1 Leto XIII. 1 Štev. 86 'ELEFONi UREDNIŠTVA 25-«7 UPRAVE 28. 6} POSTNI ČEKOVNI BACUN 11.409 Maribor, IS. In %6. aprila 1939 NAROČNINA NA MESEC. Prejeman » opravi ali po poiti 10.— din. doiUfljeo aa dom 12.— din. tofina 25.— din Cena din V— | Španija v oklepu osi Skrivnostni dogodki okoli angleškega Gibraltarja — Veliko premikanje španskih in itali anskih čet — Gradn a francoskih utrdb na Pirenejh — Madridska proslava zmage bo šele 15. maja LONDON, 15. aprila. V tukajšnjih diplomatskih krogih se zatrjuje na podlagi posebnih Informacij, da general Franco ni pristopil samo k paktu proti kominter-nl, ampak Je sklenil z Italijo in Nemčijo tudi posebno tajno vojaško pogodbo, s katero je prevzel nasproti obema velesilama določene obveznosti. To Informacijo potrjujejo v polni meri tudi najnovejii dogodki okoH Gibraltarja, premikanja italijanskih čet In nemški pomorski manevri v španskih vodah. UTRJEVANJE GIBRALTARJA LONDON, 15. aprila. Iz Gibraltarja poročajo, da so se pričela na severu te znamenite angleške trdnjave nagla In obsežna dela, da se še bolj utrdi meja nasproti Španiji Na kraj utrjevalnih dej privajajo vedno nove oddelke vojakov ln delavcev. Na poučenem mestu Izlavljajo, da so ta utrjevalna dela potrebna zaradi varnosti Gibraltarja na kopnem, ker zbirajo Španci v bližini, zlasti pa v La LInel, vedno nove čete, med katerimi so tudi italijanske, ln ker grade nasproti Gibraltarju z vso naglico utrdbe. Sploh se opaža v Španiji zelo živahno gibanje čet, Iz katerega bi se dalo sklepati, da se pripravljajo na neke posebne dogodke. V Cadlxu ■se zbirajo močne italijanske čete z velikimi zalogami najmodernejšega bojnega materiala. To gibanje čet na španski strani vzbuja v Angliji, pa tudi v. Franciji vedno večjo pozornost, posebno pa dejstvo, da pošilja Italija v Španijo še nove oddelke. Zaradi tega mora storiti Anglija pravočasno vse za uspešno obrambo Gibraltarja, Franclja pa za varnost na Pirenejih. Včeraj sta prispela v Gibraltar francoska vojaška atašeja pri Francovi vladi v Burgosu. Tako vojaški kakor letalski ataše sta takoj obiskala guvernerja Gibraltarja. NAGLA PETAINOVA VRNITEV PARIZ, 15. aprila. Francoski izredni veleposlanik v Španiji, maršal Petain, se je včeraj nenadoma vrnil Iz Pariza v Burgos. Njegova tako nepričakovana vrnitev je vzbudila veliko pozornost in je, kakor se zatrjuje, v zvezi z akcijo ItaUje in Nemčije pri generalu Francu. Italijanski ln nemški pritisk nan] je tako velik, da postala vedno bolj Igrača v rokah Rima ln Berlina. Veleposlanik bo v Imenu francoske vlade resno opozoril špansko vlado na posledice, ki U nastale, ako bi se tuja Igra v Španiji nadaljevala. Obenem je pa pričela Francija z vso naglico graditi utrdbe tudi vzdolž španske meje, ki doslej edina še ni bila utrjena. Pariz pa pritiska vedno bolj tudi na London z zahtevo, da vpelje Anglija takoj splošno vojaško dolžnost, ker bi pripadla Angliji v primeru volne posebna naloga zlasti na skrajnem evropskem zahodu. GIBRALTAR TRN V ŠPANSKEM TELESU BERLIN, 15. aprila. »Berllner BBrsen-zeitung« piše o Gibraltarju, da je trn v španskem telesu in da ga ]e zato treba Izdreti. V podobnem smislu pričenjajo pisati o Gibraltarju tudi drugi nemški Usti, kar dokazuje, da it pripravila mimo dragega tudi kampanja na tej strani Evrope, kj je sedaj prvič naperjena direktno proti Angliji in njeni posesti. NEMŠKO BOJNO BRODOVJE LONDON. 15, aprila. Nemško bojno brodovje, ki odpluje 18. t. m. na pomladanske pomorske vaje v španske vode, se sestoji Iz dveh linijskih ladij, dveh križark, šestih rušilcev, 15 podmornic ter večjega števila spremljevalnih ladij. Bro mačl kot odgovor na nainovejše angle-ško-francoske akcije, obenem pa hoče Nemčija osvoboditi del italijanskega bro-dovja, da se lahko vrne iz španskih vod v osrednje in vzhodno Sredozemlje. Zatrjuje se pa tudi, da Je namen ohrabriti generala Franca, da postavi svoje že dolgo napovedovane zahteve nasproti Angliji in FrancljL PARADA ŠELE J5. MAJA MADRID, 15. aprila. Na uradnem mestu zanikajo, da bi bilo slavnostno vkorakanje generala Franca v Madrid že 2. maja, kakor je izjavil Mussolini. Vkorakanje se bo izvršilo komaj 15. maja In bo pomenilo proslavo konca državljanske vojne. To bo največja vojaška parada, ki Jo je Španija kdaj doživela. Prvič se le udeleže tudi moderni oklopnl avtomobili. tanki, topovi, protiletalski topovi Itd. Sodelovalo bo okoli 200.000 mož, na čelu pa bodo zmagoviti generali s Francom. Poseben položaj bodo zavzemale tuje prostovoljske čete. To bo zaključek vojne, v kateri je padlo 1,200.000 ljudi, 450 tisoč vojakov in 750.000 nevojakov. ODMEVI V PARIŠKEM TISKU PARIZ, 15. aprila. Današnji Jutrnji tisk se bavi z izjavama Chamberlaina In Da-ladierja, katerima se je včeraj pridružil še glas od preko oceana. »Le Potit Pa-rlsien« pravi, da sta Franclja in Anglija vlili vzhodni Evropi novega upanja. Toda os Izvaja pritisk že na drugem koncu Evrope, v Španiji Dočlm se bliža ura Italijanskega odhoda, pa se bliža nemški pritisk v obliki demonstracije nemškega brodovja. General Franco bo še Imel priliko spoznati, kako draga je njegova zmaga. »Echo de Pariš« se sprašuje, kaj Išče nemško brodovje v Španiji? Gotovo ne bo služilo to ustrahovanje dviganju španskega ponosa. Španija ne bo šla po kostanj v žerjavico za druge. Enako svarita Španijo tudi »Flgaro« In »Le Petlt Journal«. Nemško-poljska napetost VON MOLTKE BO BAJE PRINESEL IZ BERUNA ODPOVED NEMSKO-POLJ-SKEGA PAKTA. — KAMPANJA V NEMŠKEM TISKU. VARŠAVA, 15. aprila. Havas poroča: 1 nemško-poljskega pakta. Nemški vejeposlanik von Moltke, ki sel VARŠAVA, 15. aprila. Zunanji minister j znani. Prezident Roosevelt je odredil, da Zapiski Hjalmar Schacht Horace Greely Hjalmar Schacht je bil rojen 22. januarja leta 1877. in se je po končanih študijah posvetil bankar-stvu. L. 1923. je postal prvič 'prezident Nemške državne banke in ostal na tem mestu do 1. 1930. V tem času je stabiliziral marko iti rešil Nemčijo inflacije, pozneje je pa pripravil še konec plačevanja reparacij. Pri odpravi reparacij je igral silno važno vlogo posebno zaradi svojih tesnih prijateljskih in sorodstvenih zvez z Londonom. Zaradi tega so izkoristili njegove izredne sposobnosti in zveze tudi nacionalni socialisti in so ga po svoji zmagi 1. 1933. zopet postavili na mesto guvernerja Nemške državne banke. Tudi sedaj je napravil nemškemu denarstvu in gospodarstvu neprecenljive usluge. Kljub temu je prišel lani v navzkrižje s političnimi voditelji tretjega rajha iti moral se je umakniti. Toda njegove aktivnosti tudi s tem še ni bilo konec in poverjene so mu bile razne gospodarske misije v tujini. Prav sedaj potuje po orientu in je prispel v Indijo, da bi navezal z njo tesnejše stike za Nemčijo. Zdi pa se, da je naletel na močan odpor, ki izvira iz političnega ozadja. Indijski gospodarstveniki so mu napovedali bojkot. Miši v Belem domu Za bližaioči se obisk angleške kraljevske dvojice so izdali v Washmgtonu po- . sebne ukrepe, ki so ostali javnosti ne- mudi sedaj v Berita, se bo vrnil te dnliBeck je včeraj sprejel angleškega, sovjet-v Varšavo, kjer bo takoj obiskal Becka. jskega in italijanskega veleposlanika ter Izvedelo »e Je, da je bil Moltke poklican 1 romunskega, jugoslovanskega in holand- v Berlin zaradi novih navodil nemške vlade v zvezi z nemško-poljskiml odno-šaji. V zvezi s tem Je sprejel Beck včeraj tudi poslanike Anglije, Amerike in Romunije. Na nemški strani zatrjujejo, da bo vod Moltke prinesel Iz Bertina odpoved >kega poslanika. BERLIN, 15. aprila. V nemškem tisku se nadaljuje in stopnjuje kampanja proti Poljski in zavzema vedno bolj oblike, ki so ostale znane Izven časa češkoslovaške krize. Razvrstitev nemške vojske Z DANAŠNJIM DNEM DOVRSUJE NEMČIJA SVOJO DELNO MOBILIZACIJO IN RAZVRSTITEV CET NA POSAMEZNIH MEJAH. LONDON, 15. aprila. Agencija Reuter porota, da dovršuje Nemčija z današnjim dnem svojo delno mobilizacijo. Na vojaški konferenci dne 11. L m. Je Mio sklenjeno, da sc razpoložljive nemške čele razporedijo sledeče: 38.000 mož odpotuje po morju v Klajpedo In Vzhodno Prusijo, 72 Usod mož na severno nemško-poljsko mejo pri Koridorju, 22>.tM mož na Prad tkupno iugoslovansko-bolgarsko izjavo SOFIJA, 15. aprila. Takoj ko sta blll v četrtek objavljeni angleško-trancoski garanciji Grčiji in Romuniji, sta se sestala bolgarski ministrski predsednik in jugoslovanski poslanik na izredno konferenco, po kateri je jugoslovanski poslanik takoj odpotoval v Beograd. Te dni se pričakuje silno važna združena Izjava Jugoslavije In Bolgarije z ozirom na mednarodni položaj. Danes govori Clano RIM, 15. aprila. Danes bo govoril zu-dovje je sestavljeno Iz najmodernejših1 nanji minister grof Clano pred korpora-bolnili ladij, ki so bile vse zgrajene v uo- cijsko zbornico svoj veliki zunanjepoll-vejšem času. Nemška eskadra bo obiska- tičnl govor, v katerem se bo bavil z medla severno Španijo, Portugalsko. Tanger narodnim položajem. Seje se udeleži tudi In španski Maroko. Ta manever se tol- nemški maršal Ooring, ki se je vrnil v je treba odločno zatreti mišjo zalego v washingtonskem KapHolu. Dogodilo se ie namreč ob slavnostnih priložnostih, da so miši letale po parketth in razburile goste, posebno dame. Sredstva, ki so jih doslej preizkusili v boju proti mišim v Kapitohi, niso zalegla. Milijardni prejemki radia Generalni ravnatelj britskega radia Ogilvi je na predavanju v Liverpoolu dejal, da je Britska radio družba (British Broadcasting Company - BBC) prejela od začetka svojega delovanja 36 milijonov funtov (okoli 5 milijard dinarjv) na taksah od naročnikov. Od tega je izplačala družba državni blagajni na davkih 15 milijonov futov. Za nevtralnost USA »Zavod javnega mnenja«, ki se trudi, da bi proučil nazore vseh slojev ameriškega prebivalstva o aktualnih vprašanjih na temelju znanstvenih metod, je objavil izsledke najnovejše ankete o znani spremembi ameriškega zakona o nevtralnosti. Po njegovih trditvah, ki pa niso zmerom odločilne za resnično razpoloženje najširših ljudskih plasti severnoameriške javnosti, je pritegnila sicer večina udeležencev ankete podpiranju demokracij s hrano v primeru vojne, na vprašanje pa. ali naj Združene države izvažajo demokracijam tudi vojaški material, je pritrdilo le malo udeležencev ankete. Proti pošiljanju ameriških bojnih ladij v Evropo se je izrazilo 84 odstotkov udeležencev. Nemško-pol)tko gospodarstvo Nemčija je bila doslej največji odjemalec poljskega blaga in njenih surovin. Bila je pa tudi njena največja uvoznica. Poljska je uvažala iz Nemčije blaga za r“*rr*,— ■ “* i300 mil. zlotov irf izvažala v Nemčijo za indijskega kongresa in deželnih zborov. [282 mil, zlotov. V odstotkih je nemški Enake obrambne ukrepe je storila Juž-jdelež na poljskem izvozu 26%, na uvozu na Afrika. |pa 23%. osrednji in južni del nemško-poljske meje, 350.000 mož na holandsko mejo, 430 tisoč mož na francosko mejo, 100.000 mož na južno mejo in v lta-(alijo, 38.000 mož pa v italijansko Libijo. Tem 1,248.000 možem je pa Ire-ba prišteti še oddelke aktivnih čet, ki so deloma tudi že razvrščene na mejah ali v njihovi bližini. spremstvu maršala Balba iz Libije v Rim, kjer sta ga pričakovala in sprejela Mussolini ter njegov zet grof Ciano z vrhovnimi vojaškimi poveljniki. UKREPI KVEN EVROPE SEDNEV, 15. aprila. Včeraj se je pričela velika pacifična obrambna konferenca, ki je rodila vidne rezultate. Sin-gapoore je sklenil izreden dodatek za svojo obrambo v znesku četrt milijarde dinarjev. Malaya je v isti namen investirala že pet milijard din. Nova Gvineja se priključi obrambnemu sistemu Avstralije. V Hongkongu se zbirajo prostovoljci. Indija pa je danes izdala Belo knjigo, s katero prejme od danes dalje glavni guverner Indije izredna pooblastila in preidejo' nanj kompetence Maribor, 15. aprila. Jutri se pričenja v naši sončni ob dravski prestolnici II. Umetnostni teden, ki naj pokaže najnovejše plodove dela domačih slovenskih umetnikov vseh področij: literarnega, likovnega, glasbenega in gledališkega, obenem pa vzbudi tudi v najširših plasteh javnosti zanimanje za naše najgloblje kulturno snovanje. Kulturno izživljanje naroda je bilo vedno zadnji cilj po napredku stremečega človeštva in najvišja ter najtrajnejša vrednota življenja. Zunanja moč in sila, vodeča navadno po tragični nujnosti razvoja v nasilje in barbarstvo, lahko za nekaj časa preslepi narode in množice, da pozabijo na svoje pravo človečansko poslanstvo, toda za trajno se ne more vzdržati na oblasti. Prej ali slej pride čas, ko duh zopet zmaga nad materijo, kvaliteta nad kvantiteto in kultura nad barbarstvom. Ako se ozremo nazaj v zgodovino, ki jo je prehodilo človeštvo v teh nekaj tisočletjih od prvih kulturnih dvigov v Prednji Aziji in severni Afriki do dandanes, vidimo, da so že davno pozabljene sijajne vojske in zmage nasilnih osvojevalcev izumrlih narodov. Na njihovo življenje in delo nas spominjajo kvečjemu še imena in nepomembne zgodbe. Ako ne bi bili ti narodi storili za človeštvo nič drugega, kakor samo nekaj krvavih bojnih pohodov, se dandanes zanje nihče ne bi več brigal. Da žive še vedno v spominu človeškega občestva in bodo živeli do konca, za to se morajo zahvaliti izključno le svojim kulturnim in v prvi vrsti umetniškim stvaritvam. Veličastne umetnine starih Asircev in Babiloncev, Egipčanov, Feni-čanov, Etruskov in predvsem starih Helenov in Rimljanov so tisto, kar nas navdaja s spoštovanjem do njih in občudovanjem do njihove duhovne moči. Milijoni ljudi z vsega sveta, ki obiskujejo njihove nekdanje domovine, im hodijo' tja zaradi spomina na vojskovodje in boje, ampak zato, da občudujejo nesmrtne umetnine, se ob njih oplajajo z novimi vzpodbudami in plemenitijo duha in srce. Že to je zadosten dokaz, kaj je izmed tistega, kar narodi počno in ustvarjajo, važnejše in trajnejše in kaj ima resnično, ne le hipno in namišljeno vrednost. Dokaz je pa tudi, da duhovna in umetniška veličina ni odvisna od števila njihovih pripadnikov in še manj od števila njihovih bajonetov. V tekmi, ki je edina vredna človeških naporov, ki je edina plemenita in vzvišena, sodelujejo lahko vsi, tudi številčno najmanjši narodi. Saj je prav mala Helada ustvarila največje umetnine preteklosti, katerih ni mogel nikoli niti doseči, kaj šele preseči toliko večji poznejši Rim. Toda ne samo v preteklosti, tudi v sedanjosti imamo za to nešteto klasičnih primerov. Ali niso duhovne stvaritve Švedov, Norvežanov, Fincev in mnogih drugih malih narodov večje, pomembnejše in trajnejše, kakor dela tolikih sodobnih, desetkrat večjih narodov! Med male narode spadamo tudi mi Slovenci, in zato je tudi nam odkazano naše veliko poslanstvo v občestvu človeštva v duhovnem, kulturnem, umetniškem ustvarjanju. Ne, s silo orožja in osvajanj tujih ozemelj se ne moremo in nočemo uveljaviti. To dvomljivo in minljivo slavo prepuščamo Slovenci drugim. Nočemo in ne moremo pa prepustiti drugim skrbi za svoj kulturni dvig! Rasti hočemo iz sebe, iz svojskosti svoje duševnosti, iz narodnih zakladov, ki leže v nas samih. S temi zakladi smo se že doslej uvrstili med najkultumejše narode Evrope, naše hotenje pa sili še više: postati moramo svetlo duhovno žarišče na tem važnem križišču Evrope! Zato moramo mobilizirati vse svoje stvarjalne sile prav povsod. V Mariboru jih je mobiliziral Umetniški klub, ki je postal zbirališče vseh oblikovalcev višjih vrednot slovenske avtohtone kulture na ozemlju bivše mariborske oblasti, revije te mobilizacije pa so naši Umetnostni tedni. Kakor nekoč stari Grki na olimpiadah, hočejo pokazati r.aši pesniki, pisatelji, dramatiki, slikarji, kiparji, glasbeniki in gledališki igralci, kaj so v teku enega leta ustvarili najboljšega. Zato so določene vsako leto tudi nagrade, ki ne vrednotijo samo ustvar- Tako govori Amerika MOŠKE BESEDE PREZIDENTA ROOSEVELTA O MODERNEM BARBARSTVU IN O POTREBI OBRAMBE PRED NEVARNOSTMI. WASHINGTON, 15. aprila. Včeraj je Imel predsednik Zedinjenih držav, Roosevelt, pred skupščino vseanteriške uni|e velik govor. Poudaril je, da družina ameriških narodov že več kakor pol stoletja složno deluje na utrditvi svetovnega miru. »Iz želje, služiti miru, se sestajajo ameriški narodi na konference, da razčistijo morebitne nesporazume v miru in ne po vojni. Ameriški narodi so daleč od tega, da bi drug drugega zalezovali zaradi pohlepa po naravnih bogastvih. Vsaka misel na nasilo rešitev sporov jim je smešna, zločinska. Ali res ni boljše rešitve mednarodnih nesporazumov od načina, kakršnega so se posluževali Huni In Vandali pred 1500 leti? Novi svet vodi politiko odprtih vrat, sporazumnega sodelovanja In odklanja misel medsebojnega obračunavanja po vzorih Iz kamene dobe. Ali moremo mi v novem svetu pomagati Evropi, da ne strmoglavi v propast? Jaz mislim, da! Nobene nujnosti ni, da bi stari svet moral v katastrofo. Ljudje so ujetniki mišljeni, ki se jih lahko vsak čas osvobode. Pred dnevi je poglavar nekega naroda rekel, da je ujetnik Sredozemlja. Nekaj dni nato je vodja še večjega naroda dejal, da je jamstvo, ki ga je dal svobodni narod drugemu svobodnemu narodu grožnja in obkrože-vanje. Ničesar ni res! šlo je le za utrjevanje miru pred napadi! Ako bi nas kdo napadel, bi naletel na skupen odpor. Ko sem lani obiskal Kanado, sem naglasil, da bi USA branile to dežeio, če bi jo kdo napadel z onkraj oceana. Panameriška konferenca javlja svetu: Zavedati se je treba, da postaja razdalja med ameriško celino In starim svetom zmerom manjša. Zračna brodovja bodo v doglednem času 7. lahkoto preletela ocean. Usoda Amerike in Evrope postaja vedno bolj vezana. . Novi rod mora pripraviti tesno sožitje obeh svetov, kajti gospodarska katastrofa Evrope bi težko prizadejala tudi Ameriko. Pripravljeni moramo biti, da se iz starega sveta ne zanesejo semkaj kvarne ideologije, ki bi sp;olilično vzgojo in kulturo, zbira politična izkustva ter jača politično zavest človeškega dostojanstva in socialnih dolžnosti. Teiko bo najti srbskega »Mačka" Strankarskim vodjem srbskega naroda postavlja dr. Maček nalogo, da izmed sebe izbero predstavnika, ki bi imel v številu izraženo tolikšno moč, kot jo ima vodja hrvatsikega naroda. Kdor le mak) pozna miši jen'je srbijanskih politikov, pravijo »Jugoslovenske noviaie«, ve, da bo težko najti srbsikega »Mačka« in bodo raje ostali pri partizanskem sistemu strank. Po prvi in drugi Jugoslaviji prihaja zdaj tretja, v kateri se borita dva nacionalna principa dveh strankarskih sistemov za oblast. Eno teh načel bo zmagalo in dalo obeležje tretji Jugoslaviji. Industrijska podjetja v Beogradu Beograjska industrija se je po vojni zelo razmahnila. Ugodne davine dajatve vabijo zadnje čase industrijo iz vseh krajev države v prestolnico. L. 1919. je imel Beograd 67 industrijskih podjetij, 1. 1925. že 99. Tik pred nastopom krize je bilo v prestolnici 137, 1. 1932. že 156 industrijskih obratov. L. 1935. je število industrijskih podjetij naraslo na 173, lani na 250 .obratov, ki zaposlujejo 15.000 delavcev. Prirojena ali politična narodnost? V sporih med Slovenci in Nemci na našem ozemlju je obstajalo že od nekdaj nesoglasje glede pojmovanja narodne pripadnosti. Dočim smo stali Slovenci dosledno na stališču, da je narodnost nespremenljiva, so zagovarjali Nemci mnenje, da jo je mogoče s svobodno odločitvijo svobodno menjati. Po tem je bilo naše pojmovanje narodnosti etnično, nemško politično. Nemško pojmovanje je bilo tipično avstrijsko. Heterogenemu skrpucalu Avstriji, ki se ni ničesar bolj bala kakor etnične sile narodov, je naravnost ustrezalo in vsem monarhističnim namenom odgovarjalo načelo političnega pojmovanja. Zato je to pojmovanje širila, podpirala in našla zlasti v naših Nemcih najbolj navdušene oznanjevalce te teorije, kajti samo na tej podlagi je bilo mogoče ustvarjati iz sinov slovenskih staršev pripadnike nemške politike. Slovensko načelo je tako fabricira-nje »Nemcev« eo ipso izključevalo. Ako se pa ozremo globlje v zadevo, moramo takoj opaziti, da je našo teorijo ustvarjala stvarnost, dočim je pri Nemcih ustvarjal teorijo namen! Mi smo izhajali s stališča, da je narodnost skupina ljudi, ki jih ne druži samo zunanja oznaka jezika, zavesti in prepričanja, kar se vse res da menjati, ampak predvsem duševnost celotnega značaja, ki jo je v dolgih stoletjih izoblikovala krvna sorodnost, sorodnost zgodovine, sorodnost čustvovanja, sorodnost miselnosti, katere osnovni elementi so vsebovani že v prirodnem značaju človeka, so torej prirojeni. Da je temu res tako, je dokazala tudi znanost, ki more popolnoma določno opredeljevati miselnost, t. j. mentaliteto in mentalnost posameznih narodov in njihovih pripadnikov. To se odkriva zlasti jasno v umetnosti vseh panog, in menda ni na svetu človeka, ki bi mogel oporekati dejstvu, da n. pr. Rus Dosto-jevskij nikoli ne bi bil mogel napisati »Fausta«, Nemec Goethe pa ne »Zločina in kazni«, pa če bi se bil Dostojevski] tudi oklenil nemščine in se politično opredelil za Nemca, odnosno Goethe za Rusa. že samo ta bežna primera dokazuje, da je narodnost nekaj dosti globljega in trajnejšega, kakor samo svobodna politična opredelitev. To dokazuje nič več in nič manj, da tudi človek, ki sledeč teoriji naših Nemcev, iz svoje politične volje zapusti narodnost svojih prednikov in se opredeli za drugo narodnost, v svojem najglobljem bistvu še vedno ohrani značaj svoje prirojene narodnosti in ostane tako po svoji duhovnosti še dalje pripadnik te narodnosti. Spremenita se samo njegov jezik in njegovo politično prepričanje. Ta notranja pripadnost k prirojeni narodnosti se ohrani celo tudi še v njegovih otrocih, pa četudi nikoli niso znali jezika svojih prednikov in se svoje prirojene narodnosti nikoli niso zavedali. Ako bi analizirali značaje in duhovno strukturo na podlagi nemške teorije v Nemce spremenjenih Slovencev, bi prišli do presenetljivih zaključkov, ki bi pravilnost te trditve do dna dokazali. — Vzemimo na primer samo zadnjega avstrijskega kancelarja dr. Schuschnigga < Sušnika), katerega stari oče je bil še trdno zaveden Slovenec. Vzgojen je bil v popolnoma nemškem okolju kot Nemec in se svoje slovenske prirojene narodnosti nikoli ni zavedal, toda po vsem svojem značaju in po vseh svojih dejanjih je ostal do zadnjega tipičen Slovenec in samo tako je bilo tudi mogoče razumeti njegovo politiko. Slovenska je celo njegova fiziognomija! Da nastane iz neke n. pr. slovenske rodovine resnično nemška rodovina, je treba več generacij in mnogo krvnih mešanj, pa še potem se lahko zgodi, da dobi ta ali oni potomec nenadoma zopet vse tioične lastnosti svojih slovenskih prednikov. Isto velia seveda tudi za Nemce, ki postanejo Slovenci in za vse dru- Radivoj Rehar ge narode. Sicer pa, ako bi bilo nemško načelo svobodnega narodnega opredeljevanja resnično, ne bi bila nikoli mogoča nobena rasna teorija. Ako ne bi bila narodnost globlje zasidrana, kakor v svobodni politični opredelitvi, bi tudi vsi Židje, ki bi se svobodno opredelili za Nemce, postali v tistem trenutku pravi Nemci. Prav to pa rasna teorija nemškega nacionalnega socializma zanika in postavlja s tem na laž tudi vso avstrijsko teorijo o narodnosti kot svobodni opredelitvi. Ako iz Žida ne more, kljub jeziku in političnemu prepričanju, postati Nemec, tudi iz Slovenca ne more. Kakor ohrani Žid dalje svoje židovske temeljne lastnosti, tako ohrani tudi Slovenec slovenske! Zato naši nemčurji niso in nikoli ne morejo biti Nemci, pa če vsak dan stokrat prisežejo, da so se opredelili za nemško narodnost, če se poslužujejo samo nemščine in če še tako sovražijo Slovence. Prav to sovraštvo je tipično potrdilo navedenega, ker izvira iz podzavesti, da so ostale korenine le še v starih tleh. Tisti, ki je uvedel proti Židom sveto inkvizicijo, je bil toledski nadškof, krščen sin židovskih staršev! Prav s sovraštvom do Židov, ki je presegalo ono kristjanov, je hotel zadušiti v sebi vest odpadništva in prepričati svet, da je zares kristjan. Od tod izvira vsa zagrizenost naših nemčurjev in ves bes do Slovencev: ker se svojega prirojenega slovenstva ne morejo iznebiti, ker so vsi njihovi zadevni napori zaman in jih to v podzavesti neprenehoma preganja. Tako so zaradi svojega političnega odpadništva izključeni iz občestva slovenskega naroda, po svojem slovenskem prirojenem bistvu pa tudi iz duhovnega občestva nemškega naroda. Ako hočejo, da zopet najdejo svoje notranje ravnotežje, se morajo vrniti sami ali vsaj po svojih otrocih tja, od koder so prišli: vrniti semorajo v slovenstvo! Zato je v interesu duhovne čistosti Nemcev samih — ako si ne žele še več Schuschniggov — da se renegatov sami otresejo in jih izločijo iz svojega občestva. In ko bodo tako sami med seboj, se bo pot prijateljstva med njimi in nami prav lahko in prav hitro našla. Dokler se pa to ne bo zgodilo, korak na to pot ne bo mogoč. R e n e g a t bodo večna stena, ki nas bo delila! Razen tega bodo negacija vse vrednosti nemške nacionalno - socialistične rasne teorije. Zgrešeni cilji naše inteligence Rudi Čačinovič Dvajset let brezuspešnih »vistosmerit-venik« centralističnih poizkusov je razkrinkalo že mnogo trditev, s katerimi so nastopali slovenski zagovorniki centralizma. Odpor na katerega so naleteli taki poizkusi na področju slovenskega kulturnega izživljanja, se je pojavil tudi v slovenskih gospodarskih krogih, na katerih varljivih upih so bili nekdaj zgrajeni. Potrdila se je tudi pri nas resnica, da ne more biti popolne kulturne svobode brez resnične gospodarske in finančne samostojnosti Pomisleki so navdajali slovenske izo-bražnce še takrat, ko je bilo že vsakomur jasno, da se temeljno vprašanje medsebojnih odnosov treh narodnih individualnosti, predvsem pa hrvatskega vprašanja prej ali slej mora rešiti. Danes, ko je to vprašanje neposredno pred razpletom, je za slovenske prilike tembolj potrebno, da se zbrišejo zadnji ostanki stare miselnosti, in da gradimo svojo bodočnost izključno v skladu z interesi slovenske narodne skupnosti. Prva lažna postavka v temeljni zmoti naše inteligence je bila posledica spretne propagande slovenskih centralistov, ki so obljubljali slovenski inteligenci v centralistično urejeni državi posebno privilegiran položaj intelektualni premoči Slovencev nad zaostalo revno sredino kje na jugu. Statistike centralistično urejenih ustanov zgovorno dokazujejo, kako zmotna je bila ta postavka. Razvojna tendenca ie najrazvidnejša iz statistike vodstev teh ustanov, kjer Slovenci nismo bolje odrezali od Hrvatov. Če pa upoštevamo hr-vatsko kompaktnost in škodljive posledice varljivih upov centralistično usmerjenega slovenskega inteligenta na naše politično življenje, smo Slovenci neprimerno slabše odrezali. To kaže posebno današnji položaj, v katerega smo zašli nepripravljeni in razdvojeni in to v precejšnji meri ravno po krivdi take Inteligence. Druga zmota centralističnega inteligenta je strah pred slovenskim klerikalizmom, proti kateremu je Iskal zunanje zaslombe v centralizmu. Slovenski inte-ligent ni opazil, da se s takšno politiko še bolj oddaljuje od ljudstva in utrjuje moralni prestiž nasprotne skupine. V o m a n „V E C E R N I K A“ sszsitm "UeuatM iiidmu" 17. t. m. .. . „ „ svoji kratkovidnosti ji je celo omogočil, da je ohranila videz edine zagovornice slovenskih narodnih interesov tudi v časih, ko njena politika tega nikakor ni opravičevala. Namesto da bi opustil stare poti in krive preroke ter krenil na pot naprednih slovenskih skupin v skladu z interesi slovenske narodne individualnosti, je omahoval, taktiziral in pričakoval rešitve od zgoraj. S tem je slabil resnično napredna prizadevanja — dasi je o naprednosti največ govoril — ter je tako omogočil nekaj totalitarnih poizkusov konservativne strani, pred katerimi je hotel Slovence obvarovati. Nedvomno bi bili vsi totalitarni poizkusi katere koli skupine vkleniti slovenski narod v svoj strankarski in ideološki kalup, ki bi bil v današnjih časih še posebno nevaren. Upajmo, da bodo žalostne skušnje slovenskega naroda v komaj minulih dneh tudi tu koristno delovale. Še zadnji omahljivec se mora prepričati, da je rešitev pred takimi pojavi le v tesni povezanosti z interesi slovenskega naroda. Slovenski centralistično usmerjeni in-teligent je doživel podobne izkušnje s svojimi egoističnimi stanovskimi računi kot slovenski industrijec. Razvoj, ki je bil narekovan po interesih druge sredine in katerega orodje Je bil, ga je ne samo izrinil iz te sredine, temveč začel ogra-žati tudi doma. Vpliv slovenske inteligence v ljudstvu bo največji, kadar bo tesno povezana z njegovimi vsakodnevnimi prizadevanji za boljše življenjske pogoje. Najnaprednejša skupina je tista, ki je pripravljena v tem boju največ žrtvovati Temni dobi v zgodovini slovenske inteligence, ki je rodila Bachove »huzarje«, je sledila ena izmed najsvetlejših dob njenih prizadevanj za bodočnost slovenskega naroda. Dovolj je svetlih pojavov posebno med mlajšo slo- vensko inteligenco, ki tako razdobje, v tesni zvezi s preprostimi slovenskimi množicami, obetajo tudi v bodoče. V njih pa je tudi edina rešitev problemov, ki so po zmotnih postavkah ustvarjali iz slovenskih inteligentov zagovornike centralizma —• tokrat v popolni skladnosti z interesi najširših množic slovenskega naroda. Osrednji ' ' *...” Ivan Bratko Naročite pravočasno „Večemik“ Pri mnogih malih, ogroženih ah že podjarmljenih narodih opažamo, da so se vse njihove socialne plasti aktmzirale v obrambnem boju. Ni sloja, ki bi stal ob strani; zgolj neznatna peščica, ki nima v ljudstvu korenin, skače temu neprestanemu, zdaj uspešnemu zdaj s težkimi porazi kronanemu boju, v hrbet. Na drugi strani pa imamo prav pri enem izmed najmanj razvitih slovanskih narodov primer. da so bile ljudske plasti v tem boju razdvojene in neorientirane, ter je ozki, profciljudski skupini uspelo v trenutku velikih zgodovinskih odločitev, odločilno povzpeti se na najvidnejše mesto. V mislih imamo slovaški primer, kjer je trenutno prevladal duh oportunizma, duh, ki gradi na iluzijah o tujčevi dobrohotnosti, duh ki mu je tuje spoznanje, da je vsak narod deležen in sposoben toliko samoodločbe, kolikor si je je s pravičnim bojem pridobil. Slovenski narod hoče brez dvoma v vseh svojih plasteh in poMtičnih forma- ciiah prvo pot, kajti to je pot, po kateri utora prej ali dej vsak narod, ki hoče nuditi pravi in trajni odbor težnjam neenakosti med narodi in težnjam asimilacije matih narodov. Asimilacija dandanes za nas ni toliko v opuščanju narodnega jezika. Asimilacijske težnje prihajajo do izraza zlasti v socialnem navezovanju množic. To socialno navezovanje sega od šarjenja misli, da smo v gospodarskem pogledu sestavni del tuje skupnosti, pa do kupovanja naše zemlje po tujih, nekmetskih ljudeh. Boj zoper asimilacijo, zoper ustvarjanje ljudstva brez narodne zavesti, pa terja širme, pritegnitve širokih plasti podeželskega prebivalstva in industrijskega delavstva. Doslej je bilo obrambno delo omejeno skoraj izključno na študirajočo mladino. Mladina na univerzi se je združila in s tem pokazala na pravilno pot Mladina je edino v vsej svoji širini in po svojih močeh odgovarjala na dogodke časa in na dejstvih dokazala, da v njej ni ohromel naravni čut za narodne interese. Vendar je daleč premalo, če le en tenak sloj koraka s časom, široke ljudske plasti pa ostajajo zadaj. Premalo je, če le en sloj zamenja stare metode dela z novimi, zastarela gesla s sodobnejšimi, če je le v njem premagana nekdanja mentaliteta, drugod pa še vedno gospodari. Zaradi tega je sedaj naš osrednji problem, kako razširiti uspešno obrambno delavnost v vsej širini in globini naše narodne skupnosti. Ustavimo se najprej pri delavstvu. Delavstvo stoji v teh naporih še vedno ob strani, ali po vsaj ne kaže tiste aktivnosti, ki odgovarja njegovi moči in značaju. Medtem ko je stalo tuje delavstvo v prvih borbenih vrstah svojega naroda, med naše delavstvo šele prodira spoznanje, da je obrambni boj sploh potreben. Vzgoja k meglenemu internacionalizmu, ki je odklanjal ali podcenjeval narodne interese, je v tem pogledu zapustila sledove vse do danes. Naj omenimo tu le naše trboveljske revirje! Tak interna -cionalizem, ki se je vedno bolj izkazal kot oportunizem, je razglašal narodni boj za izključno domeno meščanstva. V resnici pa prav dogodki zadnjega čaisa pričajo, da narodni boji najbolj živo zadenejo ljudstvo. Saj stavijo porazi v teh bojih na kocko njegovo e k s i s t e n-c o, slabijo njegovo kulturno rast, ga mečejo na dno sodobne reakcije in bede. Zato je prav med ljudstvom ogroženih na rodov, ld so vezani na svoje narodne ideale s tradicijo in z uspehi, največ odločnosti in najmanj kapitulantstva. Delavstvo predstavlja objektivno pri nas važnega činitelja v obrambnem delu! — Čas je, da se te doslej speče energije vzdramijo in prinesejo novega duha v to delo. Primeri nekaterih krajev v Slovenije že zdaj pričajo, kolikšnega pomena je to za narod, ki je potreben dvakratne moči, da zmore naloge, ki se mu nalagajo in katere ga še čakajo. Mogoče še težji je problem podeželskega prebivalstva, problem njegove vo- lje in pripravljenosti, uvrstiti se z dušo in telesom v ta boj. Naša vas je v povojni dobi doživela udarce za udarci Začelo se je z izgubo velikih zahodnih tržišč. Razvojni proces je zaostril, zlasti v krizi, nasprotje med mestom in vasjo, med bogatini m siromašnimi, med našo zaostalo agrarno proizvodnjo in med racionalizirano proizvodnjo ameriških velikih farem in plantaž. Naš narodni položaj skozi 20 let je vsa ta nasprotja še bolj ostril. Tako je bila ustvarjena tista osnova, na kateri je bilo tujcu olajšano politično delovanje in gospodarsko prodiranje. Težka razočaranja in nevednost so bila ugodna tla za sejanje sladkih laži, vzgoja k neveri vase in k malodušju je olajšala ustvarjati iluzije o odrešenikih in gospodarsko propadanje je utrlo pot tujemu kapitalu na našo vas. Tujec obihije z denarjem, naš mali človek ga nima. Tako se dogaja, da danes, ko našemu kmetu primanjkuje zemlje za golo eksistenco, prehaja ta zemlja v tuje, nekmet-ske roke zaradi luksusa m politične akcije. Preusmeriti ta gospodarski razvoj na vasi je mogoče samo s trdnim kmetskim gibanjem. Z gibanjem, ki bo zopet vrnilo kmetskemu ljudstvu vero vase, v to ,da so tudi od njega odvisni gospodarski procesi; v njem zbudi duh odločnosti in samozavesti. Agrarni vzhod Slovenije je brez dvoma danes v tem pravcu zoral že globoke brazde. Tako bo spet okrepljena ljubezen do rodne grude in do domovine. Eno je brez dvorna: samo trdno delavsko gibanje in zavedno kmetsko gibanje moreta postati tista trdna temelja, na katerih sloni odporna moč našega naroda. Nemogoče in kratkovidno je, pojmovati obrambno delo le v ožjem smislu: le v boju proti neposrednim akcijam. Treba je iti globlje, h koreninam zla! Potrebna je naslonitev na matične plasti slovenskega naroda, zlasti na podeželje, in izpopolnitev osnovnih pogojev njegovega narodnega razmaha: izobrazbe, svobode in socialne pravičnosti. S tem pa ne smemo niti najmanj podcenjevati neposredne obrambne akcije. Ta akcija je naš neposredni odgovor na tuje delo, dočim je namen posredne: popraviti to, kar se je v 20 letih zagrešilo z naše strani. Izprepletamje prve in druge naloge je pot, ki pelje slovenski narod naprej, iz stagnacije k razmahu, od malodušja k veri vase. K poročilu pod tem naslovom, ki smo ga priobčili v velikonočni številki, nam je poslal slovenjebistriški župnijski urad pojasnilo, v katerem pravi, da je organist g. Grčgl imel službo odpovedano že dalje časa, ki da jo je sam odpovedal s 1. IV. in "se mu zaot krivica ne godi. Odpoved je vsakomur na vpogled v župnijskem uradu. Nadalje, da g. Grogi navzlic napovedi zadnje čase niti za cerkveni zbor V ponedeljek novi roman »Nevarna ljubezen" .Kriza organista” v Slov. Bistrici ni imel rednih vaj. S prižnice je bilo objavljeno, da mu je župnijski urad izplačal vse pogrebnine in štolnine. Dajatve so mu pa dolžne samo nekatere stranke. Cerkveno sodišče v Mariboru pa bo razsodilo, če mu pripadajo tudi orglane maše za 6 let nazaj. Pevski zbor se po odstopu g. Grogla ni zmanjšal, ampak pomnožil in pel Alelujo, kakršne še Slov. Bistrica ne pomni. Med prvimi obmejnimi jadralnimi skupinami je bila na pobudo tuk. učitelja g. žarka Burje v drugi polovici 1936 ustanovljena tudi v Gornji Radgoni jadralna skupina z delovnim programom, ki obsega gradnjo jadralnih letal ter izšolanje jadralnih letalcev-pilotov. Pod vodstvom g. Burje se je kaj kmalu zbrala okrog njega peščica mladih letalcev, ki so se oprijeli praktičnega dela brez vsakega hrupa in večjih denarnih sredstev. Pri tem dejanskem položaju pa je jasno, da tudi širša javnost doslej ni vedela za dosedanje znatne uspehe te obmejne marljive jadralne skupine. Kot mravljice pridne vidiš ob vsakem prostem času že 15 članov broječo skupino, zaposleno v delavnici g. dr. Vinka čremošnika pri gradnji jadralnih letal. Prvo letalo je bilo dograjeno že v lanski spomladi, drugo je tik pred dokončno gradnjo, gradi pa se tretje, ki bo takisto pred potekom 3-letne Naši bodoči piloti dobe obstoja dograjeno. Toda ne samo v delavnici, tudi na terenu so dosegli naši marljivi mladi jadralci že lepe uspehe. Sprva so vežbali v jadranju s prvm dograjenim letalom vsak praznik in nedeljo ob ugodnem vremenu na Lomanoškem bregu pod tako zvanim Jageričevim vrhom. Jadranje sta učila z »gumi-startom« člana Mariborskega aerokluba inž. Humek in Filipič. Sedaj so se naši letalci preselili v Gornjo Radgono ter vežbajo na Tratah, kjer je raven teren ter izredno pripraven za vež-banje s pomočjo avtomobila in jeklene vrvi. Nekateri agilni jadralci so pokazali dokaj lepe uspehe, zlasti gg. Šterniša Franc, Belec Stanko, Semenič Ivo in Pučko Ernest, od katerih se pričakuje, da bodo trije položili prih. nedeljo celo izpit »B«, za izpit »A« pa se predvideva celo 40 kandidatov. Težka nesreča v Apački kotlini KONJA UBILO, VOZNIKI PA LE ZA LAS UŠLI SMRTI V torek se je primeril na ovinku med vasmi Žiberci in Zepovci v Apački kotlini hud karambol, pri katerem je bil ubit en konj, medtem ko so vozniki le za las ušli gotovi smrti. Iz Zepovc se je vračal oroti domu Josip MaJly iz Trat pri Gornjem Cm u reku s svojim tovornim avtomobilom ter vozH s precejšnjo brzfcio pravilno ob desni strani ceste. Na ovinku proti Zibercem pa mu je privozil nasproti z enovprežnim vozom okrajni zdravnik dr. Julij Matthey iz Apač. Ker je cesta na tem delu preoej ozka, je bil karambol neizogiben. Avtopodjetnik Mally je sicer zavozil popolnoma ob rob ceste, vendar je zadel ob oje voza in konja s tako silo, da je bil konj idrit, avto pa se ic prevrnil v obcestni jarek, kar je rešilo življenje Maliym in dr. Mattheyu. Kabina in karoserija tovornega avtomobila je popolnoma polomljena, šipe strte, občutno pr škodovan pa tudi motor. Zaupanje slovenskih varčevalcev LEP PORAST HRANILNIH VLOG IN VLAGATELJEV Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani za mesec februar so vloge pri 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah narasle v februarju za II milijonov din na 1.150,080.558 din. Vloge na knjižice so narasle za 8 milj. na 670.7 milj., v tekočem računu pa za 3 milj. na 479-1 milijona din. Porast vlog na knjižice rzkazuje 13 hranilnic, v tek. rač. 9, skupne vloge pa so narasle pri 13 hranilnicah. Tudi število vlagateljev je naraslo skupno za 340 na 132.719. Od porasta odpade 284 na vlagatelje na knjižice (porast pri 10 hranilnicah) in 56 na tekoče račune (porast pri 8 hranilnicah). Skupno število vlagateljev je naraslo pri 10 zavodih. Kakor januar, izkazuje torej tudi februar zelo lepo sliko stalnega naraščanja vlog pri hranilnicah in vrnitev zaupanja v denarne zavode. Ne pozabi naročnine! Kulfura Dijak prosjak na Komična opereta »Dijak prosjak« spada med tiste klasične stvaritve dunajske lahke Muze, ki jim tudi zob časa ni razje-del vrednosti, da jih še vedno radi gledamo in poslušamo, in so nam morda kakor prijeten oddih v poplavi sodobne revijalne plehkosti. Klasična je opereta po libretu, ki sta ga napisala E. Zeli in R. G e n n e c, in po glasbi, ki jo je oskrbel Karl Millocker (1842— 1899), sodobnik Suppeja in Straussa starejšega. Libreto »Dijaka prosjaka je poln komike, pa tudi globljih misli, čustev in tendenc; in dasi je nastal v popolnoma drugih in drugačnih časih, iz drugačnega ozračja in čustvovanja, se nam zdi, kakor da je aktualen prav sedaj boli kakor je bil kdaj prej. Saj je v osredju vsega dogajanja bolj poljskega naroda proti tujemu tlačitelju, ki ga krona ob koncu operete sijajna narodna in moralna zmaga. Tako vidimo na eni strani spletko brutalne sile, na drugi srčno plemenitost m neomajno, naravnost silovito ljubezen do naroda in njegove svobode. V vsem pa je nazadnje še vzpodbuda k veri, da pravica in resnica nazadnje vendarle »«». 'Se, zgodbi ie dal MSSdckcr »de- mariborskem odru kvatno glasbo, ki sicer res ni podobna sodobnim »šlagerjem«, je pa zato polna toplih melodij In tonov. Tokratno mariborsko vprizoritev »Dijaka prosjaka« je pripravil kot režiser g. Anton H a r a s t o v 1 č, kot glasbeni vodja m dirigent pa g. Lojze Hercog. Režiser se je držal tradicionalne inscenacije in ostale opreme, pa tudi režije same ter dosegel tako učinek solidnosti. Enako izhodišče si je izbral g. Lojze Hercog ter nam izdelal glasbeno in pevsko stran tako, da je vprizoritev prav Prijetno sprejemljiva G. Harastovič .ie oskrbel razen tega še za naše razmere zadosti sprejemljive baletne nastope. Kolikor je pomanjkljivosti, so večinoma iste, kaikor pri večini naših takih prireditev ht bi se dale odstraniti le s potrebno reorganizacijo. Izvrstno se znova uveljavlja v vlogi mlade grofioe Lavre Nowalske naša diva gdč. Jelka I g 1 i č e v a, ki se razvija tako pevsko kakor igralsko od vprtzorttve do vprizoritve. Zelo primemo vlogo ima ga. Vida Kovičeva v stari grofici Novrolski, ker pridejo tu do veljave vse njene kvalitete. V vlogi grofice Bronisla-■ve nastopa Drvtč v večji partiji gdč. Ma- rija V e 1 d i n o v a in kaže zlasti pevsko simpatične sposobnosti, dočim ji igralsko še manjka zadostna sproščenost in temperamentna razigranost. V ge. Marici Lubeje vi smo pa našli izvrstnega korneta Richthofna, ki doprinaša znaten del k lepemu uspehu celotnosti. Med moškimi vlogami sta kot pevca prva seveda naš izvrstni tenorist g. Ana-tol Manoševski v vlogi »dijaka prosjaka« Simona Shnonowicza, in baritonist g. Ivo A n ž 1 o v a r v vlogi vojvode Adama Kazimirja. Markantne like predstavljajo dalje g. VI. S k r b i n š e k v vlogi guvernerja Ollendorja, g. P. Kovič v vlogi jetnišrričarja Eirtericht, g. R. N a k r s t kot krakovski župan, gosp. Blaž kot ritmoisfer Hen-rioi, g. R a s b e r g e r kot major Wagen-heim in g. Verdonik kot poročnik Sohvveinitz. Ostale manjše vloge so razdeljene med gg. Harastoviča (sluga Ooufrij), Crnoborega (Plfilke), Košiča (Puffke), Košuto (gostilničar) in Jarca (jetnik). Uveljavljata se dobro tudi zbor in orkester. -r. k Jugoslovanski biseri. Izšla je skupna 7.—8. številka letošnjega letniku te naše odlične mariborske tujsko - propagandne revije z mnogimi zanimivimi prispevki o turističnih postojankah v Mariboru. Savinjski dolini, Rogaški Starini, Prekmur- ju, Dobrni, Ljubljani, Slatini Radencih, Bledu, Krku, Bakru itd. Na uvodnem mestu je natisnjena L, Zorzuta pomladansko dojeta pesem »Pomlad«, — med tekstom je pa obilo pokrajinskih 9lik. Revijo urejuje prof. dr. F. Mišič. k Uspeli sllkarla Vanke v Ameriki. — Hrvatski slikar Vanka je imel v New Yoritu v največji tamkajšnji galeriji svojo kolektivno razstavo, ki Je dosegla veliko priznanje. Znani ameriški kritik A. M. Frankfurter primerja Vanka s slavnimi mojstri Caloto, Goyo in Daumirjem. k. General Franco kot pisatelj. Hitler je napisal znano knjigo »Moj boj«, Mussolini več knjig spominov, politHŠnih spisov in celo dramo, španski diktator general dom Frauolsoo Franoo Bahamoude je pa izdal knjigo spominov na boje svoje tretje armade pod naslovom »Marrue-oos, Diario de una Bandera«. k. Razstava nemške grafike v Čilu. Te dni je v čilskem glavnem mestu San-tjago de Crlle razstava nemške mojstrske grafike, ki jo je organiziral Cilsko-nemški kulturni institut. k Razstava mojstrskih akvarelov. V Belvederu na Dunaju je odprta razstava starih mojstrskih ostmarških in nemških akvarelov. Zastopani so Rudolf von Alt, J. H. Brand, Lorenz Janscha, P. Schiitz, J. Ziegter, Moritz Schwind, Peter Fondi, Karl Schindler in Friedrich Tremi Dajte Celju I. draginjski razred! njihovem prepričanju v Celju največja, saj za dvajset dinarjev gospodinja ne more prinesti bog v« kaj domov, dočim dobi gospodinja v Maribora aH v Ljubljani za ta denar razmeroma mnogo več. Zato je upati, da bodo vplivni zastopniki Celja na merodajnih mestih posredovali, da bo Celje uvrščeno v prvi draginjski razred, da se bo tako življenjski minimum v Celju izenačil z drugimi mesti. Pogledati je treba samo v stanovanja naj-bednejših Celjanov, pa bo vsakdo smatral željo Celjanov po prvem draginjskem razredu za popolnoma pravilno m upravičeno. Zato Celju prvi draginjski razred! -ig. Celje, 15. aprila. Kdor prana življenje v drugih naših mestih, se bo gotovo čudil draginji, ki je v Celju. Od stanovanja pa vse do najne-znatnejše zelenjave na trgu ima v Celju večjo ceno kakor drugje. Ce upoštevamo, da so v Celju državni in zasebni uradniki ter delavci in nameščenci prav tako plačani kakor v drugih krajih, pridemo do zaključka, da je življenjski standard v Celju mnogo neugodnejši. Prav nič se ni čuditi prizadevanju Celjanov, da bi prišli v prvi draginjski razred, saj je ta njihova težnja povsem upravičena. Hodil sem po celjskem trgu m prisluškoval razgovorom tukajšnjih gospodinj. Tožite so o draginji, ki je po Njega obsodili na smrt, njej pa prodali hišo nikoli prezgodaj pravilno PROTI ZOBNEMU KAMNU Celje, 15. aprila. Obsodba roparskega morilca Zabuko-ška na smrt na vešaiih je izzvala v vsej bližnji in daljni celjski okolici izredno senzacijo ta odobravanje. Prav toliko senzacijo pa je danes v Celju povzročila vest, da so istega dne, ko so Zabu-koška obsodili na smrt, njegovi ljubici o. Nj. VeL kralj Peter II. je prevzel po. krovlteljstvo nad letošnjim sokolskim zletom v Ljubljani. Na zletu, ki bo na Vidov |dan, se bo proslavila 70-letnica prvega sokolskega društva. | o. Promet Poštne hranilnice v marcu Apoloniji Sovinčevi, ki je igrala pri raz- 1939. Pretekli mesec je bilo vpisanih pri pravi proti Zabukošku eno najvažnejših Poštni hranilnici 4173 novih vlog. Vsega vlog, prodali njeno hišo in posestvo v Zepini pri Školji vasi. Tako je Sovinčeva na en dan izgubila ljubčka in posestvo. Apolonijino posestvo je bilo prodano za 74.000 dinarjev. Kupil ga je sodni izvrševalec g. Franc Fidler iz Celja. Ce izgubi pilot orientacijo ZASILNI PRISTANEK NEMŠKEGA ŠOLSKEGA DVOKRILNIKA V CELJU Celje, 15. aprila. V Celju in okoflcl je sinoči vzbudil zasilni pristanek nemškega šolskega letala Izredno senzacijo. V večernem mraku je letalo pristalo za Kirbiševo tovarno v Sp. Lanovžu. Bil je to nemški šolski dvokrU-nik, ki je bil namenjen iz Linza v Celovec ter ga je vodil pilot VaŠnik iz Celovca. Po pristanku je pilot izpovedal, da je letel precej visoko, kjer ga je zajel zelo močan veter ter ga zanesel proti zahodu. Videč pod seboj srebrni vodni pas, Je menil da je to Drava. Ne da bi vedel, da se nahaja nad Celjem, se le v dobri veri, da Je nad Koroško, spustil In pristal. Čhn je letalo pristalo, se je na kraju skupaj vlaga pri Poštni hranilnici 544.249 vlagateljev, a celokupna vsota vseh vlog je znašala koncem meseca 1.358,060.032 din. Stanje vlog na čekovni račun pa je znašala koncem meseca 1.550,571.193 din, tako da znašajo skupne vloge nad dve milijardi .in devetsto milijonov dinarjev. o. V Limbušu je v starosti 83 let umrla ga. Lina Robič, posestnica in vdova po šolskem nadzorniku. Pogreb dobrosrčne pokojnice bo jutri, v nedeljo, ob pol 16. iz Hiše žalosti na limbuško pokopališče. Maša zadušnica se bo brala v ponedeljek ob 7. zjutraj v Limbušu. o Motenj v električni razsvetljavi v Ljubljani ni bila kriva velenjska elektrarna, ki je ves čas nemoteno obra- zumila velika množica ljudi, ki so pridr-'. , “ -,c * ^ n.cululcllu veH da vidik) dnevno senzaciio NaSe *ova^a’ temveč so motnje povzročili ven, aa vidijo dnevno senzacija Naše defekti v ljubljanskem kabelskem omrežju. oblasti so letalo zastražHe, dokler se ne uredijo vse potrebne formalnosti. Dve rudarski nesreči v Trbovljah V Trbovljah je prišlo do težke rudarje nesreče. V vzhodnem obratu se je zrušil obok in zasipal 40-tetnega radarja Alojzija Unetiča, dočim se je ostalih 6 rudarjev, ki so delali zraven Unetiča, srečno rešilo. Delavstvo je taikoj začelo z odkopavanjem; vendar je delo močno ovirano zaradi neprestanih plazov, ki sproti zasipavajo rove. Reševalci dvomijo, da bi Unetič, ki zapušča ženo in dva otroka, še živel. Ce ga ni podsulo ruševje, se je pa skoraj gotovo zadušil, saj trajajo dela na odkopavanju že tri dni. Včeraj pa se je pripetila druga usodna nesreča v zapadnetn obratu. Pri čiščenja žleba je zadel v rovskem kanalu iztirjen voziček 57-letnega rudarja Miha Leskovška, se prevrnil ter mu zdrobil četfust in mu stisnit prsni koš. Zaradi težjih notranjih poškodb so ga prepeljali v ljub-ljanslko bolnišnico. Pred kratkim se je ponesrečil v rudniku tudi njegov sin, vendar pa je poSkodbe prebolel. PtUi p. Premestitev v poštni službi. V Split je premeščen višji poštni kontrolor Anton Franetovič. p. Zgorele so tri vlnlčariie. V Vičancih pri Vel. Nedelji je izbruhnil požar v vi-ničariji trgovca Medika Ivana iz Vel. Nedelje. Vsled vetra sta se vneli še sosed- Tri viničar!)* pogorele Na nepojasnjen način je začela zvečer (nji viničariji pos. Munde wi pos. Cvetka goreti v vasi Vičanski vrh v Slovenskih' Sodincev. Ker je na griču primanjko-goricah viničarija posestnika Franca Mun-, valo vode, je bilo gašenje brezuspešno, da iz Sodincev. Ogenj je zajel z največjo Vse so zgorele do tal. Škoda znaša okrog naglico s slamo krito poslopje in presko- 80.000 din. Vzrok požara še ni dognan, čil na sosednjo vini čari jo, ki je last tr-| p bolnišnice. Zebec Vilma, 11-letna govca Meduka pri Veliki Nedelji, od tod kočarska hči iz Turškega vrha pri Za-pa je presfco&l ogenj še na stiskalnico m; vrgu Sj je prj padcu zlomila nogo. Per-, klet posestnika Martina Cvetka iz Cvet-jnek peter, 46-letni hlaipec iz Sv. Andraža prihajali v Celje vojaški novinci, kovc. Vsa poslopja so zgorela do tal za- j v Halozah, je pri kresovanju zadobil tež-1 c. Zopet senzacionalna razprava v Ce-radi pomanjkanja vode. Peršetmski in Markom niže Ptuja je neznani mo- sta napadla Žirovnika v Frankolovem. krita je z zavarovalnino le deloma. ! tociklist povozil 77-letno preužitkarico Razprava bo pred velikim kazenskim se- Kovačič Ano iz Bukove. Kmalu za tem je, natom najbrže že prihodnji teden. Soomnlte se CMD! podlegla poškodbam. ELAiNE HAMILTON 81 7tE.EE.JSJI SMR2 DETEKTIVSKI ROMAN »Kako se je to zgodilo?« je vprašal z|Reynolds. »Igra je končana. Pod to plo-zivim zanimanjem. »Jaz nimam smisla za ščico ni bilo nikakega strupenega plina.« mehaniko, na žalost.« »Če se vzdigne sprejemalo, popusti vzmet, ki porine iglo v tole stekleno ploščico, inšpektor. Ploščica se skoraj ne vidi v tej stekleni čašici.« Govoril je ves čas z istim hripavim šepetom. »Zelo bistroumno, res,« je opomnil Reynolds. »Kdo je utegnil priti sem hi to storiti?« »Najbrže nekdo, ki je bil preoblečen za uslužbenca, kateri pregleduje telefone,« je bil nedoločen odgovor. »To se ml je zgodilo ravno pred trenutkom in jaz sem se čutil preveč slabega, da bi kaj podvzel. In na srečo ste prišli vi.« In na srečo ste prišli vi.« Reynolds se je nerodno okrenil in močno stopil govorečemu na nogo; pri tem je meril na kurje oko, katerega vzbokli-tk> na njegovi nogi je bil že davno opazil. Posledica je bila, da je mož strašno zakričal od bolečine, potem pa glasno in iezno klel. »To sem si mislil,« je suho opomnil »Ne — toda v temle je!« je zaskovUcal mož. »Moja igra je končana, a vaša tudi!« Nameril je majhno brizgalko na Reynoldsova usta in stisnil. »Tu imate!« Prebledel je in se zgrudil v naslanjač, ko je videl, da je Reynolds negibno stal, in slišal, kako je izpregovoril s hladnim, razsodnim glasom strašne besede: »Wi'Miam Arken Norrington, po domače Frici Brandt, aretiram vas pod obdolžit vi jo premišljenega umora Karla Ar-deena in Richarda Selcotta.« Bill Dle je potrpežljivo Čakal, da je inšpektor Reynolds izpil svojo drugo skodelico čaja in si prižgal cigareto, preden se je upal izpregovoriti o predmetu, ki je bil tako drag njegovemu srou. Njegova mati mu je rekla, da nikakor ne sme govoriti o uradnem poklicu med jedjo. »Gospod, včeraj ponoči ste bili gotovo strašno veseM, ko ste vedeli, da je morilec varno zaprt,« je rekel previdno. »Zares mi je odleglo,« je pritrdil in- c. Pevski koncert drž. gimnazije, meščanske šole šolskih sester, drž. (Jevške meščanske Šole in deške meščanske šole bo v nedeljo, 20. aprila, ob 17. uri oopoldne v mestnem gledališču. c. Vlom v Škofji vasi se pojasnjuje. Pred kratkim so neznani storilci vlomili v stanovanje posestnice Terezije Pajma-nove v Škofji vasi in ukradli mnogo obleke. obutve in perila ter moško kolo. Celj- spektor in se nasmejal. Dečku je obraz zažarel. »Povejte mi, kje se vam je prvič zbudil sum na njega, gospod,« je prosil. Reynolds je na pol zaprl svoje sive oči ko je odgovoril. »Ko sem zasliševal goste gospoda In-' grama v njegovi knjižnici neposredno ska policija je ukradeno kolo včeraj Iz* potem, ko je bil umor odkrit,« je odgovo- sledila v Bukovžlaku, kar bo gotovo po-* ril nekoliko žalostno. »Toda človek mora magalo pojasniti vlom. dokazati dejstva in ne sme ravnati na, c. Dvignite pisma! V upravi »V-čer-osnovi tega, kar ugane, dečko. Na Nor-1 nilka« v Celju, Prešernova ulica 3/11 so ringtona je padel prvi sum zato, ker je dospele ponudbe na oglase pod »Sončna bil edini, ki je nehote in preden mu je lega«, ki jih je treba dvigniti. c. Lepa moka g 3, čista mast 17.50, bučno olje 11. Špecerija Romih-Kramer, Prešernova 8. c. Ples s čajanko jadralne skupine »Aerokluba« vsako nedeljo popoldne od 6. do 11. ure v Celjskem domu. c. Zanimivo glasbeno predavanje. V ponedeljek je imel ravnatelj Glasbene Matice g. Karlo Sancin na Ljudskem vseučilišču v Celju zelo zanimivo predavanje o »glasbi nekdaj in danes«. Ogromno snov je g. ravnatelj na zelo posrečen način strnil v večerno predavanje, s katerim je orisal najvažnejše dobe glasbenega razvoja in njega ustvarjanja od prvih početkov pri starih kulturnih narodih vse do današnjega dne. bilo povedano, kaj se je zgodilo, uporabil pretekli čas, ko je govorili o Karlu Ar-deenu! KONEC. V ponedeljek novi roman .Nevarna ljubezen* Maribor Mlada rast v bujnem cvetju Komaj dober teden je za nami, ko so bila jutra še mrzla, ko se je moral človek zavijati po večerih in nočeh v zimski plašč, skoraj skozi noč pa je dahnila pomlad s tako silo čez pokrajino kakor malokatero leto. V borih nekaj dneh je pognalo popje na drevju in vzcvetelo, da sta ves Maribor im njegova okolica odeta v en sam cvet. Neverjetno lepi so zdaj pogledi na okoliške vasi. na mariborska predmestja in stanovanjske predele vil na obronkih mesta. Vrtovi so vsi v cvetju; rožasti marelični cveti se ljubko odražajo od enolično pobarvanih sten hiš in nalikujejo na kitajske podo- be. Barvane marelične cvetove poživlja cvetje črešenj, hrušk in breskvinih drevesc. Drugače je po drevju zelenja bolj malo, to šele poganja. Ne kaže se pa dih pomladi samo na drevju in v naravi, ampak tudi v ljudeh. Meščani so skozi noč slekli zimske plašče ter hodijo v lahnih poletnih; in tudi ženski svet se je oblekel v rožaste pomladanske obleke. Pomlad gre preko dežele, skoraj je prehitra in premočna. Na novo je pognala kri starcu in vznemirila mladost. Ne more biti drugače, ko pa cvete drevje in je začela kliti mlada rast iz zemlje. delavstvo nazaj za tridnevni delovni te-1 den. — V tovarni Zelenka & Go. je bilo odpovedano 170' delavcem in delavkam v tkalnici. V predilnici pa je bilo delavstvu odpovedano že pred kratkim. l. Zveza kulturnih društev v Mariboru ima svoj redni letni občni zbor jutri v nedeljo, 16. t. m., ob 10. uri dopoldne v mali dvorani Narodnega doma. l. Tekstilno delavstvo naj se udeleži v kar največjem številu shoda, ki bo jutri v nedeljo, 16. t. m. v Gambrinovi dvorani. l. V Hutterjevi tovarni gradijo nove objekte. Tekstilna tovarna Hutter in drug ie začela graditi kotlarno in vodno čistilno napravo; stroški so preračunani na 1.900.000 din. Razstava II. Umetnostnega tedna Vrtne garniture stole, poljske stolčke in sončnike kupite poceni pr OBNOV A" F. NOVAK, Jurčičeva ulica 6 Letošnji drugi Umetnostni teden v Mariboru se bo pričel v nedeljo, 16. t. m., s slavnostno otvoritvijo razstave del slikarjev in kiparjev s področja bivše mariborske oblasti, ki bo ob 11. uri dopoldne v veliki unionski dvorani na Aleksandrovi cesti. Razstavo bo otvoril z nagovorom podpredsednik Umetniškega kluba g. Rudolf Golouh. Svoja najnovejša dela razstavljajo akad. slikarji gg. Karel Jirak, Ivan Kos, Zoran Mušič, France Mihelič, Albert Sirk in mnogi drugi Dela je za razstavo izbrala posebna žirija in s tem poskrbela, da bo tudi kvalitetno dobra. V ponedeljek, dne 17. t. m., bo ob 20. uri v Narodnem gledališču koncert nagrajenih novih del, v sredo, 19. t m., ob 20. uri v Ljudski univerzi reci-tacijski večer domačih književnikov, v soboto, 22. t. m., v Narodnem gledališču premiera Stanka Cajnkarja drame »Potopljeni svet«, nato pa v spodnjih kazinskih prostorih družabni večer z razdelitvijo nagrad. 200 naročnikov potrpežljivo čaka na telefon ZATO DOBI MARIBOR RAZŠIRJENO TEL. CENTRALO. — NA MOSTU PRIPRAVLJAJO KANALE ZA NOV KABEL. Mariborska telefonska avtomatična centrala ima prostora za 1000 številk. Število naročnikov se suče okoli 800, blizu 200 pa jih čaka na svoje številke in instalacijo. Tako vodi preko mostu tik ob pločniku na desni strani Drave kabel s 120 žicami, ki so vse zasedene in novi interesenti ne morejo dobiti telefona. Pripravljen pa je že obširen načrt za razširitev centrale, kjer bo prostora vsaj za nekaj sto številk več. čas razširitve še ni določen, ker je treba vložiti najpreje nove kable, nato počakati, da se presodi število resnih reflektantov. Preko mostu se že vrši izkopavanje jam za kanalizacijo. Skozi kanal bo napeljan nov kabel, kar bo gotovo šele proti jeseni, ker ni mogoče razkopati vsega mostu obenem. Prav tako kakor preko mostu bo položenih več kablov po mestu in ves načrt razširitve centrale je v skladu s hitrim razvojem našega mesta. POLICIJSKA NAREDBA ZA ČAS VPOKLICA NABORNIKOV. Na osnovi člena 66 in 67 zakona o notranji upravi se radi preprečenja pijančevanja in izgredov po vojaških nabornikih v dnevih 17. aprila 1939 izdaja sledeča naredba: § 1. V času, ko traja vpoklic, je imetnikom gostilniških in kavarniških obratov prepovedano vsako točenje in prodajanje alkoholnih pijač nabornikom in njihovim spremljevalcem. t2. Vsakomur je prepovedano v tem času kakršnim koli imenom prodajati nabornikom in njihovim spremljevalcem alkoholne pijače, jih zanje kupovati in nositi. § 3. Nabornikom in spremljevalcem ni dovoljeno nositi s seboj alkoholnih pijač. § 4. Prestopki te naredbe se bodo kaznovali po ČL 69 zakona o notranji upravi z globo 10—500 dinarjev, oziroma ob neplačilu globe v odrejenem roku z zaporom od 1—10 dni ter odvzemom alkoholnih pijač, ki bi jih nosili s seboj rekruti ali njih spremljevalci. § 5. Naredba stopi v veljavo dne 17. aprila 1939 in velja celi dan istega dne. Predstojnik mestne policije: v. d. Stanko Kos s. r. Poštarski dom na Pohorju Poštarski dom, ki ga je zgradilo združenje mariborskih poštarjev, stoji na eni fiajlepšiih razglednih točk Hočkega Pohorja. Od tod je lep razgled na vso Dravsiko dolino in daleč tja čez Slovenske gorice. Sam dom obdajajo smrekovi gozdovi, da je tod okoli ozračje neverjetno zdravilno za bolehne ljudi, in predvsem za one, ki se jim hoče za nekaj dni miru in samote. V tej sezoni je prevzel oskrbništvo Poštarskega doma nov oskrb nik Julij Jesenko, ki tona za seboj dolgoletno oskrbniško prakso iz Gorenjske. V samem domu so na razipolago številne sobe za izletnike in za letoviščarje, v dom pa ima dostop vsakdo. m. Premestitve v poštni službi. Premeščeni so bili višji poštni kontrolorji in kontrolorke: Živko Dobrič iz Maribora v Split, Helena Dekleva iz Maribora v Zgornji grad, kontrolorke Ivana Košiček iz Maribora v Cankovo, Rikarda Gsel-man iz Cankove v Maribor in Justina Florjančič iz Gornjega grada v Maribor. m. Napredovanje v katastrski upravi. Za višjega svetnika v 4-1 je napredoval v Mariboru g. Stanko Brinšek. m. Ponovitev klavirskega koncerta Klasinčevah. Na željo občinstva bosta g. dr. Roman in ga. dr. Elfe Klasinc ponovila v torek, dne 18 .t. m., ob 20. uri v salonu tvrdke BMuerle v Tyrševi ulici 26 svoj klavirski koncert, h kateremu so vabljeni vsi prijatelji glasbe. Vstop brez vabila in brez vstopnine. m. Ljudska univerza. V ponedeljek, 17. t. m., priredi Ljudska univerza v spomin 90-letnice Prešernove smrti Prešernov večer. življenje in delo našega največjega pesnika bo prikazal dr. Ante Slodnjak, prof. iz Ljubljane, njegove najlepše pesmi pa bo recitiral g. Ciril Debevec, režiser Narodnega gledališča v Ljubljani. — V sredo, 19. t. m., priredijo člani Umetniškega kluba v Mariboru literarni večer, na katerem bodo čitali izbrana poglavja iz svojih del. m. Koncert harmonikarjev v Studencih. V nedeljo, 16. t. m. ob 16. uri se bo prvič predstavil g. Hartman s svojimi harmonikarji na odru gasilskega doma v Studencih. S kromatičnimi harmonikami se bodo izvajali klasični komadi. Odmore bodo izpolnile humoristične enodejanke. Za to prireditev vlada veliko zanimanje ter bo nudila velik umetniški užitek. Koncert se vrši pri pogrnjenih mizah. m. Odpovedi delavstva v tekstilnih tovarnah. V tovarni Doctor in drug je dobilo vse delavstvo 14-dnevni odpovedni rok. To je že tretja podobna odpoved v zadnjem času. Tovarna bo najbrže vzela i. Posestne spremembe. G. Bojan Špes je kupil od mestne občine za 151.440 din zemljišče in stavbo na bivšem Rosen-bergovem posestvu. — Krojaški mojster Alojzij Celec pa je kupil od Marije Babičeve v Prisojni ulici polovico hiše; plačal je 75.000 din. m. V Prago odide prihodnji teden g. Peter Malec k režiserju Narodnega gledališča Dostalu študirat režijo. Čez dva meseca se vrne spet v Maribor. m. Zdravniško dežurno shižbo za nujno zdravniško pomoč vrši v nedeljo, 16. aprila, OUZD zdravnik dr. Turin Ivan, Maribor, Linhartova ulica 12. m. Spomin na dr. Ferda Lašiča. V ponedeljek, 17. t. m., mine leto od tega, ko nas je zapustil za vedno naš vneti in odločni narodni borec dr. Ferdo Lašič. Kako nujno bi ga rabili prav sedaj, da bi s svojim zdravim optimizmom bodril ma-lodušrteže k odločni, neustrašeni borbi. Ni ga več, ne bo ga več, a njegov duh je še med nami ter nas klače k vztrajnemu, odločnemu dehi za narod in domovino. Veliki Časi zahtevajo velike ljudi, a teh je tako malo! Njegovemu spominu se oddolžimo najlepše s tem, da poleg ostalega vnetega dela za narod, darujemo Družbi sv. Cirila tn Metoda v »Sklad dr. Lašiča«. Darove sprejema Posojilnica v Narodnem domu in blagajnik Moške p0' družnice CMD g. šolski upravitelj Fran Cvetko. m. Če bo vreme ugodno, bo jutri od 11. do 12. v padcu koncert vojaške godbe. m Neznano luje letalo nad delavnicami državnih železnic. Sinoči je ob 17 uri 45 minut priplul iz limbuške smeri enokrilnik zelenkasto sive barve, plul v višini kakih 200 metrov nad delavnicami tukajšnjih drž. železnic ter odplul proti Pobrežju, kjer je zavil in izginil za Meljskim hribom. Oblaslva domnevajo, da je bil enokrilnik iz zamejstva. m. Na treh krajih so kradli v eni noči. Danes ponoči je bil ukraden stroj za upogibanje železa kovaču Alojzu' Mlakarju v Razvanju Orožništvo je dognalo, da je bil malo pozneje ukraden voz pos. Rečniku Francu v Razvanju. Najbrže so tatovi naložiK na ta voz stroj. Med potjo se je polomilo eno kolo, ki so ga nadomestili z novim; ukradli so ga kolarju Puklu v Zg. Hočah. Stroj je vreden 1600 din in se lastnik boji, da bi ga tatovi ne razbili in prodali kot staro železo. i. Z roko je segel v žago po nesreči pos. sin Karl Lešnik in mu je prerezala levo roko v podlahti. i. Čeljust mu je razbilo. Drvo je odletelo s klade in prebilo čeljust 75-letne-inu preužitkarju Jožefu Anžiu v Stane-kincih v Slov. goricah. o Gostovanje Sokolske čete Sv. Marjeta ob Pesnici z igro „Lepa Vida1' v Krčevini je zaradi izleta mariborskih sokolskih društev na mejo od jutri 16. t. m. preloženo na prihodnjo nedeljo, 23. t. m. in sicer ob isti — 3. uri pop. spet v šoli v Krčevini. Vsi Sokoli in sokolstvu naklonjeni rodoljubi hočemo prihodnjo nedeljo v lepem številu pozdraviti v šoli v Krčevini gostujoče igralce naše težko se za svoj obstoj boreče obmejne Sokolske čete pri Sv. Marjeti ob Pesnici. * Pavešič, Kamnica. V nedeljo odojki in jagnjetina na ražnju. Prvovrstna vina in sveže Tscheligijevo pivo v sodčku. * Opozarjamo ceni. občinstvo na slavnostni koncert društva »Jadran« ob priliki 20-letnice obstoja društva. Koncert bo v soboto, 13. maja t 1., v Sokolsken> domu. * Gostilna Mandl, Radvanje. V nedeljo koncert (Wergles), prvovrstno pekrsko in ribislovo vino. Pohanci in domače močnate jedi. + Kolesarsko drutšvo »Perun«, sekcija Pobrežje, priredi, v nedeljo, 16. t. m., otvoritveni izlet v Št. Jurij ob Pesnici. Odhod izpred gost. Renčelj ob 1. uri. — Vabljeni so vsi člani in članice in somišljeniki kolesarskega športa. V slučaju slabega vremena je družabni večer v gost. Štok na Pobrežju, začetek ob 7. uri. S športnim pozdravom. * Občni zbor Združenja obrtnikov. Zvečer bo ob 7. uri v restavraciji »Narodnega doma« občni zfljor Združenja obrtnikov v Mariboru. * Opozorilo prebivalstvu. Vsako nedeljo posluje pod okriljem društva »Šola in dom« v knjižnici Pedagoške centrale Koroščeva ul. (Državno učiteljišče) od 10. do 12. ure dopoldne vzgojna svetovalnica, ki nudi po strokovnjakih pomoč pri onih otrocih, kojih vzgoja je iz ka-koršnega koli vzroka težavna. — Društvo »Šola in dom« v Mariboru. * Izredni občni zbor »Pogrebnega društva Krčevina« se bo vršil v nedeljo, 16. aprila, ob 9. uri v gostilni Kliček, »Pri Treh ribnikih«. Dnevni red: sprememba pravil. Za člane je obvezno! Uprava. * Hotel »Orel«, najboljša izbrana ljutomerska vina, Salvator pivo, izbrana kuhinja, ribje speci alitete, fogoš, sil in čandar, zmerne cene. m. Nočna lekarniška služba: Lekarna pri Orlu, Glavni trg 12, tel. 25-85; lekarna pri sv. Roku, vogal Meljske in Aleksandrove ceste, tel. 25-32. Novi roman „V E Č E R N I K A“ v ponedeljek 17. t. m. I Li V U » „Heuatt Naročite pravočasno MVečemik“l DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA. Din 300.000.—: 30254 Din 100.000.—: 58934 Din 80.000.—: 43019 Din 50.000.—: 60058 Din 30.000.—: 52292 Din 25.000.—: 33955 Din 10.000.—: 245 37668 38442 67929 61948 Din 5000.—: 36267 39662 41625 43459 53676 63834 67745 82152 24578 72480 Din 3000.—: 3898 25148 25537 28951 39380 44396 46045 46113 57123 61118 62380 64279 65129 69091 78598 86741 92644 25000 25208 65413 Din 1000.—: 1181 3440 8292 13397 23866 24248 26670 28482 32087 39751 39859 45608 47945 51757 58491 63721 70343 80934 91814 93228 5491 20082 44183 53367 59177 65113 65955 66801 61216. Pooblaščena slavna kolektura drž. razredne loterije bančna poslovalnica BEZJAK. Maribor. Gosposka ulica 25. m. V vrelo vodo je stopil 3-letni otrok Krope Vlastimir, sin vdove po nar. vodniku iz Jadranske ulice. Kino * Grajski kino. Danes prekrasen fihn v naravnih. barvah, pesmi in plesi lepe Španjelke, »Gusarske noči«. * Kino Esplanade. Velezanimivi film iz svetovne vojne »Na Soči 1917*. Sibylla Schmitz. * Kino Union. Od danes »Tajnosti Rdečega morja«, aktualni posnetki Iz Džibu-tija in pokrajin ob Rdečem morju. V glavni vlogi Harry Baur. * Zvočni kino Pobrežie, 15. in 16. aprila »Alarm v Pekingu«, prekrasen film zelo napete vsebine in junaške borbe. Frfthlich, Voss, Marenbach. Mariborsko gledailšie Sobota ob 20. uri: »Upniki — na plan«. Premiera. Red D. Nedelja ob 15.: »Dijak prosjak«. — Ob 20. uri: »Upniki — na plan«. Ponedeljek, ob 20.: Koncert Umet. tedna. Red D. Torek, ob 20.: Dijak prosjak«. Red A. V današnji premieri »Upniki — na plan« je zasedba sledeča: Košič v vodilni vlogi solicitatorja in poštenjaka Jazbeca, v večjih vlogah še: Nakrst kot odvetnik, Štandeker kot koncipient, Košuta kot bankir Hegner, Gorinškova kot njegova žena, Rasbergerjeva kot dekle iz predmestja, Verdoniik kot vlomilec, Grom kot restavrater Trahtar, Cmoborl kot krojač. Razen tega nastopijo še: Blaž, Jarc. Brunčko, Zoharjeva in Križajeva. Komorni koncert Umet. tedna v mariborskem gledališču v ponedeljek, 17. ta m., velja tudi za abonente reda D. Bloki pa ne veljajo* Prekmurje Sokolstvo ob 20-letnid Prekmurja V OKVIRU »PREKMURSKEGA TEDNA« BODO V MURSKI SOBOTI VELIKE SOKOLSKE MANIFESTACIJE. Važna narodna manifestacija za časa »Prekmurskega tedna« bo zlet mariborske sokolske župe, ki bo v Soboti letos 18. junija. Za mariborsko župo je udeležba na zletu obvezna, prijavljena pa je tudi varaždinska župa. Verjetno je, da se bo zleta udeležila tudi celjska župa, če ne vsa, pa vsaj polovica. Prijavljajo se tudi skupine iz raznih drugih krajev Slovenije in Hrvatske. Organizacijo zleta vodi soboško društvo. Delo jc razdeljeno na razne odseke. Največja skrb je posvečena primerni preureditvi »Murinega« stadiona, preskrbi stanovanj za one, ki bodo v Soboti tudi prenočevali ter oskrba primerne in zadostne hrane. Priprave na stadionu bodo večinoma izvršene s kulukom domačih članov. Večina zletnikov pripotuje s posebnimi vlaki in bodo v Soboti samo na glavni zletni dan v nedeljo, 18. junija. Sokolski župni zlet je organiziran v proslavo 201etnice prekmurskega osvobo-jenja ter bo skupno z drugimi zborovanji, manifestacijami in prireditvami gotovo mnogo pripomogel k temu, da.bo postal »Prekmurski teden« važna narodna in državna prireditev. Zborovanje trgovcev v Murski Soboti PRED OTVORITVIJO »TRGOVSKEGA DOMA« IN DVORAZREDNE TRGOVSKE ŠOLE. Združba trgovcev za murskosoboški okraj bo imela v soboto, 29. aprila, ob 9. uri dopoldne v dvorani »Sokolskega doma« v Soboti 18. redno glavno skupščino. Poleg običajnega dnevnega reda, poročil in določitve proračuna za 1939. leto ter volitev v upravo, nadzorni odbor, razne odseke in odbore, so tokrat na dnevnem redu še nekatere splošne prireditve. Ta posebni del dnevnega reda obsegajo: prireditev »Prekmurskega tedna«, na katerem bodo trgovci močno zastopani;' glavna skupščina Zveze trgovskih združenj dravske banovine, ki bo v Soboti za časa »Prekm. tedna«; istočasno bo tudi slovesna otvoritev soboškega »Trgovskega doma«. Posebno važna za nadaljnji razvoj trgovstva v Prekmurju bo dvorazredna trgovska šola, ki bo imela svoje prostore v novem »Trgov, domu« in o katere ustanovitvi bo tudi razpravljala trgovska skupščina. Samostojni predlogi morajo biti pismeno vloženi ter v rokah uprave najmanj tri dni pred pričetkom skupščine. Veljavno jih morejo predložiti samo člani, ki so poravnali svoje obveznosti za leto 1938. Udeležba na skupščini za člane obvezna. Tehtni zadržki, javljeni pismeno 1 dan prej, se u-poštevajo. Drobni in zanimivi dogodki Odhod sezonskih delavcev. Kot smo že poročali, bi morali odpotovati sezonski delavci v Nemčijo že 3. aprila. Ta prvi transport 700 delavcev pa je po krivdi nemških oblasti, ki niso dale na razpolago zadostnega števila vagonov, bil nenadoma preložen za teden po veliki noči. Delavci so odpotovali šele v četrtek dne 13. aprila. Obrtni tečaj. Banska uprava bo na prošnjo združenja obrtnikov priredila v Soboti tri tečaje: za čevljarje, lončarje in krojače. Tečaj je namenjen tudi pomočnikom. Prijave sprejema Združenje obrtnikov v Murski Soboti (predsednik Sukič). Tečaji se bodo začeli takoj kakor hitro bo prijavljeno zadostno število udeležencev. Odhod rekrutov. V četrtek so odpotovali iz Sobote naborniki. Sobota, ki iz-gleda radi tisočev sezonskih delavcev, ki obkoljujejo dnevno borzo dela in okraj- no načelstvo, kot mesto s stalnim sejmom, je bila tega dne še posebno živahna. Poleg rekrutov je bilo še mnogo spremstva. Tega dne je odpotovala tudi velika skupina sezonskih delavcev. Kronika nesreč. Poleg smrtne nesreče, ki je bila posledica trčenja motornega kolesa in bicikla in katere žrtev je postal Janez Kuzma iz Gederovec, se je v Soboti in okolici primerilo v velikem tednu in praznične dni mnogo nesreč. V soboški bolnici je precejšnje število poškodovancev, ki so padli s kolesa, voza ali se kako drugače poškodovali. — Z re-volverskim strelom je neznani napadalec ranil Franca Mariniča iz Berkovec. — Štefan Polanec, delavec iz Sobote, se je ponesrečil pri izkopavanju gramoza v gramoznici. — V gozdu veleposestnice g. Vilme Dobray v Vučji gomili je nastal velik požar, ki ga je veter še nevarno širil. Zgorelo je 5 oralov gozda. Pravijo, da je bil požar podtaknjen. Novi roman „V E C E R N I K A' ponedeljek 17. -t. I „* Ll v n i u n „%euatM : Naročite pravočasno „Večemik‘M Lovska trofeja. Soboški lovci so prinesli z budhiskega lovišča redko trofejo — jazbeca. Razstavili so ga v izložbenem oknu tvrdke Kardoš. Ustrelil ga je g. Fr. Čačinovič. Dela na Trgovskem domu. Te dni so bila oddana nekatera dela v zvezd gradnjo Trgov. doma. Kleparska dela bo vršilo podjetje Gustav Dittrich, Sobota, instalacijo vodovoda in centralne kurjave Ussar iz Maribora, parketna dela Remec & Comp. iz Kamnika, steklarska podjetje Nemec Janez, Sobota, elekt-romonterska pa občinsko električno podjetje. Občni zbor Zveze poljedelskih delavcev. Preteklo nedeljo je bil v zvezi z zborovanjem občni zbor Zveze plojedel-skih delavcev, o katerem je »Večemdk« že med tednom poročal. Iz poročil podanih. na občnem zboru je razvidno, da ima Zveza P. D. 10.126 članov in da je imela 20 zborovanj po raznih krajih. Denarni promet znaša okrog 77.000 din, osebni izdatki 10.000 din, potni 4000 din. Lansko leto je podelila 900 din podpor. Bila je sprejeta tudi sprememba pravil. §17. določa, da more biti vsak član odbora uradnik ZPD in lahko prejema tudi mesečno plačo. ZPD se združi z Zvezo združenih delavcev in je z njo članica Jugorasa, ki mu predseduje g. min. pred. Dragiša Cvetkovič. Od 1. aprila bo Šlo 25% članarine m vsa pristopnina za rezervni fond. Iz tega se lahko črpa le takrat, ko ni drugih sredstev. Namenjen je predvsem zgradbi delavskega azila, za izobrazbo in podpore. Iz raznih poročil in govorov posnemamo tudi, da bo letos za sezonoe v Franciji plača 325—350 fr., za ženske 250—280 fr. ZPD bo sodelovala z Rafaelovo družbo. Pred franc, parlamentom je zakon o izenačenju socialne zaščite našega in franc, delavca v Franciji. Naši delavci imajo prosto vožnjo od nemške in francoske meje naprej. Treba bo dati to olajšavo tudi v Jugoslaviji. Govorilo je več govornikov med njimi tudi minister Snoj, župan in banski svetnik Hartner, poslanec Bajlec, vodja borze Kerec, Preželj, dr. Karlin, nam. bana itd. Poleg raznih političnih vprašanj so omenjali predvsem potrebo, oni, ki jih stiska ne žene v tujino, ostanejo doma. Predsednik organizacije je postal g. Franc Novak, podpredsed. Gedec Jožef, trgovski pom., tajnik Škri-lec Bela, gimnazijec. Sprejete je bila tudi resolucija o zahtevah, za katere se namerava potegovati ZPD. NOVA JADRALNA SKUPINA. Tudi tu ob severni meji domovine smo se odzvali pozivu Nj. Vis. kneza Pavla z dne 26. marca, da stavimo svoje idealistične in viteške sposobnosti na razpolago letalstvu Jugoslavije. Ustanovili smo jadralno skupino Aero-kluba »Naša krila v Ljutomeru. Naš delovni program obsega gradnjo letal m šolanje le talce v-pilotov, bodočih braniteljev jugoslovanskega neba. Da izvedemo to lepo nalogo, so nam potrebna večja gmotna sredstva. Pričeli smo z nabiralno akcijo in prosimo tukajšnja društva, gospodarske ustanove in zasebnike, da upoštevajo Kaj eU&a. ta ? Vspenja se na črte bonbonov naše narodno-obrambne cilje in nas naj-izdatneje podpro gmotno in moralno. Tatvine v gostiini Gostilna Irme Benkove v Nemčevcih je .za Mursko Sobočane lepa izletna točka. Gostilna je bila razkričana, da se v njej kradejo kolesa in izginja pijancem denar, da se shajajo v njej sumljive ženske, ali gostje le radi gr e jo na dobro kapljico. Ko je pozimi kovač Červek v tej gostilni pijančeval, mu je izginilo nad 900 din. Nalezel se je do nezavesti ter plačeval pijačo in jedačo. Ko pa je prišel domov, so prišli k njemu neki ljudje in mu povedali, da so viedli, kako ga je gostilničarka otipavala. Domači so vedeli, da je odnesel nad 1000 din od doma, zdaj pa ni imel v žepu ničesar več. Povedal je, da mu je denar najbrže izginil v Ben-kovi gostilni. Odšli so tja, a tam niso o tatvini ničesar vedeli, gostilničarka je sama preiskala Červekove žepe in našla v listnici 400 din, ki jih drugi niso našli. Orožnikom je gostilničarka povedala, da je Červek posodil njenemu možu 400 din, kar so mu pa še isto uro vrnili. Končno je Irma priznala, da je Čemeku vzela 900 din. Naslednji dan je Irma odšla k Cer-veku, da bi ji potrdil posojilo. Ta pa ni hotel ničesar slišati. Orožnikom pa je Irma nazadnje priznala, da je vzela 400 din ter jih dala možu. Na razpravi sta pred sodnikom Prohi-narjem oba obtoženca pripovedovala, da ste priznala iz strahu pred orožniki, priče pa bi naj bile sami sovražniki, največji sovražnik pa kovač červek. Sodnik je obsodil Irmo na 6 ‘mesecev strogega zapora, Janeza pa na 3 mesece strogega zapora, oba na povračilo ukradenega denarja in na plačilo stroškov. — Oba obtoženca ste prijavila priziv in revizijo. . »Rejec malih živali«, aprilska številka je izšla s sledečo vsebino: Kužne bolezni perutnine — Umetno valjenje — Naravno valjenje — Prehrana zgodnjih piščancev — Modri in beli dunajčan — Oskrba in prehrana koz — Sv. Gregor je ptičke poženil — Podlistek: Kako sem pričfel z reio kuncev — Gospodinje: Topinam bura — Društvene vesti — Drobiž — Po tujem svetu — Posvetovalnica — Tržne cene — Za smeh in kratek čas — Vsak mesec ena — Mali oglasi za posredovanje prodaje valilnih jajc. — Ust stane letno 30— din in se naroča v Ljubljani. Karunova ul. 10. _____ Kdor hoče prodati, mora oglaševati! Ikaduik Fran Trdko Končal je nekaj razredov srednje šole, absolviral celo trgovski tečaj in nekega lepega dne je vložil prošnjo za nastavitev. Nekaj mesecev je čakal — kakor čakajo vsi, ki vlagajo prošnje v zadevi službe — in naposled je po dolgem, nestrpnem pričakovanju dobil dekret. Dekret je vtaknil v žep, razprostrl roke in se na široko nasmehnil: »Sedaj sem pa gospod!« In gospod Janko Merc je v resnici poštah gospod uradnik z lepo plačo, povrhu pa še z dokladami, katerim so pravili: stanarina. Oblekel se 'je kakor se spodobi in kar je v veliki meri odgovarjalo današnjemu družabnemu življenju, če se že hočeš v javnosti pokazati. In to še ni vse. Kupil si je tudi debelo palico, temno plav klobuk, lovsko puško, raket za tenis, radio in bog ve kaj še. Zjutraj je odhajal v Pisarno, opoldne do treh v kavarno na partijo biljarda, ravno tako zvečer, dokler se naposled ni zaljubil. Zaljubil pa se je tako močno, da je čestokrat obupal nad svojim življenjem. In vselej, kadar je tako obupano mislil na svojo izvoljen- ko, je na rahlo plosknil ob visoko čelo: »čudim se, da morem biti tako zaljubljen? Čudna, prav čudna reč!...« Potem je kakor nor hodil sem ter tja in začel peti, da je bila soba polna sladkih pomladanskih melodij. Zvečer, ko je s štajerskih hribov vel lahen vetrič in ko je sonoe zašlo tam nekje za Pohorjem je šel na rendezvous. Na prsa si je nataknil rdeč nagelj, obraz osvežil s fino kolonsko vodo, da je bilo ozračje okrog njega napojeno s prijetnim vonjem po vijolicah. V parku je sedel na klop, oholo zastrmel v nebo in si požvižgaval. Ljudje, ki so šli tod mimo, somu spoštljivo dvigali klobuke on pa je z nizkim baritonom odgovarjal: »Na zdravje!« Vselej kadar je tako sedel in kadar Ona ni prišla v pravem Času, je mislil na bodočnost Na tiste lepe in srečne dneve, ki bodo šele prišli. Ženko bo imel, če Bog da tudi sinčka. O, da sinčka, to je važno. On bo hodil v pisarno in ko se bo vračal domov, ga bo na oknu čakala žena z otrokom v naročju. Potem bo ženo povabil na izprehod, jo stisnil pod roko, da naj cel svet vidi, kako je srečen, kako zna ljubiti. Ljudje ga bodo spoštovali in mislili o njem samo lepo. In še dalje je mislil: Ljudje bodo v njem spoznali velikega gospoda, gospoda z veliko sposobnostjo. Vsak gh bo spoštoval kakor župnika v cerkvi. In lahko pride čas, ko bodo dejali: »Takega župana rabimo... takega«. In ko je tako sanjaril niti opazil ni, da zraven njega sedi Ona. Smehlja se, ona ga pa poboža po roki: »Kaj ti je srček, da si tako zamišljen? Dolgo si čakal, kaj ne? Morala sem spremeniti frizuro, saj tako si želel?« »Oh, kako si sedaj zala.« Prijel jo je okoli pasu in jo poljubil na ustnice. V objemu ji je povedal, kaj je mislil, ona pa se mu je samo smejučkala in se skušala prilagoditi pokoju, ki je počival nad parkom. »Nocoj se mi je sanjalo, da sem te povedel pred oltar. V belem oblačilu in z lilijo v roki si stopala zrrfven mene m na glavi si nosila krono pomaldi, usta pa so ti bila kot majska roža vsa žuboreča od krvi!« Še močneje jo je stisnil k sebi, medtem ko se je ona smejučkala, ga tu pa tam pobožala po kodrastih svetlih laseh iz katerih je puhtel ^vež duh po bri-lantini. »Tako si dober Janko,« je vzdihovala in v neskončni omami je za trenotek zasanjala. »In kdaj bo vse to?« »Kadar hočeš — že jutri, še danes... Vsa si v meni in jaz v tebi«. Pogledal jo je v oči in nadaljeval: »Glej, edino z menoj boš srečna. Gospod sem, tako mi pravijo. Vse, kar imam, je tudi tvoje. Ljudstvo me spoštuje, se me tako rekoč boji. Moj Bog — predstavljaš si tisto srečo, katera naju čaka?« Potem sta molčala. Tam nekje za Bii-dinskimi gozdovi je kakor žareča obla priplavala luna. Prvi žarki, ki so se prikradli skozi gosto vejevje, so pozlatili stezo, ki je vodila do njih. Nad parkom je ležal večerni pokoj, in od nekje daleč se je slišalo zvonenje. In vse to Je ležalo nad njima, kakor lahen zefir, ki ti-poboža oznojeno čelo, da se prebudiš iz težkih sanj in veselo zapoješ. Janko Merc je tako preživljal vse poletne večere, dokler se naposled ni ože- , nil. Oženil >pa je prav tisto, s katero je sanjal o majskih rožah, o ljudstvu, o zabavah in o večni sieči. Sedaj, ko so že skoraj pokukali prvi pomladanski dnevi, ga je na cesti videti večkrat v družbi svoje žene. Kakor pijavka ji je vsesan pod roko’ in videti je zelo srečen. On ve, da ga vsi občudujejo in prav zato je potrebno, da se pokaže svetu. Naša vas Žejna, izsušena zemlja vpije,.. Ze poldrugi mesec ni bilo izdatnega dežja — Rastlinstvo potrebuje ogromne množine vocfe za rast — Usodne ponradne suže v preteklosti Pomlad je planila v deželo in čez noč smo se znašli v prijetno božajočem nadihu klijočega življenja. Vsenaokrog se drami priroda, sadno .gozdno drevje in lepolično grmičevje po parkih se odeva letos istočasno v pisano cvetje in zelenje. Nežno brstje boža oko m človeku je toplo pri srcu ob hvaležnem priznanju zakonom vesoljstva, ki nam vsako leto pričarajo najdražje vtise v morju blagodejne svetlobe prebujene pomladi. Normalno kakor le rekokdaj se drami letos narava in hladnim dnem sušca se je zahvaliti, da se ni cvetje prezgodaj izpostavilo nevarnostim strupene slane. — Zgodnje pomladi, kakršna je bila n. pr. 1. 1936., navadno ne prineso dobre letine, toda letos, ko se meščani vesele dolgotrajnih sončnih dni, se kmetovo oko zaskrbljeno ozira proti nebu. Premalo, skoraj nič ni bilo doslej dežja. V Mariboru in okolici, kjer namerimo v marcu im aprilu povprečno 159 mm padavin, je kanilo letos le nekaj kapljic dežja. Zadnji izdatni dež je napojil zemljo februarja, poslej se vrste suhi dnevi. Po Dravskem polju in prisojnih rebrih okoliških hribov kriči razpokana zemlja po moči. Za plugom se kadi izsušena prst, trava in ozimina boste skoro že počrpali zadnje zaloge vlage iz globm grude. Po vrtovih Škrope ljudje dan za dnem zelenjavo kakor sredi vročega poletja — in to v času, ko bi moralo pasti na oba mariborska okraja z mestom vred povprečno 198..432,000.000 litrov ali 198,432.000 ton dežja! Pomanjkanje dežja je prav v pomladnem času lahko zelo usodno za letino. Zemlja je preobložena s kemičnim presnavljanjem in dovajanjem soka v celice zelenje mnogo svoje vlage v zrak in jo nobena rastlina dolgo časa uspevati brez vode. Ne smemo pozabiti, da izhlapeva zlenje mnogo svoje vlage v zraik in jo mora stalno nadomeščati iz zemlje. Dognali so n. pr„ da izhlapeva trta na površini 11.375 cms listja v 12 urah 60.5 grama vode. jZa 1 kg suhe tvarine potrebuje pšenica 250 do 300 litrov vode! Na 1 ha pšeničnega polja izhlapeva v času razvoja 1,779.920 litrov vode, na enakem prostoru rži 834.890 litrov, ječmena 1,236.718 in koruze 2,277.760 litrov vode! Srednja višina porabljene vode, ki bi ostala na naših žitnih poljih, bi tvorila tedaj, če bi ne odtekla, okrog 20 cm globoko jezero. Za ugoden razvoj žitnega polja je treba najmanj 700 do 900 ram padavin, ako je manj, podleže suši. Pomladi, ko rastlina še nuna listja, je vpijanje vode posebno močno. Drevje potrebuje velike množine vlage ko poganja listje. Če pomislimo tedaj, da je letos srkalo drevje že itak skopo vlago iz tal, morajo v doglednem času če ne bo kmalu dežja, nastati usodne posledice za našo, posebno ob meji donosno sadno letino. Drobni nastavki plodnic, ki se bodo utegnili razviti v sad, bodo neodporni ob prvi rj: popadali z vej. Učenjaki so izračunali, da porabi drevje na vsakih 100 gramov posušenega listja naslednje množine vode: breza 67.987 gr, lipa 61.519, gaber 56.251. bukev 47.246 hrast 28.345, smreka 5.847 in bor 3.207 gramov deževnice. Na 1 ha nad sto let starega bukovega gozda odpade 3.5 do 5 milijonov litrov deževnice! črni bor izhlapeva dnevno 6, smreka 13, breza 65, jesen celo 85 litrov vlage, 1 ha travnate zemlje 1 do 3 milijone litrov vode. Pomladne suše so tedaj že po naravi sami nevarne za rastje. Jeseni in pozimi se pomanjkanje dežja v prirodi tako ne občuti. Vremenska kronika pozna v preteklosti dokaj primerov, ko so pomladni suši sledile zelo slabe letine. V blagi zimi 1. 1186 je cvetelo sadno drevje že v januarju, jablane so nastavile v februarju kakor lešnik debele plodove. Dolgotrajna suša v drugi polovici pomladi je uničila letino. L. 1228. je sledila deževni zima zgodnja pomlad. Trta je cvetela že v aprilu, o kresu so pospravljali pšenico tudi v višjih legah, v juliju je dozorelo grozdje. Jesen je prinesla sušo, ki po-pospravljenim pridelkom ni več škodovala. V zimi 1289—90. je cvetelo sadne drevje že o božiču, ljudje so se kopali v rekah. Sredi januarja so nabirali jagode, pomlad je bila zelo suha, jesen deževna. Prav tako je bilo v letih 1328. in 1420.. ko so celo v Alpah obirali črešnje in jagode že v aprilu. Blage zime so prinesle suho pomlad 1. 1521. in 1540., nasprotno je ostrim zimam sledila suha. pozna do-mlad 1. 1610., 1642. in 1648. V 1. 1904.. 1911. in 1921. je več tednov kanilo le ne-, kaj dežja, usihali so studenci in reke. L. 1893. je vladala suša v srednji Evropi 45 dni, od 20. marca do 3. maja, ponekod je v 62 dneh suše 1. 1908. padlo le 7.7 mm dežja! Zemlja je žejna in čaka izdatnih padavin. Izostal je letos celo običajni »beraški gnoj«, pomladni sneg. Vsakih 1000 litrov snežnice ah deževnice prinaša s seboj na zemljo 50 gr nečistih snovi iz zraka, ki so najboljše gnojilo za rastlinstvo. Daleč naokrog gospodari močan anticiklon, ki nam vedri nebo. Pravijo, da je letos tudi zalivski tok približal svoje tople struje evropski obali. Od tod izTedno vroče pod nebje zgodnje pomladi ob nemški in nizozemski obali kjer se je kopalna sezona obmorskih ltoviščih že začla. Vse naše reke kažejo suha rebra v strugi in nizko stanje vode priča, kolikšno je pomanjkanje vode v plasteh naše zemlje, ki žejna čaka blagodejnega dežja. -lne. Vas potrebuje kmetijske in ne meščanskih šol! Svoje dni je bil izdan pri nas zakon, kateri deli osnovne sole v višje in nižje. Po tem zakonu bi se naj višja osnovna šola odcepila od nižje ter se pretvorila v :zražito kmetijsko šolo. Te šole bi morale dati vasi to, kar dajejo meščanske šole obrtništvu. Korak za zboljšanje razmer na vasi je bil s tem nakazan, ni pa bil storjen. Pri nas se rado govori, da smo agrarna država, da se pri nas do 80% prebivalstva preživlja od kmetijstva, Prav sorazmerno s tem procentom pa se pri nas premalo stori za povzdigo kmetijstva na vasi. Večina dela naših osnovnih šol je omejena na starinski osnovnošolski pouk (pisanja in čitanja, dočim se vse premalo stori za kmetijsko strokovno izobrazbo kmetskega otroka, da bi se v šoli naučil tega, kar bo doma nujno rabil. Na naši vasi prevladuje kvarno mišljenje, da mora fant v mestne šole, če ima dobro glavo. Ali prav ie šole nimajo ničesar skupnega z našo vasjo, če tak do-študiran kmetski fant hoče pomagati po končanih študijah ljudstvu, iz katerega je izšel, po navadi ne ve storiti ničesar; saj je šel njegov razvoj v povsem drugačni smeri, samo v tisti ne, da bi lahko pomagal kmetu pri izboljšanju njegovega poljedelstva, kar jo za kmeta bistveno. Tak v nekmetskih šolah vzgojen vaški otrok lahko »pomaga« kmetu edino s pravdami, lahko skrbi za njegov dušni blagor itd. Skratka, kmet nima ničesar od svojega otroka. študij otrokov ni bil plodo-nosen za vas. Tudi politične ideje, ki jih prinašajo ti bivši vaški otroci v vas, so aaie«. ou vas. .n n.so zrasle z vaškili potreb. Dejstvo je, da se bo moglo ekonomsko in današnje težko stanje vasi izboljšati v veliki men po kmetijsk.il šolah. Meščanske m Srednje šole, v katere zahaja laša mladina, dajejo samo izobražen pro-tariat in ne prcporoditeljev zaostalih vas. Fant dobi »diplomo« ter se pogo-spodi. Na vse mogoče načine se trud:, da se prebije do kakršne službe v mestu od katere n nia koristi ne on, ne njegovi domačij ki so ga poslali študirat, ne naša vas, ne kmetijstvo, skratka — nihče. Vas bi morala narediti iz njega produk-tenečanskih tleh v primeru nevarnosti. V znamenje spoštovanja in dostojanstva je republika poslala Skenderbegu dva sokola in lovska psa. V poletju 1450, je vodil sultan Murat II. novo vojsko v Albanijo. Sken derbeg je zaprosil v Dubrovniku nujne denarne pomoči. Po večmesečnem obleganju je junaški arnavtski vodja pregnal Turke, še isto leto so šli odposlanci v Napoli, na dvor kralja Al fonzg V. Aragonskega. Ta je poslal več vojaških odprav v Albanijo in složno pomagal Skendcrgegu bojih s Turki. V Kroji se je nastanil katalonski poveljnik in bodril ljudi k skupnemu odporu zoper dušmane. Ko je 29. inaja 1. 1453 padel Carigrad, je napočila za Albance doba težkih preizkušenj. Iz Italije so prišla čez Otrantski preliv nova ojačenja, Skenderbeg je prejel od Alfonza 1500 dukatov letne rente. L. 1455 je Alfonz poslal v Albanijo 1000 pešcev in 500 konjenikov. Združena albanska vojska, okrog 14.000 vojakov je pod vodstvom Skenderbega naskočila Berat. Medtem se je bližala mnogo močnejša turška vojska in Albance strahovito porazila. 6000 mrtvih in ranjenih je obležalo na bojišču. Benečani so se veselili poraza. Alfonz je poslal v Albanijo nove čete. V Kroji se je zbrala garnizija 2000 mož, sestavljena iz Arnavtov, Italijanov, Nemcev, Srbov, Francozov in Angležev. Ti so zahajali na avanturistične pohode v okolico in se vračali s turškimi jetniki. Na vsej obali od Neretve do juga Moreje so bili spopadi med napolitanskim in beneškim brodovjem. V poletju 1457. so Turki opustoših Albanijo do Lješa, oblegali Krojo, a je niso mogli zavzeti. Skenderbeg se je zatekel v gore, po turškem umiku se je s papeževo podporo začela združena akcija vseh albanskih plemen za svobodo. Dne 27. janurja je Alfonz nenadoma umrl. Skenderbeg se je z družino umaknil v Italijo, kjer je ostal do smrti 18. januarja 1468. Kroja je padla Turkom šele 15. junija 1478 v roke, poslednji del Albanije 1. 1479. 460 let kasneje je izgubila Albanija svojega kralja in prestolonaslednik — dete Skenderbeg se je moral umakniti pred gospodarji iz dežele, kjer je njegov slavni prednik našel poslednje zatoščišče. Nemci bodo kolonizirali dno Severnega morja Velikopotezen načrt nemških inženirjev, izsušiti 300.000 km3 plitvega morskega dna V dneh, ko so splovili v morje novo nemško vojno ladjo »Bismarck« in je šolska ladja »Robert Ley« plula po vodah okrog Helgolanda, so nemški inženirji znova poživili zamisel ostvaritve grandioznega načrta izsušitve velikega dela Severnega morja. Nemčija bi tako prišla do plodne zemlje, na kateri bi lahko nastanila 20 milijonov ljudi, z nove obale pridobljene evropske kopnine pa bi bil za normalni zračni polet hitreje dosegljiv komaj še 1300 km oddaljeni Island, kjer bi se hotela bodoča Nemčija usidrati. Projekt izsušitve Severnega morja je star že nekaj let. Z 800 km dolgim in povprečno 30 m visokim nasipom bi zaprli Nemci južni in vzhodni del Severnega morja v zaokroženo notranje morje. Iz ogromnega zajezenega prostora bi velike črpalke odvajale vodo v Atlantski o-cean, s čimer bi se dobila obsežna površina plodne zemlje, ki bi vsebovala goto- ga in petroleja. Izlivi velikih rek Rena, šelde in Temze bi se morali zaokreniti v Kanal, izliv Labe v Kielski prekop. Anglija bi postala po tem načrtu kopna zemlja, spojena z Evropo, Nizozemska in Belgija bi ležale v notranjosti zemlje, povezane z umetnimi kanali do Atlantika. Naravno, da bi se navedene države upirale takšnemu načrtu in če ne prej, bi se sprle pri delitvi izsušenega kopnega. Severno morje zavzema površino 547 tisoč kvadratnih kilometrov, od katere odpade 6450 kvadr. km na otoke. Morje je razmeroma zelo plitek bazen. V južnem delu, ki bi prišel za izsušitev najprej v poštev, morje ni globlje od 60 m. Projektirani veliki nasip bi šel po tako zvanem Doggerbanku, široki podmorski visoki planoti, s povprečno globino 15 do 30 m, d očim je dalje na sever morje do 200 m globoko. Iznad morja bi molel na- vo tudi neslutena bogastva rud, premo- [ sip najmanj 10 metrov, računajoč na raz- liko med plimo in oseko, ki znaša tod 3 metre. Severno morje je v teku tisočletij požrlo velike ploskve evropskega kopnega. Samo poslednjih 900 let je ugrabilo celini na jugu in vzhodu 5055 kvadr. km zemlje, 144 manjših in večjih mest je ob viharnih plimah izginilo pod morjem. Od izgubljene zemlje so ljudje spet rešili 2600 kvadr. km kopnega, po novem načrtu bi dobili Nemci 300.000 kvadr. km rodovitne površine. Zgled Nizozemcev, Id so nekdaj potopljeno kopno, dno Zuiderskega jezera, spet dvignili iz slanega elementa, daje Nemcem pobude, da bi tudi oni začeli z največjim tehničnim podvzetjem te vrste v Evropi. Toda za to je treba imeti denarja, pa miru in složnega sodelovanja, brez katerega je takšno spreminjanje evropskega zemljevida na kočljivem poprišču Severnega morja mnogo težje kakor lov za protektorati. Leteli bomo v višini 30.000 metrov TEKOČI VODIK BO OMOGOČIL POLET BREZ PRESTANKA L. 1906 je dosegel Curtis z letalom hitrost 76 km na uro, lani je pilot Angelo postavil rekord na 710 km na uro. Ta fantastična hitrost v praksi sicer še ne pride v poštev. V letalskem potniškem prometu uporabljajo največjo hitrost 300 km na uro, kar je še zmerom štiri do petkrat več od hitrosti vlaka. Večja hitrost kakor 450 km se v potniškem prometu za enkrat ni obnesla in najbrž je kmalu tudi ne bodo preseglL Stratosferni balon je dosegel višino 22.000 m, letalo M. Peruzzia pa 15.665 m. Glavni pogoj za dosego takšne višine je v tem, kako prenese letalec razred- čeni zrak. Zato letajo po večini le do višine 4000 m. Zdrav človek lahko prenese zračne izpremembe vse dotlej, dokler pritisk in gostota zraka ne padeta pod tretjino normalnih razmer, kar se primeri v višini 3000 m. Višje od tod postaja dihanje vse težje, v višini 5500 m mora človek že uporabljati dihalne naprave. Verjetno je, da bodo nekoč ljudje dosegli višino 30.000 m, to pa le z novim načinom pridobivanja energije. Obeta se nam novo gonilo, tekoči vodik, ki bo omogočil polet okrog sveta brez prestanka. Tudi palec ni tako brezpomembna reč PALEC NA ROKI PREDSTAVLJA TRETJINO NJENE VREDNOSTI Angleži imajo navado, reči Človeku, ki je neroden v rokah, da je brez palca. V starem Rimu so se zmagoviti gladiatorji ozrli na občinstvo. Če je večina držala palec pokonci, je pomenilo, da naj pusti premaganca pri življenju. Palec povešen navzdol, je veljal smrtni obsodbi nesrečnika, ki ga je zmagovalec brezsrčno pokončal. Ko še ni bilo pušk, so ujetnikom porezali palce in jih tako onesposobili za nadaljnje bojevanje. Brez palca ni bilo mogoče napeti tetive loka in tudi ne uporabljati meča. Rimljani so prisegali s polaganjem palca na rezilo meča, na palcu so nosili tudi velike pečatne Gospa: No, kaiko tzgtedam danes? Sobarica: Dolgo je tTajalo, toda, res je, postali ste lepi, milostiva. Katehet: Kdo ve, kako so mogtf Izraelci čez Rdeče morje, ko še ni bilo ladij? Jakec: Ni bilo mogoče drugače kakor z letalom. Gosp#: Micka, tega ne trpim! Kaj dela oni vojak v kuhinji? Micka: Ne razburjajte se, gospa. Prišel je samo vprašat, če je gospod doma, da prstane. V znak spoštovanja so poljubili odlični osebi palec. Tudi Škoti so prisegali „pri palcu“ tako, da sta pogodbenika oslinila prsta in ju pritisnila skupaj. Prej in slej ima palec važno vlogo pri nepismenih in v kriminalistiki, iz šolskih klopi pa vemo, da je palčeva prošnja marsikoga rešila nevšečnih posledic v hlačah. X Radio v zamorski vasi. V Ugandi so nedavno preizkusili zamorski posluh za radio. V Kampali so vsak večer izvajali program in ga brzoK javno prenašali v štiri zvočnike, na>-meščene v 2 do 30 km oddaljenih vaseh. Sprejem je bil izvrsten, zbsalo se je 50 tisoč črnih poslušalcev. Od^-dajali so evropsko in afriško godbo, vmes pa predavanja o kmetijstvu, zdravstvu in krajevnih razmerah. Črnci so bili nadvse veseli afriške godbe, odklanjali so pa evropske skladbe in so raje poslušali govore. Zdaj se nadejajo, da bodo lahko v vseh vaseh u-vedli redno oddajanje po zvočnikih« X Živali pod ogledalom. Pariški živalski psihološki institut se ba- vi s poizkusi, ali se živali sporna nijo lastne slike. Lev dolgo ni zai-upal svoji sliki v zrcalu. Nekaj časa jo je sovražno opazoval, lotil se je celo zrcala in renčal. Ko je spoznal, da mu slika v zrcalu nič noče, se je pomiril. Ko se je prestopil, je bil očitno presenečen, da se tudi slika v zrcalu premika. Levinja je bila pametnejša. Držali so za njenim hrbtom kos mesa in v zrcalu je takoj opazila, da je namenjen njej. Se prebrisan e j še so opice. Neka javanska opica je vzela majhno zrcalce v roke, ga držala nad glavo in začela iskati bolhe. Vpliv gorskega podnebja na človeka KAKO ŽIVE LJUDJE V NAJVISJIH RUDNIKIH SVETA Angleški fiziologi so priredili odpravo med prebivalce Visokih Andov. Prišli so v kraje, kjer žive ljudje z delom po rudnikih 3.300 do 5000 m nad morjem. Ozračje je tam že tako redko, da je delovanje Človeških organov precej ovirano in ljudje si pomagajo z žvečenjem kokainovih listov. Prebivalci se mnogo gibljejo in ženske preplešejo včasih po 5 ur ne da bi se čutile utrujene. Povprečna širina prsnih košev peru-anskih domačinov je za 15 odst. večja od prebivalcev v nižinah. Pljuča morajo zaradi razredčenega zraka hitreje in globlje dihati. Prsti peruanskih delavcev so veliki in debeli. Človek, ki živi dalje časa v Andih, dobi modri- kasto kožo, ker primanjkuje kisika. Kri normalnega človeka vsebuje povprečno 5 milijonov rdečih krvnih telesc, pri gorjancih se to število pomnoži na 7 milijonov. Kostni mozeg deluje v gorah živahneje in spravlja v krvni obtok več mladih krvnilu telesc. Tkanine telesa izkoriščajo mmjše množine kisika bolje nego pri ljudeh v dolinah. Temu se je zahvaliti, da zmorejo delavci v visokogorskih rudnikih naporno delo. V splošnem se počutijo prebivalci v Andih glede zdravja izvrstno. Dihalni organi 9e jim včasih vnamejo, vendar se Človek takšnemu podnebju kaj naglo prilagodi. —■ II M .II. 11 ■ Darujte za az»m sKlad PiLI Pomoč le tu! Vsi, ki trpite na kamnih v žolču, ledvicah, mehurju, zdravilni DUBRAVKA - čaj sestavljen v kem. larm. laboratoriju lekarne Mra. Ph. IVA A N D R13 IČ A v Mostaru in prav kmalu boste rešeni teh neznosnih bolečin. Uspeh |e zajamčen po kratkem zdravljenju. Prihaja veliko zahvai in priznanj. — Škatlica 100 gramov z natančnim navodilom din 30*—, tri škatlice din fO*— v zavoju franko poštnina, 20*, DUBRAVKA-čai'dobite tudi v vseh lekarnah! R«g. S. št 14471 od 21. V. 1938 NOVA, ZIDANA HIŠA. soba, kuhinja, veranda, klet In lep vrt se poceni proda. Pobrežje. Nova ulica 23. 3248—2 Razno KOMPOSTNO ZEMLJO za vrtove in presajevanje cvetlic nudi vrtnarstvo Ivan Jemec. Maribor. Prešernova ulica. _____________3104—1 ZLATO IN SREBRO, briljante, zastavljalne listke išče nujno za nakun M. ILGERJEV SIN, Maribor. Gosposka ulica 15. VSAKI OSEBI ~ družini nudi stalni zaslužek »Mara« Maribor, Orožnova 6; Celje. Slomškov trg 1. Pletilnica — Razpoši-■ Ijalnica. 1803 Poštena STAREJŠA OSEBA želi namestitve v gospodinjstvu pri starejšem gospodu. Ponudbe na upravo Pod >,Pridna gospodinja 55«. 3324-1 AKO VPLAČUJETE po 50 din tedensko, Vam izplačamo v petih letih 15.000 din. Pojasnila daje Dravinc Alojz, Gregorčičeva 3, Celje, poverjenik hranilnice. 3335-1 POHIŠTVO Moderno, kvalitetno zajamčeno po konkurenčnih cenah naročite in tudi dobite vse na obroke, brez povišanja cen le pri firmi Mizarstvo pohištva. Zavrč 8. 3338-1 Na večkratno jamstvo iščem 3 TISOČ DIN POSOJILA. Vrnem v dveh mesecih 3700 din. Ponudbe pod »Zidanje« na upravo.________________3242—I ZIDAJTE POCENI! Nosilce, betonsko železo, ograje, cevj, vsakovrstno okovje dobite zelo poceni, rabljeno, ali vendar dobro ohranjeno pri tvrdki Justin Gustinčič. Maribor. Tatten-bachova ul. 14 in na podružnici, ogal Ptujske-Tržaške ceste. 2409 ERFURTSKA SEMENA pri A. Pintar, špecerija, Ljub ljana. Gosposvetska 14. 2771-1* VRTNICE visoke, nizke, plezalke. poly-ante, zgodnje breskve, razne aelenjadne sadike itd. nudi VRTNARSTVO IVAN JEMEC Maribor. Prešernova ulica. 3106—1 UMETNA GNOJILA kakor Čilski soliter, apneni dušik, superfosfat, kalijevo sol itd. nabavite pri Kmetijski družbi, Meljska c. 13, tel. 30-83. 3203-1 Širite „Večemik“ LEPA HIŠA na prodaj. Tezno. Prešernova 5. 3205—2 Prodani novo zidano HIŠO Z VRTOM samo 25.000 din. Januš. Dobrava 175* p. Maribor. _______________3039—2____________ STAVBIŠCA poceni, ev. na obroke. Pobrežje, Sokolska 23. 3323-2 VOGALNA PARCELA v centru ,mesta na prodaj. Samo resni kupci orldejo v poštev. Dopise pod »Redka prilika« na upravo. 3340-2 Novo. masivno, zidano, enonadstropno petstanovanjsko HIŠO prodam. Letni donos 16.500 dih. Vprašati Stritarjeva ulica 18. 3303—2 Mi ne silimo k nakupu! Veselilo nas bo, ako Vam smemo pokazati nase na/moeterne/še vzorce blaga za pomladanske obleke MANUFAKTURA 3. ROŽA) Maribor, Aloksandrova 14 HISA z lepi in sončnim vrtom na prodaj. Pobrežje. Nasipna ulica 28. 2955—2 VINOGRADNO POSESTVO s sadonosnikom na prodaj hliziu Maribora. Naslov v upravi. 3308—2 Ugodno se proda DVOSTANOVANJSKA NOVA HIŠA, gospodarsko poslopje, zraven velik vrt. D. M. Brezje 81. 3259—2 SOTRUDNIKA proti delitvi zaslužka in pristopnini 3000 din sprejme Realitetna pisarna, Maribor. Aleksandrova 33. 3313—2 NOVOZGRADBA. soba. kuhinja, vrt. periferija, 13.000.—. Obrestonosna hiša, 6 stanovanj, en lokal, cen* trum, 220.000.—. Doblčkanos-no posestvo. 30 oralov, pri mestu, na dobri cesti, 115 tisoč. Krasno vinogradno posestvo pri Ljutomeru. 7 oralov vinograda, z vilo in dr. 250X100.—. Posredovalnica »Rapid«, Gosposka ul. 28. 3314—2 POSESTVA, HIŠE, gostilne, trgovine, mline, gozdove prodaja Posredovalnica Maribor. Aleksandrova cesta 33. 3315—2 Poceni prodam lepe PARCELE v bližini mesta, lepa .lega Pobrežje, Nasipna 55. 3298—2 Prodam DOBICKANOSNO 4-STANO-VANJSKO HIŠO. Aleksandrova c. 63, Pobrežje. 3291—2 STAVBENA PARCELA okoli 700 kv. m se Proda. Ob bregu 30. 3297—2 Prodam TRAVERZE NA PRODAJ 5 kom. 4 m dolgih, 1 kom. 5 m dolg pri J. Rosenbergu, Jezdarska ul. 3195-4 STARO POHIŠTVO. baterijski radio in gramofon poceni prodam. Bethavska ul. 136.________________3210—4 Nova in stara PREPROGA 6 m2, se ugodno proda. Potoč nHc, Frančiškanska 2!. 3327-4 VEC rabljenih otroških VOZIČKOV na pfodaj. Židovska ulica 9. __________3241-4____________ STAVBIŠCA ob periferiji Maribora. Pojasnila v gostilni Krempl. Radvanje. 3253-4 DOBRO IDOČA TRGOVINA v lepem trgu na Sp. Štajerskem, že obstoječa nad 60 let, v sredini trga. na zelo prometni točki, se odda radi družinskih razmer v najem. Za mladega, neoženjcnega trgovca velika bodočnost Potreben kapital za prevzem zaloge ca. 60.000 din. Ponudbe pod »Sigurna eksistenca« na oglasni oddelek »Večemi-ka«. 3289—2 NAZNANILO. Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da je otvoritey na novo urejene gostilne in vria »Balkan« (Gaube) v nedeljo, dne 16. aprila, in koncert — Točila se bodo prvovrstna bela in rdeča vina iz znanih Gaubejevih vinogradov iz Špičnika, priporoča se prvovrstna kuhinja ter vsak čas topla m mrzla jedila/sprejem abonentov. Za obilen obisk se priporoča Fani Šetinc. 3246—1 GOSTILNA »PRI LOVCU« (Lahajner). Frankopanova ul. V nedeljo koncert. Sortirana vina. Priporoča sc Vrabl-Vic-man. 3311—1 KRUH TURIST. Crni kruh jz rži ie zelo tečen. otane 8 do 10 dni v največji vročini popolnoma svež in okusen. Parna pekarna Feiertag, Betnavska cesta 43. tel. 28-24. Podružnice: Maribor. Ulica 10. oktobra. Meljska cesta 65 in v trgovini Skaza. Glavni trg. 3260— 1 Odda se LOKAL Naslov v upravi. 3265-1 GOSTILNA na prometu cesti okolice Maribora sc Proda ali se da v najent. Ponudbe pod »Promet« na upravo »Vcčeaiika«. 3277-1 REDKA PRILIKA. Irastovi stebri za vrtne graje kakor več kub. nte-■ov suhega hrastovega lesa e dobe po zmerni ceni., prašati v pisarili. Tržaška esta 88a. Maribor. 3281-1 Preteneženie za kinoobitkovakel Cenjenemu občinstvu vljudno sporočamo, da nam je uspelo nabaviti najnovejši filmski umotvor francoske produkcije, film Izredne kvalitete in neizmerne lepote ioMt Jkfft mdk (Prison sans Barreau*) Film, ki je bil vsled svoje mojsbske režije in nad vse zanimive vsebine v 222!Z:s prvo nagrado (zlatim pokalom) Film zasluži, da si ga ogleda vsakdo, vsaka žena, vsako dekle in vsak moški Film se bo predvajal od četrtka, 20. aprila, dalje v -m 1 Kinu „Esplanade Dalraa inska gostilna Modrič. Naznanjam, da sem na novo preuredil gostilniški vrt in veraudo. Točim prvovrstno dalmatinsko vino in dingač. Ccnj. gostom se priporočam. Nikola. 3268—1 POSTELJNE ODEJE res močne, prešite, izgotov-jeno posteljno perilo, pernice zglavnike- titadrace. Duh. per-ie. inleti. Najboljše pri A. Štuhec. specialna trgovina za izdelovanje postelinih odej. — Stolna uirfia 5. 2274 Spomnite se CMDI Posest LEPE PARCELE na Teznem blizu kolodvora naprodaj. Vprašati Ptujska ce sta 87. 2390 HIŠA enodružinska, zelo okusna, z vrtom za din 10.000 gotovine. ostanek pa v obrokih. Vpraša se Zg. Radvanje, Ho- stejeva 1. trgovina. 3215-2 HIŠO enonadstropno, 21x13 ul veliko, z enonadstropnim dvoriščnim poslopjem 21x8 m, pripravno tudi za obrt ali malo industrijo. prodam. Vprašati: Zwitter. Maribor. Taborska 7. 2945-2 Ugodno prodam HIŠO Z VRTOM ln gospodarskim poslopjem/ Rabi so samo 12.000 din gotovine, cena 22.000 din. Zg. Radvanje Delavska ulica 26. 3253-2 Kupim Kupim veliko VRTNO KUTICO Feiertag, Betnavska 43. 3186-4 kupim Češke krone. Ponudbe na upravo pod »Št. 3237<. 3237—3 KUPUJEM STARO POHIŠTVO IN OBLEKE vsake vrste. Dopisnica zadostuje. pridem na dom. Starinarna. Tržaška cesta 5. Pobrežje. 2676-3 2 DOBRO OHRANJENI POSTELJI z žimnicami na prodaj. Frass, Jenkova ulica 5._________3254-4 2 dobro ohranjeni KUHINJSKI KREDENCI, 1 NOVO DAMSKO KOLO na prodaj. Vprašati Cankarjeva 16, desno. Ogleda se lahko od 8.—10. in od 13.— 15. ure. 3263—4 Ugodno prodam rabljen, globok. pleten OTROŠKI VOZIČEK. Stritarjeva 35. 3071—4 PRODAM PIANINO, krasen glas, skoro nov. Špedicija »Jugospedit«. Aleksandrova 51. 3373—4 Prodam KRATKI GLASOVIR Mignon, moderen, skoro nov. Kadjanerjeva 16, Melje. 3274-4 KOMPLETNA SPALNICA iz hrastovega lesa in kuhinja se vsled odpotovania proda. Naslov v upravi. 3276—4 Poceni prodam dobro ohranjen RADIO-APP AR AT ali zamenjam za dobro kojo. Radvanjska 47, Studenci. 3279-4 RAZLIČNO POHIŠTVO IN PERILO na prodaj. Koroška cesta 34. I. nadstr. 3282—4 ŽELEZNE POSTELJE, OTROŠKI VOZIČEK prodam ceneno. Ob jarku 6, L nadstr.. 3. vrata. 3284—4 Več met centov SLADKEGA SENA in opreme za srednje kouje na prodaj. Aleksandrova 19, Pobrežje. 3285—4 KOMPLETNA PISARNIŠKA OPRAVA, starinska predalna omara ter registrirna blagajna poceni na prodaj. Aleksandrova 12. Klemsche. Stanovanje Oddam s 1. majem DVOSOBNO STANOVANJE samo državnemu uslužbencu. 4 do 5 oseb. Gajeva 4. 3321-5 Snažna SOBA IN KUHINJA se odda. Vodnikova 3. Studenci. 3332-5 ENOSOBNO STANOVANJE se odda. Vprašati Betnavska 140. 3333-5 LOKAL za krojača ali čevljarja s sobo in kuhinjo se odda. Cena 250 din. Pobrežje. Aškerčeva 17. 3240-5 SOBO IN KUHINJO oddam. Studenci, Jurčičeva ul. 93. 3343—5 SONČNO. KLETNO STANOVANJE (soba in kuhinja) s pritiklinami se odda s 1. majem mirni družini. 2—3 osebe. Dušanova 9. 3257—5 OPREMLJENA SOBA s posebnim vhodom se takoj odda. Rotovški trg 5/1. 3225-7 Naivetio izbiro Ostanke dobite po polovični cenil Vse krojaške potrebščine! najboljšega in najcenejšega blaga za moške, damske in otroške obleke, plašče, kostume, hubertuse, lodne, oficirske in železniške uniforme dobite vedno po znano najnižjih cenah samo v Češkem, Mica 10. okio&ta % Sobo odda SOBO S ŠTEDILNIKOM v vili oddam onemu, ki mi posodi 15.000 din. Vsaki mesec dobi nato 400 din kot vrnitev glavnice. Soba mu ostane torej brezplačna in obresti. Ponudbe na upravo pod »Rentabilno«. 3E09—7 PRAZNA SOBA se odda v najem starejši osebi. Dalmatinska ulica 28. 3322-7 LEPO OPREMLJEN KABINET z vso oskrbo se odda. Strma ulica 15. 3396—7 Slutbo liie Vesten, priden KARTONAŽNI DELAVEC vešč strojnik, išče namešče-nje takoj. Naslov v upravi. 3334-10 SOBO S ŠTEDILNIKOM oddam na Pobrežju. Vprašati Lovec, Glavni trg 4. 3325-7 KUHARICA želi sprejeti službo kot začetnica, izučena v hotelski restavraciji. Naslov v upravi. 3262—10 Odda se OPREMLJENA SOBA s posebnim vhodom. Metel-’ kova ul. 53. 3326-7 IŠČEM MESTO SLUGE ALI SKLADIŠČNIKA, vojaščine prost. Sem trezen ter nekadilec. Zmožen kavcije. Naslov v upravi. 3272—10 Sprejmem SOSTANOVALCA Vabič, Koroška c. 17. 3328-7 OPREMLJENA SOBA s posebnim vhodom se odda. Meljska c. 43. 3331-7 Iščem službo PORTIRJA ALI SLUGE. Perfektno govorim slovenščino in nemščino. Naslov v upravi._____________3283—10 SOBO S ŠTEDILNIKOM se odda. Marmontova ul. 11. 3342-7 Službo želi SOBARICA, mlada, čista, k boljši družini. Naslov v upravi. 3300—10 Gospodično, zaposleno, VZAMEM NA STANOVANJE Kopališka 11. Lorber. 3244—7 GOSPODIČNA se sprejme v vso oskrbo svojo sobo. Krpanova ul. 25, Studenci. 3304—7 OPREMLJENA SOBA s posebnim vhodom, poteg sodišča, se takoj odda. Wil* denrairierjeva ulica ll-III. 3310—7 DVA GOSPODA se vzameta na stanovanje. Loška 5-I„ vrata 7. 3312—7 Sprejmejo se 3 gospodi NA HRANO. s 1. majem. Kosilo in večerja 8 din dnevno. Naslov upravi. _________________ 3316—7 KRASNO OPREMLJENA SOBA v centru se takoj odda. Vrazova lil. 6-III., desno. 3255—7 Takoj se odda OPREMLJENA SOBA z dvema posteljama. Vojašniški trg 2-1. 3264 OPREMLJENO SOBO, posebni vhod, oddam. Spla-varska 3-J. 3266—7 SOSTANOVALEC se sprejme. Vojašniški trg 5. 3275—7 OPREMLJENA, SEP. SOBA se odda za 1 ali 2 gospoda aji gospodični, Aleksandrova c. 55. pritličje. 3278—7 SOBA S ŠTEDILNIKOM prazna ali opremljena, se odda. Lahko tudi s hrano. Pra-protnikova 17. 3280—7 KUHARICA ZA VSE se išče takoj. Predstaviti pri dr. Hojniku, Krčevina, Tomšičeva 14. 3217-9 Iščemo treznega, zanesljivega tvorniškega VRATARJA po možnosti bivšega orožnika. Nastop takoj. V poštev pridejo samo prosilci, ki lahko dokažejo neoporečno preteklost. Samo pismene, z roko pisane ponudbe na Ornik & Mitrovič, tekstilna tvornica, Meža. 3336-9 Kateri (-a) hoče elegantno oble-čen(-a) biti z najlep-Šimi modeli zadnje novosti, naj se obrne na Salon 3258 „Dqmqg." Frančiškanska ul. 21 Dopisi DRŽ. USLUŽBENEC ločenec, brez lastne krivde, star 29 let. želi poročiti gospodično ali ločenko z nekaj gotovine. Ponudbe na upravo lista pod »Zvestoba«. 3329-12 PREPROST. POROČEN DELAVEC, 38-letni, želim znanja z gospodično ali ločenko. Dopise upravi »Večernika« pod »Enaka«. 3247—12 BARIČA, TJ velika duša. ki trpiš tako tiho in veličastno — bora to oznanjal vsemu svetu. Še Vas sreča hoče, pa ne marate — in to radi — enega nevrednega — Vara je otopelo srce — za vse... Usoda, kako si kruta! Obož. Ljub. 3249—12 za damske plašče in obleke v sodobnih tkaninah in barvah - lepo izbiro za moške obleke in površnike angleškega in češkega izvora nudi: FRANJO MAJER Maribor. Glavni trg 9 TRGOVSKEGA VAJENCA, pridnega, poštenega, sprejme trgovina z mešanim blagom Vilko Rozman. Stanko Vrazova • ul. 16, Pobrežie, Maribor. 3245—9 IŠČEM STALNO SLUŽBO SKLADIŠČNIKA ALI SLUGE tudi kaj sličnega, star 28 let, poročen, vešč slov., nemšč. in srbohrv. Zmožen kavcije 10.000 din. Ponudbe pod »Kavcija« na upravo. 3250—9 KAVARNIŠKO BLAGAJNIČARKO tudi začetnico, sprejmemo takoj. Ponudbe na ravnateljstvo Velike kavarne v Mariboru. 3301—9 NEVESTO! Simpatično, dobro gospodinjo, bogato, išče 35-letni čeden fant, z odlično pozicijo, samostojen obrtnik, z lastno veliko enonadstropno hišo v mestu. Resne ponudbe s sliko na upravo »Večernika« pod ■Ljubezen in bogastvo*. 3261—12 Slutbo dobi GOSPODIČNO za pisarno z znanjem slovenščine, nemščine, strojepisja in nekaj knjigovodstva sprejmemo takoj. Ponudbe Dod »Tajnica« na upravo *Večernika«. 3302-9 Iščem pridno* mlado PLAČILNO NATAKARICO. Vprašati Meljska 12. 3251—9 STRUGAR IN STROJNI KLJUČAVNIČAR se sprejme v stalno službo. Ernest Eylert, Kaciianerjeva ulica 9. 3206—9 Sprejmem takoj mlado pridno POSTREŽNICO tudi začetnico. Poizve se pri Bevc. Ruška cesta 4. 3330-9 Oddam OPREMLJEN KABINET. poseben vhod. Dr. Verstov-Ikova 17, Pobrežje. 3290—7 Oddam takoj lepo opremljeno SONČNO, MALO SOBO. Prečna 6-1. 3292—7 GOSPODIČNA se sprejme na stanovanje z oskrbo ali brez. Koroščeva 22-1.. desno. 3293—7 LOKAL, svetel, s tokom za moč, pripraven za boljšo delavnico sredi mesta, dam v najem. Naslov v upravi. 3294—7 VELIKA OPREMLJENA SOBA sc odda. Klavniška 2-1.. Melje. 3295—7 SPREJME SE TRGOVSKI POMOČNIK. vojaščine prost, z dobrimi spričevali mešane stroke; oni< ki so doma iz Prlekije ali ki obvladajo madžarščino, imajo prednost. Ponudbe je poslati navedbo zahteve olače na naslov »Združba trgovcev Murski Soboti«. 3201—9 Iščemo VLAGALCA OSNOV (pomožnega mojstra) za Čim-preišen nastop, ki je vešč izdelovanju pisanega blaga na ozkih in po možnosti tudi na Širokih statvah. Plača * pri 9 urnem delovnem času din 1600. Samo pismene, z roko pisane ponudbe z navedbo dosedanjega življenja in re^ ferenc na Ornik & Mitrovič, Meža, tekstilna tvornica. 3337-9 VAJENEC se takoj sprejme pri slikarskem mojstru Pezdiček, Poljska ulica 14. 3256—9 POMOŽNO NATAKARICO za nedeljo popoldne in pridno dekle za vse išče gostilna Krempl. Radvanje. 3269—9 Išče se POŠTENO DEKLE prodajo bonbonov. Aleksandrova cesta 19, v veži. 3270-9 IŠČEM POSTREŽNICO za ves dan. Naslov v upravi. 3287—9 Pomožno natakarico z znanjem nemščine in pomivalka, se takoj sprejme. Gostilna Slavija. Maribor, Aleksandrova c. 47. 3341 Žarami lil išče za svojo podružnico Mariboru mlajšega gospoda začetnika, ki bi mogel položiti kavcije ali dat! garancijo do din 15.000. Ponudbe poslati pod »Kavcija« na upravo. 3339 Trgovski lokal s skladišči, v sredini mesta, se odda v najem za takoj ali pozneje. Jako ugoden odkup novega inventarja (za trgovino z mešanim blagom itd.) Telefon. Ponudbe pod ,.Center mesta‘* na upravo. 3299 Krajtarifevo (dt Soitzerja) NOVO-VUKOVARSKO MAZILO 1864 - 1939 Nenadkriljivo za olepšanje, proti sončnim in jetrnim pegam, zajedalcem in lišaju. Pri stalni uporabj obdrže tudi starejše dame m 1 a d o s t n i videz in gladek ten. Edino pravilno s sliko proizvajalca. 1795 LEKARNA KRAJCEVIČ, VUKOVAR V spalnici tvrdke Klančnik se bodete odpočili najbolje! Ivan Klančnik, Maribor, Mejna nL 6, tel. 23-19 POZOR! INDUSTRIJE - TRGOVCI štedilniške plošče, rešetke, kanalske rešetke, kanalske sifone, nagrobne litoželezne križe, cestne kape, vstopne pokrove, ko-merčno litino, kakor tudi vse odlitke iz litega železa in kovin po modelih ali skicah Vam lahko dobavi JUGO-METRO livarna železa in kovin, družba z o. z. TEZNO 2. pri Mariboru. LASTNA MODERNA MIZARNA. Zahtevajte ponudbeI Zahtevajte ponudbe! Kupujemo staro lito in kovano železo po najvišjih dnevnih cenahl 3267 Preselitveno obvestilo Tvrdka K A R L F O K T E R za eksport jajc in sadja sporoča, da se je z današnjim dnem preselila iz Prešernove 19 v svojo lastno hišo na Ptujsko cesto št. 116 • Tel. 23-16 Potrudili se bomo, da bomo tudi vnaprej ustregli vsem željam, ter se priporočamo za nadaljnjo naklonjenost. 3320 Vljudno sporočam, da sem s 1. aprilom t. 1. oddala svojo trgovino t pltarnliklml potrebščinami v Goapoakl ulici 9 gospodu in gospej Koren, ki jo bosta nadalje vodila v mojih dosedanjih prostorih. Za vso do sedaj meni izkazano naklonjenost se iskreno zahvaljujem m Vas prosim, da blagovolite isto zaupanje ohraniti tudi mojima naslednikoma. Z odličnim spoštovanjem MARIJA NOVAK. Vliudno sporočava, da sva s 1. aprilom t. I. prevzela trgovino s pisarniškimi potrebščinami od gospe Marije Novak, ki jo bova nadalje vodila pod firmo ANTON KOREN v dosedanjih prostorih v Gosposki ulici 9. Lepo prosiva, da zaupanje, ki ste ga izkazovali dosedanji lastnici, naklonite tudi nama, ker se bova kar najbolj trudila, da Vas zadovoljiva v vsakem oziru. 3319 Priporočava se in beleživa z odličnim spoštovanjem A. hi M. KOREN. POSOJILNICA NARODNI DOM V MARIBORU " —1 m.—TELEFON 31-08 ■ NftRODNII DOM ___________ _ I. X O. J. I Deležna glavnica nad 600.000 din, lastne rezerve 11 mili onov din, hranilne vloge 56 milijonov din. Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po 3—5°/o. Daje posojila na vknjižbo in na menice pod najugodnejšimi pogoji. NaJ(taro]»i frlovenski denarni zavod v Mariboru - V*o hranilno vlogo so pro*to in «e iiplačujejo neomejeno! gagggp SborS Nsde!|ski nogometni spored Jutri se bo nadaljevalo prvenstvo na celem leriloriju LNP-a. Razumljivo vlada največ zanimanja za podzvezin finale, jutrišnje tekme bodo že precej razjasnile položaj. V finalu so na sporedu sledeče tekme: v Mariboru: ob 15. Železničar—Kranj v Ljubljani: ob 10.30 Hermes—Maribor v Celju: ob 16. Celje—ČŠK v Jesenicah: ob 13.30 Bralstvo—Atlelik V mariborskem drugem razredu sla na sporedu prvenstveni tekmi Lendava—Gra-djanski v Dolnji Lendavi ob 15.30 ter prava—Ptuj v Ptuju ob istem času. Marib. juniorsko prvenstvo se bo nadaljevalo s tekmo Rapid—Maribor, ki bo ob 10. dopoldne na igrišču Rapida. Sodniki za nedeljske tekme Sodniški odbor je določil za sojenje nedeljskih tekem v mariborskem okrožju sledeče sodnike: Železničar—Kranj g. Kopič (Veble) po sporazumu, Lendava—Gradjan-ski g. Nemec, Drava—Ptuj g. Koriič, Rapid —Maribor (jun.) g. Bizjak. ! Finalne tekme izven Maribora sodijo: Hermes—Maribor g. Mrdjen, Celje—CSK g. Macoratti, Bratstvo—Atletik g. Camernik. Tenis za mladino in odrasle Krasna teniška igrišča ISSK Maribora so že urejena in pripravljena za obisk naših belih mušketirjev. Da omogoči igranje slehernemu, je vodstvo kluba zniža lo leni prispevek na minimum (300 din za odi-asle, 150 din za dijake in 100 din za mladino), tako da je vsakomur dana možnost za udejstvovanje v tem naj lepšem športu. Članom je na razpolago klubov dom z garderobami in prhami za moške in dame ter sončna kopel na terasi. Pa tudi sicer vam nudi tenis priliko dnevnega razvedrila. Prijavi se lanko vsakdo na igrišču v Čopovi ulici pri oskrbniku. Naši strelci se pripravljajo na balkaniado Letošnja balkaniada bo v Atenah od 21. do 29. V. pod posebnim pokroviteljstvom Nj. Vel. grškega kralja. Spored je tehnično na višini ter obsega streljanje ha glinaste in žive golobe, kakor tudi ha razne cilje s kroglo. Od strelcev se zahteva popolna kvalifikacija za zrna in kroglo. Zato se razni naši znani strelci v državi pridno vežbajo v streljanju po sporedu za balkaniado, da bi lahko na tej konkurenci častno zastopali naš strelski šport. Kakor vsako leto bodo tudi letos sodelovale ekipe Bolgarije, Grčije, Jugoslavije in Romunije. s Triptikc za motorna kolesa v vse države dobijo vozači pri g. Ivanu Lahu, Glavni trg 10, telefon 25-03. s V Dublinu na Irskem se bo pričelo prvenstvo boksarjev-amaterjev za naslov prvaka Evrope. Jugoslavija, ki je prvotno tudi nameravala sodelovati, radi ^manjkanja sredstev te namere ni mogla uresničiti. s Budge—Perry 12 :2. V Vancouveru sta Budge in Perry odigrala svojo 14. igro, ki jo je Perry odločil v svojo korist, Iz rezultata je razvidna ostra borba: 6:4, 3:6, 7:5, 4 :6, 6 :0. Mislila je, da je njena bluza bela Kljub vsej skrbnosti pri pranju perila —ni še nikoli tako bleščeče belo oprala perila. Mogoče je temu vzrok kakšno posebno dejstvo? Seveda, kajti ta bluza je Radion bela, kar pomeni, da je odstranjena iz nje tudi zadnja sled nesnage. Pri kuhanju v raztopini Radiona se namreč tvori kisik, ki skupaj s peno mila struji skozi tkanino in na ta način temeljito Schichtov odstrani vso nesnago. Perilo postane čisto in belo—Radion belo. H s! RADION Ni čistejše beline od Radion beline IX I 6253(38-6 Dražbeni oklic Dne 27. maja 1939, ob 10. uri, bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: IX.!. 2985/35-32 Dražbeni oklic Dne 27. maja 1939, ob 11. uri, bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: Zemljiška knjiga: Pekre vi. št. 282; Cenilna vrednost: din 37.000.—; Vrednost pritiklin: jih ni. Najmanjši ponudek: din 18.500; Vadij znaša din 3700.—. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se iih ne. moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. OkraSno sodišče v Mariboru, odd. IX., dne 29. marca 1939. m Zemljiška knjiga: Koroška vrata vi. št. I. skup. 87, 11. skup. 184, 162. Cenilna.vrednost: 1. din 51.595.—', 2. din 90.395.—, 3. din 83.280. Vrednost pritiklin: jih ni. Najmanjš ponudek: 1. din 25.797 50, 2. in 3. din 491.837:50. Vadij znaša za 1. skup. dih 5159.50, za II. skup. 98.367.50. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja; ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okralno sodišče v Mariboru, odd. 3X., dne 28. marca 1939. m 1 rT ST HRASTOVE, BUKOVE ter JAVORJEVE v vseh merah nudi in polaga H IS J"te 1( H® I ji® po strokovno izvežoanih polagalcih I HltllL I L REHEC-Co.. KAMNIK.9UPL Maribor, PreSernova ulica 4 MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 50 Nagrajenci z dežele naj nam sporočijo številko in približno vrsto čevlja, katerega želijo, ostale pa prosimo, da se osebno potrudijo v našo trgovino. Magrado so dobili 9 J. Spreitzer Marta, uradnica, Maribor, 1 par damskih čevljev. 2. Solar Elizabeta, Poljčane, 1 par otroških čevljev. 3. Večko Alojzija, Maribor, 1 par damskih čevljev. 4. Rodošek Marija, 1 par damskih čevljev. 5. Simčič Josip, Maribor, Aleksandrova 12, 1 par moških čevljev. 6. Brumčič Rudolf, črmlal, Sv. Bolfenk v Slov. goricah, I par moških čevljev. 7. Vrane Danilo, Studenci pri Mariboru, 1 par otroških čevljev. 8. Gaberc Anton, Ormož 57. 1 par otroških čevljev. Ni bilo lahko ugotoviti pri 976 dospelih odgovorih najboljših. Ogromna večina si je zaslužila nagrado, toda žal, nismo mogli vsem iste dodeliti. Potolažijo naj se, pridejo pa drugič na vrsto! Zahvaljujoč se za njihovo mišljenje o naših kvalitetnih čevljih beležimo z odlič. spoštovanjem KINO SHOE. Eden izmed nagrajenih odgovorov. Že večkrat v »Večerniku« vnešena anonca, Zanimanja za čevlje >King« bilo je že brez ko; Pripravljen za odgovor je že material ogromen Zato kupon »Večernika« je pa preskromen. Tri vrste za tak odgovor, to ne odgovarja, Poslužil sem se svoj'ga formularja. Glej! Skor’ poletje bo začelo, Bi deca bosa skakala veselo. Al’ mamca pravj, da se letos ne bo smelo, Ker čevlji »King« je najfinejše ročno delo. Saj nehali so se protesti večni, Ker so v cenah tudi konkurenčni. King čevlji nosijo se v večini že pretežni, Radi tega, ker so lahki in trpežni. Govori se vsepovsod, celo pri kosilu: King čevlje se dobavlja po meri in naročilu. Toiej, ne odlašaj! Takoj naredi en poskus, King čevelj je tudi za razvajeni okus. Patudi prvo mesto vodi v modi, Ker dama z njim elegantno hodi. Vse je preskrbljeno, celo Vaši malčki Bodo v čeveljčkih skakali kot gozdni palčki. Pa bomo rešeni najhujše še nadloge, King Shoe so za naše občutljive noge. Tako, da Lebevvohl in še Burgit, Bosta skupaj šla k vragu se solit. Simčič Josip, Kolesa različnih znamk proda poceni in na mesečne obroke * * din 100‘> mehanik DRAKSLER Vetrinjska ulica 11 POHiITVO izdelke naših najboljših mojstrov, v veliki Izbiri kupite najugodneje v zalogi pohištva združenih mizarjev 2282 Marilmr. Vetrinjska «1. 22 OD najboljšega nalivnega peiesa najmodernejšega pisalnega in računskega s t r o / a in ves pisarniški pnbor, dobite v največji izbiri pri Ivan Karbeutz - Maribor, Gosposka 3 T*ffi Umrla nam je naša ljuba mati babica, prababica, tašča itd., gospa Lina Robič, rol. Lorber posestnica v Umbuiu Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v nedeljo, dne 16. t. m., ob pol 16. uri popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče v Limbušu. Maša zadušnica se bode brala v ponedeljek, dne 17. t. m., ob 7. uri zjutraj v Limbušu. Limbuš, Sv. Lenart, Maribor dne 14. aprila 1939. Žalujoče rodbine: Dr. Goriškova, P. Robičeva, A. dr. Robičeva, Stergerjeva, dr. Rosinova in ostalo sorodstvo. Brez posebnega obvestila. RANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR najbolj wmrma matotba Hat lamUl »» »lo— pf» hraallnHI Bi«m b• svojo davino moi/o — — H ra m II m It a I s » r i M J « Snraiema »»©•• Ut knllUca ma takoU raima prejema p, na/atodmrnltma• I |M«—«M|« davino moilo — - H tam limita li w rtu I • ¥*m » daaamo ttroko »padajož« posrt lol»« m kalaatao Podružnica: CELJE lutmotlmlmrBkm hranilnica Izdala ln urejuje ADOEF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku. - Rokopisi se me vnifib. — - Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. - Telefon uredništva štev. 25-67 te oprave štev. 28-67. - PoStal čekovni račun štev. 11. 409.