji se umešča jedno definitivno, oziroma provizorično učiteljsko mesto z dohodki po III. plač. razredu.
[Novi planeti.] Zvezdoslovec C h ari o i s v Nizzi našel je nova dva asteroida, zvezdo 11. iu zvezdo 13. velikosti. Z njima je naraslo štpvilo planetov na 318.
[Ljudsko štetje.] Osrednja statistična pisar-nica je obelodanila nekatere podatke o letošnjem ljudskem štetji. .Iz njenega poročila smo izvedeli, da je naša državna polovica štela dne 31. decembra 1890. leta 23,895.413 prebivalcev, ki se dele po narodnosti: Nemcev 8,461.997 (več 453.133 nego pred 10 leti). Čehovim Slovakov 5,473.578 (več 292.670), Poljakov 3,726.827, Rusov 3,101.497, Slovencev 1,176.535, Srbov in Hrvatov 644.769, Italijanov s Furlani vred, 674.701, Rumuncev 209.026, Ma-djarov 8.139.
Prosilci ali prosilke naj vložijo svoje redno opremljene prošnje potom predstojnega okrajnega šolskega sveta do 30. novembra 1891 pri krajnem šolskem svetu v Šmarji.
Okr. šolski svet Šmarje, 30. avgusta 1891.
Predsednik: Dr. Wagner s. r.
2>Ta- znanilo.
Pri upravništvn ..Popotnika ' v Mariboru,
ali v tiskarni sv. Cirila, Koroške ulice št. 5, se dobivajo nastopne knjige:
Napake pri vzgoji otrok
v zverižosteznem vrtu.
Kratek in umeven navori, kako ravnati, da se ti
otroci rar,vadijo in spridijo.
Poleg nemškega ,,Der Irrgarten der Erziehung" S1 o-v e zi c e no. piiied.il
Fr. S. Janišek,
šolski ravnatelj v Reiclienburgu.
Cena 40 kr., po pošti 45 kr.
Logika.
Prijateljem modroslovja
napisal Dr. Josip Križan,
kr. gimazijski profesor v Varaždinu.
Cena 40 kr. (mesto 70 kr.), po pošti 45 kr.
Ta knjiga jc prva to stroko v slovenskem jeziku in so je kritika o njej pohvalno izrazila. Primerna jc zlasti za učiteljske knjižnico.
Marka Fabija Kvintilijana
govorniški pouk
Prevel, uvod in komentar
spisal
Franc Breznik,
c. kr. profesor v Rudolfovem.
Cena 60 kr., po pošti 5 kr. več.
Vsebina. 1. Deželna učiteljska konferencija v Ljubljani. (Konec.) — II. Nove tiskovine k uradnim spisom ljudskih šol na Primorskem. (H.) — III. Pedagogiški razgled. (Rusko in Culionsko.) (IV.) — fV. Društveni vestnik. — V. Dopisi in drage vesti. — VI. Raznoternosti. — VII. Natečaji in inserat.
Lastnik iu založnik: „Zflveza'l	Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. (Odgov. J. Otorepcc.)