Pogledi na vodenje
Vplivanonimnihpisanjnadelo
ravnateljev
GajaŠkerlj
Filozofska fakulteta Univerze vLjubljani
EvaBoštjanˇ ciˇ c
Filozofska fakulteta Univerze vLjubljani
K raznolikemu delu ravnateljev sodi sooˇ canje z nepravilnostmi,
na katere opozarjajo anonimni pisci. Namen raziskave je bil prouˇ citi
posledice anonimnih pisanj na ravnatelje v slovenskem
vzgojno-izobraževalnem sistemu. V intervjujih smo jih spraševali
po splošnem mnenju o anonimnih pisanjih, o tem, kako doživljajo
tovrstno pisanje, o posledicah in opori, ki jo takrat poišˇ cejo. Ugotovili
smo, da so ravnatelji pogosto izpostavljeni anonimnim pisanjem, za
katerimi obiˇ cajno stoji posameznik, posredno ali neposredno
vkljuˇ cen v vzgojno-izobraževalni proces, ki tako izraža
nezadovoljstvo. Posledice so tako kratkoroˇ cnekot dolgoroˇ cne in so
primerljive s posledicami nasilja na delovnem mestu. Ravnatelji so se
sooˇ cali s težavami v poklicnem in zasebnem življenju ter na podroˇ cju
zdravja. Podobne posledice so opazili tudi v kolektivu.
Na organizacijski ravni so se spopadali s pedagoškim nemirom
in kadrovskimi težavami. Oporo so vsi vprašani našli pri drugih
ravnateljih, veˇ cina tudi znotraj ožjega kolektiva, podpora državnih
ustanov pa je bila v veˇ cini primerov neustrezna. Glede na širok
spekter posledic, ki jih povzroˇ ci anonimno pisanje, bi bilo smiselno
razmišljati o uvedbi sprememb na veˇcpodroˇ cjih.
Kljuˇ cne besede: anonimna pisanja, ravnatelji, nasilje na delovnem
mestu, posledice, opora
Uvod
Ravnatelj je odgovoren za razvoj vseh deležnikov vzgojno-izobra-
ževalnegazavoda,zasodelovanjeinkorektenodnosmednjimi,ob
tempamoraprisvojemdeluupoštevatizakonskepredpise(Zakon
o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (zofvi),49.
ˇ clen
1
). Njegovo delo je veˇ cplastno, dinamiˇ cno in vˇ casih celo izpo-
stavljeno vedenju, ki ga lahko opredelimo kot nasilje.
Mednasiljenadelovnemmestuuvršˇ camovsenasilnedogodke,
1
Uradni list Republike Slovenije, št. 16/07 – uradno preˇ cišˇ ceno besedilo, 36/08,
58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – zujf, 57/12 – zpcp-2d, 47/15,
46/16, 49/16 – popr. in 25/17 – ZVaj.
vodenje 2|2020: 29–50

Gaja Škerlj in Eva Boštjanˇ ciˇ c
do katerih pride na delovnem mestu; sem sodi tako nasilje tret-
jih oseb kot trpinˇ cenje. Nasilje tretjih oseb lahko definiramo kot
grožnje,psihiˇ cnoinfiziˇ cnonasilje,vršilcinasiljapanisosodelavci,
temveˇ cosebe,skaterimisezaposleniposlovnosreˇ cujejo.Trpinˇ ce-
nje na delovnem mestu pa lahko opredelimo kot ponavljajoˇ ce se,
neutemeljeno vedenje enega ali veˇ c zaposlenih, ki je usmerjeno
proti sodelavcu, nadrejenemu in/ali podrejenemu, njegov namen
pa je žaljenje, nagajanje in/ali grožnje (European Agency for Sa-
fety and Health at Work 2010, 20–26).
Verjetnost, da bo na delovnem mestu prišlo do nasilja, se po-
veˇ cuje ob težavah z organizacijo dela, ob neustreznem vodenju,
izpostavljenosti tretjim osebam, neustrezniorganizacijski klimi in
specifiˇ cnem odnosu kulture do nasilja na delovnem mestu (Euro-
pean Agency for Safety and Health at Work 2010, 11). Vzroki za
nasilje v vzgojno-izobraževalnih ustanovah so povezani z uvedbo
nepriˇ cakovanih sprememb, o katerih zaposleni niso ustrezno ob-
vešˇ ceni, s skrbjo za ohranitev delovnega mesta, ki je odvisna od
števila vpisanih uˇ cencev, s slabimi medsebojnimi odnosi, nezado-
voljstvom z vodstvom, z velikimi priˇ cakovanji državnih ustanov in
staršev, s stresom na delovnem mestu in z nesoglasji med zapo-
slenimi, ki so posledica razliˇ cnih položajev v hierarhiji v zavodu
(Privošnik 2011, 17). Ravnatelji morajo s svojim ravnanjem iskati
ravnotežje, ki omogoˇ ca tvorno sodelovanje med vsemi deležniki
v vzgojno-izobraževalnem procesu, saj je šolski prostor okolje, v
katerem se sreˇ cujejo posamezniki z razliˇ cnimi vlogami, odgovor-
nostmi in položaji. Zaradi interakcij lahko pride tudi do nasilja, ki
gadelimo navrstniškonasilje, nasiljemeduˇ cenciinuˇ citelji, nasi-
ljemeduˇ citelji instarši, nasiljemedvodstvom inzaposlenimi, na-
silje med zaposlenimi ter nasilje v družini (Mugnaioni Lešnik idr.
2009, 50–51). Ko v vzgojno-izobraževalnem zavodu pride do kakr-
šnega koli nasilja, mora šola ukrepati in vsem zagotoviti varno in
spodbudno uˇ cno okolje (zofvi,2.aˇ clen). Ravnatelj je na podlagi
svoje funkcije zadolžen za preventivno prepreˇ cevanje nasilja, za
zašˇ cito žrtev in hkrati za izrek sankcij povzroˇ citelju nasilja.
Zaradivslovenskem prostoruaktualnetemesmoizvedlikrajšo
anketo (Škerlj in Boštjanˇ ciˇ c 2019), v kateri je sodelovalo 43ravna-
teljev. Rezultati sopokazali, daje90,7%vprašanih žeprejelo ano-
nimno pisanje; trinajst sodelujoˇ cih ga je prejelo po enkrat, šest po
dvakrat, štirjepotri-alištirikrat,šestpopetkrat, desetravnateljev
pa je dobilo po veˇ c kot pet anonimk. Veˇ cinoma so prejeli pisanje
v klasiˇ cni ali elektronski obliki in so ga prepoznavali kot grozil-
no, mašˇ cevalno, hudobno, opozorilno, izsiljevalsko in s politiˇ cnim
30

Vpliv anonimnih pisanj na delo ravnateljev
ciljem. Vsebina pisanja se je najveˇ ckrat nanašala na zaposlene in
ravnatelje osebno, redkeje na ravnateljevo družino ali uˇ cence. Pri
veˇ cini vprašanih se je navezovala na enkratna dejanja, kršitve za-
konodaje, medosebne odnose in/ali razkritje obˇ cutljivih informa-
cij o delu in posameznikih v vzgojno-izobraževalni ustanovi. Ob
prejemu pismasoravnatelji obˇ cutili strah, jezo, razoˇ caranost,pri-
zadetost, preseneˇ cenost in grozo. Velika veˇ cina se jih je na ano-
nimke odzvala z dokazovanjem ustreznosti svojega ravnanja ter
s pogovorom z zaposlenimi. Ugotovitve ankete so bile dovoljšen
razlog za nadaljevanje naše raziskave, ki jo predstavljamo v pri-
ˇ cujoˇ cem ˇ clanku.
Anonimnapisanja
Anonimna pisanja lahko opredelimo kot pisanja, pritožbe, sporo-
ˇ cila,opozorila,lažneovadbe,izsiljevanja, nanjepalahkonaletimo
kjerkoliinkadarkoli(Dvoršak2002,153–164).Anonimnostsepo-
javlja v razliˇ cnih oblikah, npr. anonimna pisma medijem, institu-
cijam za pregon, prijavljanje nepravilnosti, izpovedi duhovnikom,
sporoˇ cila, klici na radijske postaje, pošiljajo jih skrivni oboževalci
itn.(Anonymous1998,382).Skupnovsemje,dapisecizdoloˇ cenih
razlogov ostaja anonimen (Dvoršak 2002, 153–164). V kategorijo
anonimnih pisanj lahko pogojno uvrstimo tudi podpisana pisanja
(npr.zlažnimimenom),kadarnemoremobitipovsemprepriˇ cani,
na katero osebo se podpis nanaša (Dvoršak 2002, 153–164). Pogo-
sto gre za vsebino, ki je neresniˇ cna, težko dokazljiva, neprimerna
in bremeni enega ali veˇ c posameznikov. Anonimnost prejemniku
sporoˇ cila onemogoˇ ci neposreden stik s piscem, ˇ ceprav si prejem-
nik anonimnega sporoˇ cila najveˇ ckrat želi ugotoviti, kdo je avtor
(Anonymous 1998, 381; Rains in Scott 2007, 80).
Prejemnikianonimnihpisanj
Keownugotavlja, dasožrtveanonimnihpisanjobiˇ cajnoposamez-
niki, ki so odgovorni za sprejemanje odloˇ citev (Lafone 2014, 33).
Ravnatelji so zaradi same funkcije, tj. vodenja šole, zato pogosteje
izpostavljeni anonimnemu sporoˇ canju drugaˇ ce misleˇ cih.
Posameznikseboodloˇ cilzaanonimnost,kadarbovvsebinina-
pisanega mogoˇ ce prepoznati že najmanjšo grožnjo, kadar samo
sporoˇ cilo ne bo imelo velikega pomena, kadar bo zanesljivost na-
vedenih informacij vprašljiva, kadar bo naˇ cin pošiljanja in pripra-
ve anonimnega pisanja poenostavljen, rutinski in bo pisca težko
31

Gaja Škerlj in Eva Boštjanˇ ciˇ c
prepoznati.
ˇ
Ce se prejemnik strinja s sporoˇ cilom ali ˇ ce je to dvo-
umno, nejasno in nepomembno, mu ne bo pripisoval velikega po-
mena. Pisca pa bo poskušal identificirati, kadar bo imel obˇ cutek,
da je ogrožen, da ima dostop do pomembnih informacij, kadar se
z navedenim ne bo strinjal in bo hotel dokazati nasprotno (Ano-
nymous 1998, 392–401).
S sprejemom sporoˇ cila prejemnik pisca spodbudi, da nadaljuje
tak naˇ cin sporoˇ canja. Odziv nanj pa bo vplival na to, ali se bo pi-
sec pri nadaljnji komunikaciji odloˇ cil za odkrito sporoˇ canje ali bo
ostal anonimen. Ob ponavljajoˇ cih se interakcijah, ki trajajo dlje
ˇ casa, je verjetnost, da se bo védenje prejemnika o izvoru sporo-
ˇ cila poveˇ calo, anonimnost pa zmanjšala, veˇ cja (Anonymous 1998,
401–403).
Opozarjanje na napake je lahko problematiˇ cno tako za eno kot
za drugo stran. Pisec se namreˇcno ˇ ce izpostaviti, naslovnik pa
se lahko poˇ cuti ogroženega (Anonymous 1998, 392–397; Dvoršak
2002, 163; Lafone 2014, 30; Lynch 2016, 47–49). Na podlagi tega in
ker vpliv anonimnega pisanja na posameznika še ni bil raziskan,
smozaizhodišˇ cevzvezisposledicamianonimnihpisanjvzeliraz-
liˇ cno nasilje na delovnem mestu. Zavedali smo se, da gre za eks-
ploratornoraziskavo indalahko vrezultatih priˇ cakujemo tudiod-
stopanja,sajseposameznikirazlikujejovtem,kakosineprimerno
vedenje razlagajo (Oblak, Škerlj in Šubic 2019, 188).
Vrazli ˇ cnih raziskavah so ugotovili (Leymann 1996, 173–174;
European Agency for Safety and Health at Work 2010, 76–85), da
ima nasilje na delovnem mestu, tako trpinˇ cenje kot nasilje tretjih
oseb,negativneposledicezaposameznika,njegovodružino,sode-
lavce, organizacijo in za celotno družbo.
Posledicenasiljazazaposleneinorganizacijo
Nasilje na delovnem mestu in njegove posledice niso omejene
le na žrtev nasilnih dejanj, temveˇ c jih obˇ cutijo tudi drugi zapos-
leni. Opazovalci nasilja doživljajo veˇ c splošnega stresa in misel-
nih stresnih odzivov (npr. depresivnost, težave s spanjem, utruje-
nost...)vprimerjavizzaposlenimi,kinasiljanezaznavajo(Vartia
2001, 65). Nasilje prav tako vpliva na slabšo produktivnost (Hoel,
Sparks in Cooper 2001, 36–37). Pogosto lahko pri priˇ cah opazimo
obˇ cutke krivde in strah, da bi bile tudi same deležne podobnih
dejanj (Privošnik 2011, 18). Vendar pa nasilje nad sodelavcem ne
vpliva na samozavest preostalih zaposlenih (Vartia 2001, 63).
O vplivu nasilja in njegovih posledicah lahko govorimo tudi na
32

Vpliv anonimnih pisanj na delo ravnateljev
ravni organizacije, v kateri je prišlo do nasilja. Tu gre zagotovo
za ekonomske izgube zaradi bolniške odsotnosti, zmanjšano pro-
duktivnostcelotnegakolektiva, zastroškezaradinadomešˇ canjain
premestitev kadra,predˇ casnih upokojitev, napakinnesreˇ c,kisov
takemokoljupogostejše,inzaradiuvedbeizobraževanj,skaterimi
skušajozaposleneozavestitionasiljunadelovnemmestu.Organi-
zacije se morajo prav tako sooˇ citi z možnostjo manjšega zadovolj-
stvavpodjetju, sodnihpostopkov instem,dabodomordaizgubile
podporo javnosti in da se bo zmanjšal njihov ugled (Di Martino,
Hoel in Cooper 2003, 67; Hoel, Sparks in Cooper 2001, 42–45).
Anonimnapisanjavslovenskemvzgojno-
izobraževalnemsistemu
Anonimna pisanja v slovenskem vzgojno-izobraževalnem sistemu
se pojavljajo v dveh oblikah, in sicer kot anonimna pisma in ano-
nimne prijave. Obe obliki sta lahko naslovljeni na posameznika
in/ali ustanovo oziroma veˇ c njih. V Sloveniji je sistem anonimnih
prijav urejen tako, da ima vsak posameznik v primeru kršitve, ka-
znivega dejanja ali druge nepravilnosti pravico podati anonimno
prijavo na institucijo, ki je odgovorna za posamezno podroˇ cje.
2
Prijavojemogoˇ ceoddatielektronsko,popoštialiosebno.Posame-
zni inšpektorat mora vse anonimne prijave obravnavati ter preve-
riti oˇ citane nepravilnosti.
ˇ
Ce inšpektorat ugotovi, da so oˇ citki ne-
resniˇ cni, lahko postopek inšpekcijskega nadzora ustavi (Zakon o
inšpekcijskem nadzoru (zin), 24. ˇ clen
3
).
Glede na poroˇ cilo Inšpektorata Republike Slovenije za šolstvo
in šport (2018, 14–20) vidimo, da število izrednih nadzorov, do ka-
terih prihaja tudi zaradi anonimnih prijav, od leta 2004 narašˇ ca.
Leta2017sovprimerjavizletomprejnamreˇ cprejelikar19%veˇ c
pobud za izredni nadzor. 86% teh prijav je opozarjalo na napake
v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Od 918 oˇ citanih kršitev, ki so
bile razlog za izredni inšpekcijski nadzor, jih je bilo z nadzorom
potrjenih le 32%. Pri ugotovljenih nepravilnostih se je zadeva v
veˇ cini primerov konˇ cala z opozorilom ali predlogom za odpravo
nepravilnosti.
Narašˇ canje števila pritožb poveˇ cuje obremenitev tako za in-
špekcijske službe kot za vodstva organizacij, v našem primeru
ravnateljev. Ker je ravnatelj oseba, odgovorna za spremljanje in
vodenje pedagoškega procesa ter delovanje zavoda, je tisti, ki je
2
Glej https://e-uprava.gov.si/drzava-in-druzba/anonimne-prijave.html.
3
Uradni list Republike Slovenije, št. 43/07 – uradno preˇ cišˇ ceno besedilo in 40/14.
33

Gaja Škerlj in Eva Boštjanˇ ciˇ c
vedno obvešˇ cen o anonimni prijavi, prispeli na razliˇ cne držav-
ne službe, izpostavljen anonimnim dopisom in kasneje vkljuˇ cen
v postopek reševanja, in to ne glede na vsebino prijave. Se pravi,
da je seznanjen s tem, kakšne nepravilnosti so v pisanju oˇ citane,
kdo je vkljuˇ cen ter s celotnim postopkom reševanja situacije, ki
jo je anonimno pisanje sprožilo. Gre za osrednji lik komunikacije
med vsemi deležniki v zavodu in državnimi institucijami. Zaradi
opisane vloge ravnatelja v procesu sooˇ canja z anonimnimi pisa-
nji in reševanja oˇ citkov/pritožb smo se odloˇ cili, da bomo z njimi
naredili intervjuje. Namen je bil pridobiti ˇ cim bolj celosten uvid v
okolišˇ cine na podroˇ cju anonimnih pisanj v slovenskem vzgojno-
izobraževalnem sistemu. Predvsem so nas zanimali psihološki vi-
dikdoživljanjaanonimnekomunikacijeinposledice,kisojihopa-
zili ravnatelji.
Na podlagi preteklih raziskav in zaradi neraziskanosti anonim-
nih pisanj v slovenskem vzgojno-izobraževalnem sistemu smo
oblikovali naslednja raziskovalna vprašanja:
1. Kakšne posledice imajo anonimna pisanja na ravnatelje, nji-
hovo delo in zasebno življenje?
2. Kakšne posledice imajo anonimna pisanja na zaposlene in
organizacijo?
3. Kakšne opore so deležni ravnatelji pri reševanju anonimnih
pisanj?
Metoda
Udeleženci
Vintervjujih je sodelovalo dvajset ravnateljev slovenskih vzgojno-
izobraževalnih zavodov, sedemnajst (85%) žensk in trije (15%)
moški. Povpreˇ cna starost je bila 52,4 leta (sd= 7,03), povpreˇ cna
delovna doba na ravnateljski funkciji pa 10,93 leta (sd= 7,47). Pet
sodelujoˇ cih ravnateljuje v vrtcu, trije v vrtcuin osnovnišoli, devet
v osnovni šoli, trije v srednji šoli in eden v srednji šoli, gimnaziji
in višji šoli. Devet udeležencev opravlja svojo funkcijo v osrednje-
slovenski regiji, šest v jugovzhodni, dva v gorenjski in po eden v
notranjsko-kraški, goriški in obalno-kraški. Zavod, ki ga vodijo,
obiskuje povpreˇ cno 587 (sd= 313,79) otroka.
Pripomoˇ cki
Vprašanja – po metodi polstrukturiranih intervjujev – smo obliko-
vali na podlagi prebrane literature in predhodnih raziskav. Inter-
34

Vpliv anonimnih pisanj na delo ravnateljev
vju je vkljuˇ ceval naslednja podroˇ cja: deskriptivni podatki (starost,
spol, stopnja izobrazbe, delovna doba na ravnateljski funkciji, vr-
sta, regija in lokacija zavoda ter število otrok v ustanovi), splošno
mnenjeoanonimnihpisanjih,konkretnaizkušnja,poˇ cutjeobano-
nimnih pisanjih, posledice (zdravje, poklicno podroˇ cje, odnosi z
zaposlenimi, zasebno življenje), opora (splošno, zaposleni, bližnji,
državne službe, javnost) in konˇ cni komentar.
Pri oceni, kako anonimno pisanje vpliva na duševno zdravje
posameznika, so ravnatelji med intervjujem rešili Vprašalnik o
simptomihposttravmatskegastresa(ptss-10)(Raphael,Lundinin
Weisaeth 1989; Jan 2011, 108). Gre za vprašalnik z desetimi po-
stavkami (npr.
ˇ
Cutil/-a sem mišiˇ cno napetost.), ki opisujejo deset
simptomov posttravmatske stresne motnje, povezane z nasiljem
na delovnem mestu (Mumel idr. 2015, 5). Cronbachova α znaša
0,93 (Jan 2011, 127). Oseba o prisotnosti posameznega simptoma
odgovarja na 7-stopenjski lestvici (1 – nikoli, 7 – vedno). Skupni
rezultat, ki obsega 35 toˇ ck ali veˇ c, kaže na morebitno prisotnost
posttravmatske motnje pri žrtvi (Stoll idr. 1999, 701–702). Postav-
ke smo pri naši raziskavi spremenili le toliko, da smo navodila
prilagodili anonimnim pisanjem ter jih zapisali v pretekliku, saj
so ravnatelji odgovarjali o dogodkih, ki so se že zgodili.
Postopek
K sodelovanju v raziskavi smo povabili 31 ravnateljev, na intervju
jih je pristalo 20. Z dvajsetimi udeleženci smo dosegli domnevno
teoretsko zasiˇ cenost, saj so se zaˇ celi odgovori ponavljati in nismo
veˇ c pridobivali novih informacij (Fusch in Ness 2015, 1408). Za
sodelovanje v intervjuju sta bila dva pogoja, in sicer, da posamez-
nik opravlja ravnateljsko funkcijo ter da se je pri svojem delu že
sreˇ cal z anonimnimi pisanji. Vzorˇ cenje je potekalo s kombinaci-
jo priložnostnega vzorˇ cenja in snežne kepe. Kontakte morebitnih
udeležencev smo pridobili ob predhodno izvedeni anketi, v kateri
so ravnatelji, ki so bili pripravljeni sodelovati v raziskavi z inter-
vjuji, pustili kontaktne podatke, z osebnimi poznanstvi in pri rav-
nateljih, ki smo jih že intervjuvali.
Intervjuje smo veˇ cinoma opravili v vzgojno-izobraževalnih za-
vodih, dvakrat pa v prostorih zunaj zavoda. Raziskava je potekala
med februarjem in junijem 2019. Vse intervjuje je izvedla Gaja
Škerlj. Udeleženci so pred zaˇ cetkom podpisali soglasje za sodelo-
vanje v raziskavi; v njem smo pojasnili namen, trajanje, tveganja,
koristiraziskaveternavedli,dajeprostovoljnainanonimna.Razi-
35

Gaja Škerlj in Eva Boštjanˇ ciˇ c
skavojepredhodnoodobrilaKomisijazaetikoFilozofskefakultete
Univerze v Ljubljani. Intervjuji so povpreˇ cno trajali 42 minut. Vse
smo z dovoljenjem udeležencev zvoˇ cno posneli ter kasneje pre-
pisali. Prepise smo nato s pomoˇ cjo kvalitativne metode analizira-
li preko šestih korakov: »(1) urejanje gradiva, (2) doloˇ citev enot
kodiranja, (3) odprto kodiranje, (4) izbor in definiranje relevan-
tnih pojmov in kategorij, (5) odnosno kodiranje in (6) oblikovanje
konˇ cne teoretiˇ cne formulacije« (Mesec 1997, 75).
Pri konˇ cni analizi smo uporabili kombinirano metodo (Stentz,
Clark in Matkin 2012, 1173). Kvantitativne podatke smo zbrali s
pomoˇ cjo Vprašalnika o simptomih posttravmatskega stresa, kvali-
tativne pa s pomoˇ cjo preostalih vprašanj v intervjuju.
Rezultati
Splošnomnenjeoanonimnihpisanjih
Vsi ravnatelji so izrazili negativno mnenje o anonimnih pisanjih
ter so jih oznaˇ cili kot nesprejemljiva, bremenilna, škodoželjna in
neresniˇ cna. Polovica (N = 10) je izpostavila pomembnost odkrite
komunikacijeinreševanjaproblemov.Drugaˇ cesenamreˇ csooˇ cajo
stežavo, komuinkakopodatipovratnoinformacijo, terposledica-
mi, ki jih prinašajo anonimna pisanja zanje in za celoten zavod.
Dvainšestdesetletna ravnateljica je svoj odnos do anonimnih pi-
sanj predstavila takole:
Anonimna prijava je lahko utemeljena. Najpogosteje pa ni
utemeljena oz. moja izkušnja je bila, da ni bila nikoli ute-
meljena [...]. Potem se mi zdi prav žaljivo dokazovati in se
dejansko zelo truditi in vse moˇ ci vnesti v postopke, zato da
dokazuješ,datonires.Tojepotratamoˇ ci,strokovnosti,ener-
gije in dejansko je pomemben tudi psihološki vidik: ˇ ce nisi
dovolj moˇ cen, to dejansko lahko spodkoplje ˇ cloveka.
Mnenja ravnateljev o tem, kolikokrat so izpostavljeni anonim-
nim pisanjem, so bila deljena. Osem jih je menilo, da so jim izpo-
stavljeni zelopogosto, sedem pajihjeocenilo, danetako pogosto.
Ne glede napogostost sooˇ canja z anonimnim pisanjem vidimo, da
vsako pušˇ ca doloˇ cene posledice, kar ponazarjajo besede petdese-
tletne ravnateljice:
Pravpogostone.Jazosebnonisembilapogostodeležnatega.
Vendar tudi ˇ ce je to samo enkrat ali dvakrat, te enako obre-
meni.Enakoteskrbi,kajje,kdojezatoanonimko,skakšnim
namenom, ali je to res dobronamerno.
36

Vpliv anonimnih pisanj na delo ravnateljev
Kar trinajst ravnateljev je bilo mnenja, da se je število anonim-
nih pisanj od takrat, ko so zaˇ celi voditi šolo, spremenilo. Ena rav-
nateljica je izrecno poudarila, da ne opaža sprememb, drugi pa so
opazili, da so anonimne prijave pogostejše v ˇ casu reelekcije (N =
9), ob uvajanju sprememb (N = 4) in pri reševanju osebnih stisk
zaposlenih (npr. loˇ citev) (N = 3). Ena ravnateljica je omenila še
problemdigitalizacije into,dajepošiljanje anonimneprijavepre-
prosto ter da si ˇ clovek ne vzame ustreznega ˇ casa za premislek,
preden pošlje tako sporoˇ cilo.
Šest ravnateljev je na vprašanje o preventivi pred anonimnim
pisanjem odgovorilo, da ga je težko prepreˇ citi. Skoraj polovica
vprašanih (N = 9) je razmišljala o rešitvi na ravni sistema, ki bi
zakonsko omejeval obravnavo anonimnih prijav oziroma bi pred-
videl obravnavo zgolj podpisanih prijav ob ustrezni zašˇ citi identi-
tete prijavitelja. S tem bi se izognili neutemeljenemu prijavljanju;
kadar bi šlo za brezpredmetno prijavo, bi prijavitelj prevzel odgo-
vornost za nastale posledice. Štirje ravnatelji so kot preventivno
dejavnost navedli še krepitev zaupanja, odgovornosti in spoštlji-
vega odnosa med vsemi deležniki.
Poslediceanonimnihpisanj
Individualneposledice
Ravnateljisoseobsooˇ cenjuzanonimnimipisanjiveˇ cinomapoˇ cu-
tili neprijetno (N = 10), bili so jezni (N=7)inrazoˇ carani (N=6).
Dva izmed njih sta stanje sooˇ canja opisala kot prehajanje od ob-
ˇ cutka, koti jegroznoinsepoˇ cutiš nemoˇ cnega, potem pa postaneš
zelo jezen. Posamezniki so obˇ cutili še nemoˇc( N = 3), negotovost
in strah (N = 2) ter osamljenost (N = 1). Samo en posameznik je
dejal, da se je ob anonimnem pisanju poˇ cutil povsem v redu. Rav-
nateljem so se ob anonimnih pisanjih pojavile razliˇ cne misli.
ˇ
Ce-
trtina (N = 5) se jih je spraševala, zakaj sploh še vztrajajo na tem
delovnem mestu, štirje vprašani so se sooˇ cali z mislimi, zakaj jim
je tega treba, kako se odzvati in rešiti zadevo, kaj so sami naredili
narobe in/ali kaj si nekdo dovoli. Trije ravnatelji so se spraševali,
kakšenvplivbotoimelonanadaljnjedelo.Podvastarazmišljalao
tem,kakozašˇ cititi deležnikevvzgojno-izobraževalnem procesu,o
tem,dajebilnjihovtrudzamanindajimježal,daseposamezniki
niso odloˇ cili za drugaˇ cno reševanje problema.
Veˇ cina ravnateljev (N = 15) je ob anonimnih pisanjih obˇ cutila
telesne spremembe. Opisovali so težave z dihanjem (N=3),zakr-
ˇ cenotelo(N =3),težavezgovorom(N =3),manjenergije(N=3),
37

Gaja Škerlj in Eva Boštjanˇ ciˇ c
preglednica1 Prikaz rezultatov vprašalnika o simptomih posttravmatskega
stresa
Posttravmatski simptomi M sd Min Max Me
Mišiˇc n a n a p e t o s t 4 , 2 01 , 7 9174
T e ž a v e s s p a n j e m 4 , 7 01 , 4 9165
D e p r e s i v n o s t , b r e z v o l j n o s t 2 , 6 51 , 2 7152
Živˇc n o s t 3 , 9 51 , 5 0174
N i h a n j e r a z p o l o ž e n j a 3 , 1 51 , 6 6173
Razdražljivost 3,70 1,49174
Noˇc n e m o r e 2 , 2 01 , 3 6152
P o t r e b a p o u m i k u o d d r u g i h3 , 0 02 , 1 2173
Slaba vest ali obˇc u t k i k r i v d e2 , 4 01 , 7 0172
Strah pred kraji in okolišˇ cinami,
ki so spominjali na dogodek
2 , 0 01 , 4 1151
obˇ cutek pritiska (N = 4), povišan adrenalin (N = 1) in spremem-
be v srˇ cnem ritmu (N = 1). Opazili so še posledice na duševnem
in telesnem zdravju. Pri vseh so anonimna pisma v proces dela
vnesla doloˇ cen stres. Ta je bil povezan s prvim odzivom oziroma
prvim sreˇ canjem s tako vrsto težav, z dokazovanjem, da so rav-
nali ustrezno, stres se je pojavil v komunikaciji z deležniki ali pa
je spremljal celotno zgodbo. Veˇ c kot polovica (N = 11) je ta stres
opredelila kot zelo velik. Ravnatelji so izpostavili še težave s spa-
njem, zamišljenost, razdražljivost, neznansko utrujenost, tesnob-
nost, uporabo pomirjeval in misel na samomor.
Informacijeopsihiˇ cnihposledicahanonimnegapisanjaprirav-
nateljih smo poglobili z Vprašalnikom o simptomih posttravmat-
skega stresa in so prikazani v preglednici 1. Pri simptomih so iz-
stopale pogoste težave s spanjem (m = 4,7) ter obˇ casne težave z
mišiˇ cno napetostjo (m=4,2),živˇ cnostjo (m = 3,95) in razdražljivo-
stjo (m = 3,7). Zelo redko (m = 2) so ravnatelji obˇ cutili strah pred
kraji in okolišˇ cinami, ki bi jih spominjali na te dogodke. Odgo-
voreposameznihravnateljevsmosešteliinpridobili informacijoo
potencialnimožnostizapojavposttravmatskestresnemotnje.Pov-
preˇ cnirezultatposameznikajeznašal31,95toˇ cke(sd=11,68),kar
pomeni, da se ravnatelji, ki so izpostavljeni anonimnim pisanjem,
sooˇ cajo s posameznimi simptomi posttravmatskega stresa. Osem
jih je imelo skupni rezultat višji od 35 toˇck,karpomeni,dalahko
pri njih že govorimo o posttravmatski stresni motnji. En udele-
ženec ni zaznal nobenega od simptomov. Osem ravnateljev je bilo
mnenja,dasezizkušnjami ˇ clovekokrepiindatakidogodkisˇ caso-
ma ne vplivajo veˇ c toliko na njihovo poˇ cutje in zdravje, dva pa sta
38

Vpliv anonimnih pisanj na delo ravnateljev
poudarila, da jima je kljub izkušnjam v takih trenutkih še vedno
težko.
Neposredno povezavo med anonimnimi pisanji in telesnim
zdravjem so ravnatelji opisovali z zadržkom, saj je že narava nji-
hovega dela povezana z veliko odgovornostjo in zato s stresom,
ki lahko vpliva na zdravje. Osem vprašanih ni opazilo sprememb
na telesnem zdravju, drugi pa so v tistem obdobju pri sebi opazi-
li poveˇ canje telesne teže (N = 5), glavobole in migrene (N =4),
veˇ c obolenj (N = 3), težave z želodcem (N =2),žol ˇ cne kamne
(N =1),povišankrvnitlak( N = 1) in poslabšanje kroniˇ cne avto-
imunske bolezni (N = 1). Samo štirje so bili zaradi zdravstvenih
težav odsotni z delovnega mesta. Triinštiridesetletna ravnateljica
je doživljanje ob anonimnem pisanju opisala takole:
Psihiˇ cno je zelo zelo naporno. Izˇ crpavajoˇ ce. Marsikatera noˇ c
nibilaprespana,kertenažirakotklop.Nemorešmimotega.
Nismo skale. Ne moreš dation/off, da te ne bi ganilo. Tisti, ki
pravi, da ga ne gane, laže. Seveda te gane. Vsaka laž boli. Ni
prijetno. Sploh ni prijetno hoditi na policijsko postajo, dajati
izjavo, zato ker gre za kazensko ovadbo na podlagi anonim-
ke. Pusti stres.
Spoprijemanje z anonimnimi pisanji je pri veˇ cini (N = 16) puš-
ˇ calo posledice tudi na zasebnem življenju. Ravnatelji so opazili,
da so težave nosili domov, kjer so iskali oporo (N =7),dasov
prostem ˇ casu razmišljali o anonimnih pisanjih in reševanju težav,
povezanih z razˇ cišˇ cevanjem navedb iz njih (N = 6), da so bili bolj
razdražljivi(N =3),dasozatotrpelipartnerinotroci(N=3)terda
jemedreševanjemtehzadevzamrlonjihovoljubezenskoživljenje
(N = 1), kar opisujejo besede oseminštiridesetletne ravnateljice:
Ja,bilasemodsotna.Takratnisemtakospremljaladomaˇ cega
življenja. Ves ˇ cas sem tuhtala, kdo in kaj mi hoˇ ce to sporoˇ ci-
ti. Da ne govorim o tem, da je ljubezensko, spolno življenje
takrat ˇ cisto zamrlo. Sploh se nisem mogla sprostiti, saj sem
imela ves ˇ cas to v glavi. Vˇ casih sem bila tudi nepotrpežljiva
do svojih otrok. Šli so mi na živce, ˇ ce so me kaj spraševali.
Napodlagiodgovorov,pridobljenihzintervjujem,lahkovidimo,
da je anonimno pisanje vplivalo tudi na poklicno življenje posa-
meznika. Šest ravnateljev je menilo, da jih je izkušnja opolnomo-
ˇ cila in pozitivno vplivala na samozavest, pri petih pa je vplivala
negativno, predvsem na zaˇ cetku sooˇ canja s težavo. Skoraj polovi-
caravnateljev(N=9)jeporoˇ cala,dasoanonimnapisanjavplivala
39

Gaja Škerlj in Eva Boštjanˇ ciˇ c
na izražanje njihovega mnenja ter da so v prihodnje bolj pazili na
svoje besede in objektivnost (N = 5), bili so še bolj odloˇ cni ali pa
zaradi samih okolišˇ cin bolj vpleteni in zato bolj subjektivni.
Posledice za organizacijo in družbo
Anonimna pisanja so vplivala na nadaljnje delo in samo organi-
zacijo. Nekaj ravnateljev (N = 4) je uvedlo sistemske spremembe
glede pravil, hišnega reda in varnosti. Trije soveˇ cjo pozornost na-
menjali ustreznemu ravnanju in beleženju dogodkov, kar opisuje
primer triinšestdesetletne ravnateljice:
Ja, je vplivala, ker sem toˇ cno vedela, kaj lahko prinese ena
taka prijava, in sem svoje ljudi opozarjala na pasti, ki so lah-
ko predmet anonimne prijave, in sem jih opozarjala, kako
morajo ravnati, kaj vse morajo imeti pripravljeno, ˇ ce pride
do anonimne prijave, da bo potem v tistem trenutku, ko bo
treba odgovarjati, ˇ cim manj stresno, da bo to le birokratska
stvar.
Štirje so se odloˇ cili za distribuirano vodenje in reševanje težav
znotrajorganizacije.Šestjihjeomenilospremembepridelusstar-
ši. Polovica (N = 10) se je posvetila izboljšanju odnosov z zaposle-
nimi. Štirje intervjuvanci so omenili, da so zaposlenim omogoˇ cili
razliˇ cnaizobraževanja(temesobilenaprimerzadovoljstvonade-
lovnem mestu, etika in vrednote, pravna zašˇ cita). Posamezni rav-
natelji so izpostavili tudi slab vpliv anonimnih pisanj na nadaljnje
delo in organizacijo, saj je splošno nezaupanje ostalo, prišlo je do
zapiranja vase, menjave delovnega mesta, predˇ casne upokojitve,
pedagoškega nemira, ni bilo razvoja.
Glede uˇ cinkovitosti dela si je bilo trinajst ravnateljev enotnih,
da so s pripravo dokumentacije porabili veliko ˇ casa in energije,
zato je trpela uˇ cinkovitost pri njihovem rednem delu. Kakšne po-
sledice ima anonimno pisanje na uˇ cinkovitost dela ter delovanje
doloˇ cenegavzgojno-izobraževalnegazavoda,jeopisaladevetinšti-
ridesetletna ravnateljica:
V triletnem obdobju, ko je ta kalvarija trajala, je to meni kot
ravnateljici na neki naˇ cin zanesljivo vzelo ogromno oziroma
veˇ c kot 400 ur dodatnega dela, ker sem se morala oprede-
ljevati do navedb v anonimnih prijavah, ki jih je inšpekcija
vedno na novo odpirala, kljub temu da je šlo za iste ali po-
dobne navedbe že iz prejšnje prijave. To jemlje ogromno ˇ ca-
sa. Po drugi strani pa je problem, ker take prijave vnašajo
40

Vpliv anonimnih pisanj na delo ravnateljev
ogromen pedagoški nemir v proces neke institucije, in ti kot
pedagoški vodjamorašbitigonilnasilavsehzaposlenih vza-
vodu, ker jih moraš krepiti za to, da bodo vsak dan lahko pri
neposrednem delu v oddelku z otroki stoodstotni. Zato to od
ravnatelja mnogokrat – ˇ ceprav bo morda zdaj zvenelo klišej-
sko – terja tudi nadˇ cloveške zmožnosti.
Dva ravnatelja sta bila mnenja, da se je uˇ cinkovitost še poveˇ ca-
la, štirje pa niso opazili veˇ cjih sprememb.
Posledice anonimnih pisanj so se pokazale tudi pri drugih za-
poslenih. Ti so se ob reševanju anonimnih pisanj odzivali z nego-
tovostjo in strahom (N = 7), bili so jezni (N = 5), prizadeti (N=3)
in so se poˇ cutili slabo (N = 3). Štirje ravnatelji so omenili, da so se
zaposleniodloˇ cilizabolniškoodsotnost,dvapastaprinjihzaznala
resnejšepsihiˇ cnetežave.Zaposlenisosenapisanjaodzvalirazliˇ c-
no. Nekateri ravnatelji so se sreˇ cali s sodelovalno naravnanostjo
zaposlenih (N = 7), z zahtevo po spremembi delovnega razmerja
(N = 2), s podobnim odzivom zaposlenih, kot je bil njihov (N=2),
inneuˇ cinkovitostjozaposlenih(N =1).Trijeravnateljisosesooˇ cili
sprivošˇ cljivostjo zaposlenih zaradi nastale situacije.
Na vprašanje, kako je prejem anonimnega pisanja vplival na
njihov odnos do zaposlenih, so ravnatelji odgovarjali, da so si pri-
zadevalidatizaposlenimševeˇ cjopodporo,zašˇ cito(N =5),delovati
umirjeno (N = 5), z njimi so se dodatno pogovarjali (N = 5), želeli
so jih še bolj opolnomoˇ citi (N =1)insoseznjimišeboljpove-
zali (N = 1). Dva sta bila mnenja, da se njun odnos do zaposlenih
ni spremenil in da sta ostala strogo profesionalna. Trije ravnate-
lji zaposlenih niso hoteli dodatno obremenjevati, ˇ ce to res ni bilo
nujno, tako da so jih o anonimnih pisanjih obvešˇ cali v omejenem
obsegu.Nekateri(N =4)sozzaposlenimistopalivstikzzadržkom
inboljprevidno,o ˇ cemerpriˇ cajobesedetriinšestdesetletneravna-
teljice:
ˇ
Clovek potem postane malo sumniˇ cav. Nisi veˇ c tako prepri-
ˇ can, da imaš okoli sebe samo pozitivno misleˇ ce ljudi, kajti
sˇ casomasemvidela, dagredodoloˇ cene informacije izkolek-
tiva ven in ne ostaja vse v zbornici. Tako da sem sˇ casoma,
po desetih letih, zelo pazila na vsako besedo, ki sem jo izre-
kla. Nobenih subjektivnih mnenj, ki niso podkrepljena z dej-
stvi. Kar seveda potem po eni strani poveˇ ca profesionalnost,
po drugi pa zmanjša pristno sodelovanje in okrni prijatelj-
ske odnose. Vse se bolj skoncentrira na strogo profesionalno
sodelovanje.
41

Gaja Škerlj in Eva Boštjanˇ ciˇ c
Izpostavili so tudi to, da so lahko zaradi anonimnih pisanj dele-
žni notranje presoje oziroma so bili izpostavljeni dvomu zaposle-
nih o njihovem delu (N=2).
Spoprijemanje z anonimnimi pisanji ter opora obtem
Mnenja ravnateljev o usposobljenosti za sooˇ canje z anonimnimi
pisanji so bila deljena. Enajst jih je menilo, da za to niso ustrezno
usposobljeni, devet pa, da so, od tega jih je šest poroˇ calo, da so
usposobljenost pridobili na podlagi preteklih izkušenj. Dva sta na
tem mestu izpostavila pomen osebnostne ˇ cvrstosti.
Prvi odziv ob vprašanju, na koga se lahko ravnatelj obrne, je
bilo pri devetih prepriˇ canje, da so na tej funkciji povsem sami. V
zavodu namreˇ c predstavljajo osebo na vrhu hierarhije, prav tako
ne zaznavajo ustrezne zašˇ cite nadrejenih ustanov ter prevzemajo
najveˇ cjo odgovornost za vodenje zavoda in odloˇ citve. To ponazar-
jajo besede devetintridesetletne ravnateljice:
V bistvu si sam. Kot vodja si vedno sam in odloˇ citve so na
koncu vedno na tebi.
ˇ
Ce govoriva o tem, da si paˇcnajvišji
vodja v neki ekipi. Je pa zelo pomembno, da si ustvariš krog
ljudi, ki mu zaupaš in v katerem lahko kritiˇ cno prediskutiraš
doloˇ ceno temo, na podlagi ˇ cesar potem sprejmeš odloˇ citev.
Prav vsi (N = 20) ravnatelji so pomoˇ c poiskali pri drugih rav-
nateljih. Izpostavili so medsebojno sodelovanje med ravnatelji v
ravnateljskih aktivih, združenjih,naseminarjih,vsindikatu inŠo-
li za ravnatelje (N = 6). Glede strokovnega dela so se po pomoˇ c
veˇ cinoma(N =13) obrnili naožji tim insvetovalno službo(N=5).
Trinajstravnateljev se jepo pomoˇ c obrnilo tudi nadržavne službe
(npr.ministrstva, inšpektorate ...), vendar sole trije od njih dobili
podporo pri reševanju zapletov. Pet jih je iskalo pomoˇcpriprav-
nih službah, nihˇ ce pa kot sredstva, ki bi prispevalo k reševanju
problema, ni prepoznal medijev.
Napodroˇ cju ˇ custveneoporesoravnateljinajpogostejeiskalipo-
moˇ cdomaˇ cihinprijateljev(N =16).Posameznikisonašlioporoza
sooˇ canje s težavami tudi v dobri telesni pripravljenosti, sprehodih
v naravi, intenzivni športni dejavnosti, meditaciji in molitvi.
Interpretacija
Poleg kratkoroˇ cnih odzivov na stres, ki je prišel z anonimnimi pi-
sanji, je veˇ cina ravnateljev poroˇ cala o dalj ˇ casa trajajoˇ cih posle-
dicah, ki so se pokazale na njihovem zdravju. Spoprijemali so se
42

Vpliv anonimnih pisanj na delo ravnateljev
namreˇ c tako s splošnim kot z miselnim stresom (Vartia 2001, 65).
Imeli so predvsem težave s spanjem, živˇ cnostjo, razdražljivostjo,
obˇ cutili so mišiˇ cno napetost, v skrajnem primeru, ˇ ceprav redko,
so posegli po pomirjevalih ali se je pojavila misel na samomor.
Vidimo, da psihiˇ cne posledice prehajajo od blagih do hujših. Na
zaˇ cetku posameznik situacijo še obvladuje, kasneje pa ta toliko
vpliva nanj (obˇ cuti npr. depresivnost, utrujenost, živˇ cnost), da po-
sežepozdravilih(Vartia2001,66–67)alipomislinato,dabikonˇ cal
življenje (Hallberg in Strandmark 2006, 115; European Agency for
Safety and Health at Work 2010, 84).
Pri opisovanju povezav med posledicami anonimnih pisanj in
telesnim zdravjem je treba biti previden in opisane primere vze-
ti z zadržkom (Cassitto idr. 2003, 16–17; Hallberg in Strandmark
2006, 113–114). Že sami ravnatelji so poudarili, da težko navedejo
neposredne povezave. Zavedajo se namreˇ c svojega odgovornega
položaja, kar za posameznika že v osnovi predstavlja stres, tako
da težko razmejijo, katera zdravstvena težava je povezana z ano-
nimkami in katera ne. Posredno so opazili, da so bili v tistem ˇ casu
bolj dovzetni za razliˇ cna obolenja, pojavljali so se glavoboli, teža-
ve z želodcem, poveˇ canje telesne teže, povišan krvni tlak, žolˇ cni
kamni, poslabšala se je avtoimunska bolezen. Gre za preplet po-
sledic, ki se kažejo tako preko psihosomatskih simptomov kot v
ˇ custvenih odzivih (Hallberg in Strandmark 2006, 113–114).
Posledice anonimnih pisanj pri ravnateljih so bile opazne tudi
na drugih podroˇ cjih posameznikovega življenja, saj so poˇ cutje in
misli,kisojihsprožilaanonimnapisanja,nosilidomov,kjerjevse
to vplivalo na njihovo zasebno življenje in družinsko dinamiko.
Ravnatelji so v domaˇ cem okolju pri sebi opazili veˇ cjo razdražlji-
vost, miselno odsotnost, manjšo potrpežljivost in težave s spolno-
stjo,karzagotovobremenidružinskoživljenjeinzmanjšujenjego-
vo kakovost (Hoel, Sparks in Cooper 2003, 36–37; Lang idr. 2019,
215–216; Najafi idr. 2017, 123). Kljub vsemu pa so ožjo družino in
prijatelje obˇ cutili kot varno zatoˇ cišˇ ce in prostor za razbremenitev
(Dolinar idr. 2010, 281; Hallberg in Strandmark 2006, 115).
Posledice spoprijemanja z anonimnimi pisanji so se pokazale
tudi v profesionalnem življenju. Nekateri ravnatelji so menili, da
se je njihova samozavest poveˇ cala, saj so se med celotnim postop-
kom okrepili in lahko odslej še odloˇ cneje zagovarjajo svoja stali-
šˇ ca. Bilo je tudi nekaj takih, ki so ocenili, da se jim je samozavest
predvsem med zaˇ cetnim sooˇ canjem s težavo zmanjšala. Deljena
so bila mnenja glede uˇ cenja in osebne ˇ cvrstosti, ki jo ˇ clovek pri-
dobi na podlagi izkušenj. Verjetno je vse skupaj odvisno od posa-
43

Gaja Škerlj in Eva Boštjanˇ ciˇ c
meznika, njegovega doživljanja (Oblak, Škerlj in Šubic 2019, 188)
in samih okolišˇ cin (Pahovnik idr. 2019, 231–232). Nekdo lahko iz-
kušnjo, povezano s težkimi dogodki, obrne sebi v prid in se nauˇ ci
ustreznega odziva (Lang idr. 2019, 215–216; Pahovnik idr. 2019,
234), pri kom drugem pa lahko podobna negativna izkušnja pusti
sled, ki je ne bo nikoli pozabil, in bi, ˇ ce bi se taki dogodki pono-
vili, podoživel le slabo (Hallberg in Strandmark 2006, 112–113).
Žrtve namreˇ c nasilja pogosto ne doživijo kot priložnosti za osebni
razvoj in iskanje ˇ cesa pozitivnega (Hallberg in Strandmark 2006,
112–113). Veˇ cina ravnateljev je bila zaradi izkušenj z anonimnimi
pisanji v nadaljnji komunikaciji previdnejša. Sooˇ cali so se s teža-
vami pri iskanju primernih besed (Hallberg in Strandmark 2006,
113–114; Najafi idr. 2017, 121) in si v odnosih prizadevali ohraniti
strogo profesionalno distanco (Pahovnik idr. 2019, 234).
Poslediceanonimnihpisanjzaorganizacijo
Vpliv anonimnih pisanj na nadaljnje delo in organizacijo vzgojno-
izobraževalnih zavodov lahko razdelimo na individualne spre-
membe, spremembe v odnosih, sistemske spremembe, izobraže-
vanjainnegativnespremembe.Naindividualniravnisoposamez-
niki omenili osebni in strokovni razvoj. Zaradi tovrstnih izkušenj
se lahko poˇ cutijo bolj samozavestne, pogumne ter lahko vzposta-
vijo ˇ custveno distanco do mnenja in ravnanja drugih (Lang idr.
2019, 215–216). K spremembam v odnosih uvršˇ camo prizadeva-
nje za poglabljanje odnosov v kolektivu in z drugimi deležniki. Z
izboljšanjem organizacije dela (European Agency for Safety and
Health at Work 2010, 11), kamor uvršˇ camo tudi sistemske spre-
membe, komunikacijo (Dolinar idr. 2010, 283; Oblak, Škerlj in
Šubic 2019, 195–196) in organizacijsko klimo, zmanjšamo verjet-
nost za pojav nezadovoljstva ter poslediˇ cno tudi samega nasilja
na delovnem mestu (European Agency for Safety and Health at
Work 2010, 11). Mnogi avtorji (npr. Di Martino, Hoel in Cooper
2003, 71–72; Dolinar idr. 2010, 283; Oblak, Škerlj in Šubic 2019,
200) menijo, da je ozavešˇ canje o nasilju ter pridobivanje znanj o
ustreznem sooˇ canju z okolišˇ cinami, ki lahko privedejo do njega,
preventiva pred nasiljem.
Na tej toˇ cki je treba omeniti posledice, ki so jih anonimna pisa-
nja imela na zaposlene. Njihovi odzivi so bili razliˇ cni. Veˇ cina se je
odzvala podobno kot ravnatelji ter utrpela posamezne duševne in
telesne posledice. To je razumljivo, saj nasilje na delovnem me-
stu predstavlja doloˇ ceno stopnjo stresa tudi za posredno vpletene
44

Vpliv anonimnih pisanj na delo ravnateljev
(Vartia 2001, 65). Ravnatelji so se na stisko zaposlenih odzvali s
podporo, mirnostjo in odprtostjo za pogovor. Omenjeni odzivi so
smiselni, saj strokovni delavci v vodstvu šole vidijo oporo, zašˇ ci-
to in priˇ cakujejo mediacijsko vlogo pri reševanju zapletov (Oblak,
Škerlj in Šubic 2019, 194). Ravnatelji so pri posameznikih v kolek-
tivu prepoznali tudi privošˇ cljivost zaradi nastale situacije. Zanje
lahko predvidevamo, da so z delom ravnatelja nezadovoljni, zato
se lahko pojavi sum, da so prav oni morebitni avtorji anonimke.
Obiˇ cajno je pisec nekje v bližini in priˇ cakuje odziv tistega, ki so
mu obtožbe iz anonimke namenjene (Dvoršak 2002, 162–163).
Glede na to, da so posledice utrpeli tako ravnatelji kot zaposle-
ni, jih je bilo opaziti tudi na organizacijski ravni. Tu se vraˇ camo
k skupini negativnih sprememb, do katerih pride zaradi anonim-
nega pisanja. Ravnatelji so veˇ cinoma navedli, da so zaradi odgo-
varjanja nanj izgubili veliko ˇ casa in so bili zato neuˇ cinkoviti pri
rednem dela. Podobno so lahko opazili pri zaposlenih, ki so jim
pri tem pomagali. Prav tako so zaznali, da je bil v kolektivu priso-
ten pedagoški nemir in da se je ustavil razvoj. Sooˇ cili so se tudi s
kadrovskimi izgubami. Nekateri zaposleni sozaradi težav odšli na
bolniški dopust, zahtevali sozamenjavo delovnega mesta, predˇ ca-
sno so prekinili delovno razmerje ali dali odpoved. Vidimo, da so
bilenaravniorganizacijeprisotneekonomskeizgube(DiMartino,
Hoel in Cooper 2003, 67; Hallberg in Strandmark 2006, 115–116;
Hoel, Sparks in Cooper 2001, 36–37).
Spoprijemanjezanonimnimipisanjiinoporapritem
Ravnatelji so se razlikovali v mnenjih o tem, kako so usposobljeni
zasooˇ canjezanonimnimipisanji.Veˇ ckotpolovicavprašanihjebi-
lamnenja,dajihformalnaizobrazba,kijepredvidenakotpogojza
opravljanje ravnateljske funkcije, ni usposobila za reševanje tak-
šnih težav. Da je formalna izobrazba na podroˇ cju nasilja tretjih
oseb na delovnem mestu v šolstvu pomanjkljiva, potrjujejo ugoto-
vitve raziskave o nasilju nad uˇ citelji, saj jih je bilo kar 91,7% pre-
priˇ canih, da se s tem med študijem niso ukvarjali ter da je razvoj
na tem podroˇ cju odvisen predvsem od njihove samoiniciativnosti
(Oblak, Škerlj in Šubic 2019, 194–195). Vidimo, da je veˇ cina rav-
nateljev, ki so poroˇ cali, da so usposobljeni za tovrstno sooˇ canje,
to pripisovalo znanju, ki so ga pridobili s preteklimi izkušnjami.
Kot prispevek k uspešnemu sooˇ canju z anonimkami so izpostavili
ustrezno osebnostno naravnanost ˇ cloveka. Vidimo, da gre pri oce-
ni usposobljenosti za preplet izkušenj (Pahovnik idr. 2019, 234),
45

Gaja Škerlj in Eva Boštjanˇ ciˇ c
treninga(Morken,JohanseninAlsaker2015,4)instopnjerazvito-
sti osebnostne ˇ cvrstosti (Štiglic Hribernik in Boštjanˇ ciˇ c 2019, 277),
karpripomoreklažjemusooˇ canjuznasiljemnadelovnem mestu.
Ker so najvišji v hierarhiji posameznega vzgojno-izobraževal-
nega zavoda in opravljajo vlogo vodje, je skoraj polovica ravna-
teljev poroˇ cala o težavi, da so pri reševanju zapletov v šoli in pri
sprejemanju odloˇ citev sami in da nimajo nikogar, na kogar bi se
lahko obrnili. Veˇ c kot polovica jih je iskala pomoˇ c pri državnih
službah, ki sojim nadrejene, le majhen delež pa je priteh ustano-
vah dobil oporo. Vidimo, da gre za neustrezno zašˇ cito in podporo
vodstvu(Hylénidr.2018,5–6),posledica ˇ cesarstalahkoslabšede-
lovanje in slabša usmerjenost v reševanje problema (Borysenko
2017, 71). Vsi vprašani ravnatelji so iskali sogovornika pri kolegih
ravnateljih, ki jih osebno poznajo ali so se z njimi sreˇ cali v raz-
liˇ cnih ravnateljskih združenjih. Posamezniki zadevo najpogosteje
predelajo z osebami, s katerimi si delijo podobne izkušnje, pove-
zane z opravljanjem dela (Lang idr. 2019, 213–214; Pahovnik idr.
2019, 234–235). Ravnatelji se med opravljanjem funkcije sreˇ cajo
zrazli ˇ cnimi okolišˇ cinami, ki od njih zahtevajo iskanje ustreznih
informacij, virov in rešitev. Medsebojni pogovori in izmenjava iz-
kušenj na sreˇ canjih z drugimi ravnatelji lahko delujejo izobraže-
valno in razbremenilno, saj bi lahko v doloˇ cenem primeru šlo za
supervizijskoprakso(Hylénidr.2018,4–5).Prireševanjutežaveje
potrebnapodporazaposlenih(Hylénidr.2018,4–5),kisojoravna-
telji obiˇ cajno našli v ožjem timu in pri svetovalni službi. Nekateri
so se obrnili na pravno pomoˇ c, nihˇ ce pa ni zagovarjal reševanja
problemov v javnosti.
Velika veˇ cina ravnateljev je ˇ custveno oporo iskala v krogu do-
maˇ cih in prijateljev in so se lahko delno razbremenili s pogovori.
Nekateri sošeomenili, dasoseobreševanju težkih zadevvslužbi
zatekali k športni dejavnosti, umaknili so se v naravo, meditaci-
jo in molitev. Zelo pomembno je, da žrtev nasilja pri sooˇ canju z
okolišˇ cinami najde empatiˇ cnega in dobrega sogovornika. Podpo-
radružine, otrok, farmakološko zdravljenje in vera lahko delujejo
preventivno pred skrajnimi posledicami nasilja, kakršne so misli
na samomor (Hallberg in Strandmark 2006, 115).
Sklepi
Anonimnega sporoˇ canja o nepravilnostih v slovenskem vzgojno-
izobraževalnem sistemu je vse veˇ c. Težava nastane, kadar je za-
radi anonimnosti onemogoˇ cena enakovredna komunikacija obeh
46

Vpliv anonimnih pisanj na delo ravnateljev
strani in kadar v primeru neutemeljenih navedb nihˇ ce ne prevza-
me odgovornosti. Na podlagi rezultatov raziskave vidimo, da ano-
nimna pisanja in dogodki, ki so povezani z dokazovanjem ustrez-
nega delovanja, pušˇ cajo posledice, ki jih lahko enaˇ cimo s posle-
dicami drugih oblik nasilja na delovnem mestu, zato jih ne sme-
mo zanemariti. Vplivajo na doživljanje in poˇ cutje posameznikov,
ki ga ti obiˇ cajno opisujejo z negativnim predznakom. Anonimno
pisanjepravtakovplivanaduševnointelesnozdravjeposamezni-
ka. Posledice so vidne tako v njegovem zasebnem kot poklicnem
življenju. Anonimna pisanja veˇ cinoma negativno vplivajo na pre-
ostale zaposlene ter poslediˇ cno na spremembe v delovanju celot-
ne organizacije, ki lahko utrpi razliˇ cne ekonomske in kadrovske
izgube.
V raziskavi navedene posledice nakazujejo potrebo po ureditvi
podroˇ cja anonimnih pisanj ter ustrezni zašˇ citi vseh vpletenih. Te-
žava je predvsem v tem, kako zašˇ cititi obe strani, pisce, kadar je
njihova pritožba utemeljena in se zaradi obˇ cutljive tematike no-
ˇ cejo izpostaviti, pa tudi vse druge, ki ob pogosto neutemeljenih
navedbah ostajajo nezašˇ citeni in zaznamovani. Rešitev bi mora-
la biti kombinacija razliˇ cnih ukrepov. Predvsem bi bila smiselna
sistemska ureditev z ustrezno zakonodajo, ki bi šˇ citila obe stra-
ni in doloˇ cala odgovornost posameznika v postopku. Spremembe
bi bilo smotrno uvesti tudi v formalno izobraževanje zaposlenih v
vzgojno-izobraževalnih zavodih, predvsem pri obravnavanju soo-
ˇ canja z nasiljem in spoprijemanja z njim. Smiseln bi bil razmislek
oustanovitvisupervizijskihskupin,vkaterihbiposameznikilahko
delilisvojeizkušnjeindrugdrugemuzagotavljali oporo.Zagotovo
je ena od rešitev tudi to, da še naprej opozarjamo na neustreznost
anonimne komunikacije in javno govorimo o njej ter o tem, kaj
spodbuja pri anonimnežu in predvsem kako negativno vpliva na
naslovnika. Ozavešˇ canje o problemu anonimne komunikacije bi
bilo smiselno pri vseh deležnikih, kar pomeni, da bi morali biti
o tem seznanjeni in ozavešˇ ceni tako vrhovni državni organi, za-
posleni v vzgoji in izobraževanju kot uˇ cenci in njihovi starši. Z
odkrito komunikacijo se izognemo negativnemu predznaku ano-
nimnosti, ki lahko pušˇ ca posledice, ter lažje in bolj konstruktivno
rešimo težavo.
Literatura
Anonymous. 1998. »To Reveal or Not to Reveal: A Theoretical Model of
Anonymous Communication.«CommunicationTheory 8 (4): 381–407.
Borysenko, K. R. 2017. »A Grounded Theory Study of Young Professionals
47

Gaja Škerlj in Eva Boštjanˇ ciˇ c
Coping with Being the Target of Workplace Bullying.« Doktorska
disertacija, Capella University.
Cassitto, M. G., E. Fattorini, R. Gilioli, C. Rengo in V. Gonik. 2003.
»Raising Awareness of Psychological Harassment at Work.«
https://apps.who.int/iris/handle/10665/42649
Di Martino, V., H. Hoel in C. L. Cooper. 2003. »Preventing Violence and
Harassment in the Workplace.« https://www.eurofound.europa.eu/
publications/report/2003/preventing-violence-and-harassment
-in-the-workplace-report
Dolinar, P., M. Jere, G. Meško, I. Podbregar in K. Eman. 2010.
»Trpinˇ cenje na delovnem mestu – zaznavanje, pojavne oblike in
odzivi.«Revija zakriminalistikoinkriminologijo 61 (3): 272–285.
Dvoršak, A. 2002.Detektiv:taktikainmetodikapoizvedovanjainprimeri.
Ljubljana:sad.
Fusch, P. I., in L. R. Ness. 2015. »Are We There Yet? Data Saturation in
Qualitative Research.« TheQualitative Report 20 (9): 1408–1416.
Hallberg, L. R.-M., in M. K. Strandmark. 2006. »Health Consequences of
Workplace Bullying: Experiences from the Perspective of Employees
in the Public Service Sector.«International Journal ofQualitative
Studies on Health and Well-Being 1 (2): 109–119.
Hoel, H., K. Sparks in C. L. Cooper. 2001. »The Cost of Violence/Stress
at Work and the Benefits of a Violence/Stress-Free Working
Environment.« https://www.ilo.org/wcmsp5/groups/public/---ed
_protect/---protrav/---safework/documents/publication/wcms
_108532.pdf
Hylén,U.,I.Engström,K.Engström,V.Pelto-PiriinA.Anderzen-
Carlsson. 2018. »Providing Good Care in the Shadow of Violence: An
Interview Study with Nursing Staff and Ward Managers in Psychiatric
Inpatient Care in Sweden.« Issuesin Mental Health Nursing 40 (2):
148–157.
Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo in šport. 2018. »Letno poroˇ cilo
Inšpektorata Republike Slovenije za šolstvo in šport za leto 2017.«
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ljubljana. http://www
.iss.gov.si/fileadmin/iss.gov.si/pageuploads/Letno_porocilo
_IRSSS_2017.pdf
Jan, S. 2011. »Mobbing na delovnem mestu in njegova povezava s
posttravmatsko stresno motnjo.« Magistrska naloga,
Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mariboru.
Lafone, K. A. 2014. »An Examination of the Characteristics of Disguised
and Traced Handwriting.« Doktorska disertacija, The University of
Birmingham.
Lang, G., B. Uršiˇ c, T. Vitez in J. Vrbanˇ ciˇ c. 2019. »Stranka nima vedno
prav – pojmovanje in doživljanje nasilja na delovnem mestu pri
prodajalcih.« V Obrazi nasilja na delovnem mestu, ur. E. Boštjanˇ ciˇ c
in A. Reberc, 203–222. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske
fakultete Univerze v Ljubljani.
48

Vpliv anonimnih pisanj na delo ravnateljev
Leymann, H. 1996. »The Content and Development of Mobbing at Work.«
European Journal of Work and Organizational Psychology5(2):
165–184.
Lynch, J. M. 2016. »Bullying Prevention through Anonymous Reporting
in Middle School Students.« Doktorska disertacija, The Chicago
School of Professional Psychology.
Mesec, B. 1997. Uvod vkvalitativno raziskovanje v socialnem delu.
Ljubljana: Visoka šola za socialno delo.
European Agency for Safety and Health at Work. 2010.Workplace
Violence and Harassment:AEuropean Picture. Luxembourg:
Publications Office of the European Union.
Morken, T., I. H. Johansen in K. Alsaker. 2015. »Dealing with Workplace
Violence in Emergency Primary Health Care: A Focus Group Study.«
bmcFamilyPractice 16 (1): 1–7.
Mugnaioni Lešnik, D., A. Koren, V. Logaj in M. Brejc. 2009.Nasilje v
šolah:Opredelitev, prepoznavanje, prepreˇ cevanja in obvladovanja.
Kranj: Šola za ravnatelje.
Mumel, D., S. Jan, S. Treven in D. Malc. 2015. »Mobbing in Slovenia:
Prevalence, Mobbing Victim Characteristics, and the Connection with
Post-Traumatic Stress Disorder.« Našegospodarstvo 61 (1): 3–12.
Najafi, F., M. Fallahi-Khoshknab, F. Ahmadi, A. Dalvandi in M. Rahgozar.
2017. »Antecedents and Consequences of Workplace Violence against
Nurses: A Qualitative Study.«Journal ofClinical Nursing 27(1–2):
116–128.
Oblak, T., G. Škerlj in J. Šubic. 2019. »Ko starši vedo veˇckotuˇ citelji –
nasilje staršev nad osnovnošolskimi in srednješolskimi uˇ citelji.«
VObrazi nasilja na delovnem mestu:psihološkipoglediinslovenska
praksa, ur. E. Boštjanˇ ciˇ c in A. Reberc, 183–202. Ljubljana:
Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Pahovnik, T., V. Peternelj, M. Špital in Z. Strojnik. 2019. »Daj, ˇ casti eno
rundo – nasilje nad natakarji.« VObrazi nasilja na delovnem mestu:
psihološkipoglediinslovenskapraksa, ur. E. Boštjanˇ ciˇ c in A. Reberc,
223–238. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze
v Ljubljani.
Privošnik, N. 2011.Vprimežudela: ukrepi innapotkiprisooˇ canju
znasiljem na delovnem mestu. Ljubljana: Tarion.
Rains, A. S., in C. R. Scott. 2007. »To Identify or Not to Identify:
A Theoretical Model of Receiver Responses to Anonymous
Communication.«CommunicationTheory 17 (1): 61–91.
Raphael, B., T. Lundin in L. Weisath. 1989. »A Research Method for the
Study of Psychologicaland Psychiatric Aspects of Disaster.« Acta
Psychiatrica Scandinavia 80 (353): 1–75.
Stentz, J. E., V. L. P. Clark in G. S. Matkin. 2012. »Applying Mixed
Methods to Leadership Research: A Review of Current Practices.«
TheLeadership Quarterly 23 (6): 1173–1183.
Stoll, C., H. P. Kapfhammer, H. B. Rothenhäusler, M. Haller, J. Briegel,
49

Gaja Škerlj in Eva Boštjanˇ ciˇ c
M. Schmidt, T. Krauseneck, K. Durst in G. Schelling. 1999. »Sensitivity
and Specificity of a Screening Test to Document Traumatic
Experiences and to Diagnose Post-Traumatic Stress Disorder inards
Patients after Intensive Care Treatment.« Intensive Care Medicine 25
(7): 697–704.
Škerlj, G., in E. Boštjanˇ ciˇ c. 2019. »Pojavnost in posledice anonimnih
pisanj v slovenskem vzgojno-izobraževalnem sistemu.« Kratka
eksploratorna anketa, Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta
Univerze v Ljubljani, Ljubljana.
Štiglic Hribernik, N., in E. Boštjanˇ ciˇ c. 2019. »To bom zmogla –
osebnostna ˇ cvrstost kot zašˇ citni dejavnik nasilja v delovnem okolju.«
VObrazi nasilja na delovnem mestu:psihološkipoglediinslovenska
praksa, ur. E. Boštjanˇ ciˇ c in A. Reberc, 277–292. Ljubljana:
Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Vartia, M. A. 2001. »Consequences of Workplace Bullying with Respect
to the Well-Being of Its Targets and the Observers of Bullying.«
Scandinavian Journal ofWork, Environment and Health 27 (1): 63–69.
GajaŠkerlj je magistrica psihologije, ki je magistrski študij
zakljuˇ cila na Oddelku za psihologijo na Filozofski fakulteti
Univerze v Ljubljani. gaja.skerlj@gmail.com
Dr.EvaBoštjanˇ ciˇ c je vodja katedre za psihologijo dela in
organizacije na Oddelku za psihologijo na Filozofski fakulteti
Univerze v Ljubljani. eva.bostjancic@ff.uni-lj.si
50