DR. ANTON POLENEC PAJKI Z LUBNIKA (1024 m) Letošnja in deloma lanskoletna raziskovanja pajkov na loškem ozemlju so bila namenjena Lubniku (1024 m), predvsem bukovim gozdovom ob njegovem vrhu, tod je bilo (6. oktobra) nastavljenih tudi 7 etilenglikolskih pasti, toda tudi travnata pobočja ob njegovem vznožju tako z loške kot s selške strani so bila vključena v tovrstno razisikovanje. Med vsemi pregledanimi pajki (271) se je ujelo v pasti 149, ostali so bili ujeti z roko, sitom ali lovilnico; po dose danjih raziskavah pripadajo ujeti pajiki 61 različnim vrstam. Naj najprej navedem pajke, ki so se ujeli v pasti. Coelotes inermis L. Koch Harpactes lepidus C. L. Koch Cybaeus tetricus C. L. Koch Lepthyphantes tenebricola Thorell Amaurobius obustus L. Koch Centrcymerus crosbyi Fage et Kratochvil 2m + 2ž — — 2ž — — — Mecopistes silus Cambridge — — Imlž — — —• — Centromerus sellarius Simon — — Iž — — — — Troglohyphantes poleneci Wiehle — — — — — Iž — Robertus lividus Blackwall Iž — — — — — — Cybaeus minor Chyz., Kulcz. Iž — — — — 2m Iž Coelotes poleneci Wiehle Im — — — — — — Zelotes apricorum L. Koch — — _ _ _ Iž — 219 1969 X XI n+lž 12m + lž 1 + 3Ž — — IŽ Iž Iž _ _ IV 2m+lž 4m+7ž — 4ž Im V 14m+lž 4m + 2ž — — 4m 1970 VI 4m llm + 3ž — — Im vn — 7m+lž — Im+lž VIII — — 12m 2m + 2ž Pod vrhom so bile poleg navedenih vrst ujete še s sitom in z roko: Dysdera longlrostris Doblika (Im + lž, VI) Comaroma simoni Bertkau (Im-rlž, VI, Iž, VII, Im, VIII) Wideria mitrata Menge (Iž, VI) Microneta viaria Blackwall (7m, X, lm + 3ž, VI) Lepthyphantes alacris Blackwall (Iž, V) Lepthyphantes obscurus Blackwall (Iž, VI) Hahnia pusilla C. L, Koch (lm + 3ž, VII, XI) V bukovih, deloma mešanih gozdovih pod in nad Gabrovim pa sem našel pod kamenjem, listjem, ob drevju, na vresju naslednje vrste; Amaurobius jugorum L. Koch (Im, X) Centromerus similis Chyzer, Kulczynski (2ž, XI) Tapinopa longidens W'ider (Iž, XI) Labula thoracica Wider (Iž, XI) Lepthyphantes mansuetus (Im, XI) Lepthyphantes flavipes (3m + lž XI) Linyphia clathrata (inadult, XI) Episinus sp. (inadult, XI) Cyclosa conica Pallas (inadult, X) Meta reticulata (Im^-lž, X) Linhyphia triangularis Clerk (Iž, X) Aranea diadema Linne (Iž inadult, X) Diaea dorsata Fabricius (inadult, X) Hahnia bressica Simon (Iž, XI) Histopoma torpida (inadult, XI) Tegenearia silvestris L. Koch (Im, XI) Na travnikih za gradom so bili v letošnji pomladi ujeti pajki, skoraj sami volkci (Lycosidae) razen predzadnjega rakovičastega pajka (Xysticidae) in zad njega skakača (Salticidae). Tarentula cuneata Clerck (15m4 5ž, IV, V) Tarentula barbipes Sundevall (Im, IV) Tarentula trabalis Clerck (Im, V) Lycosa pullata Clerck (3m + 2ž, IV) Lycosa tarsalis Thorell (Iž, V) Lycosa chelata O. F. Mueller (Iž, VI) Xysticus bifasciatus C. L. Koch (Im, V) Evarcha marcgravii Scopoli (Im, VIII) Na njivah in travnikih v Gabrovem sem ujel: Pisaura lisferi Scopoli (2ž, VIII) Lycosa agrestis Westring (3m+lž, V, VI) Lycosa hortensia Thorell (Iž, V) Aranea cucurbitina Linne (Im + lž, VI) Aranea raji Scopoli var. betulae (Im, VIII) Ob poti, ki pelje s Praprotnega k Tomažu nad Prapro-tnim in dalje proti Zalubnikarju, so bili ujeti z roko in lovilnico: Erigone dentipalpis Wider (5m + 4ž) Asagena phalerata Panzer (Iž, VIII) Prolinyonia emphana Walckenaer (Im, VIII) Prolinvphia marginata C. L. Koch (Im inadult) Linvphia triangularis Clerck (2m-t 2ž, VIII) Meioneta rurestris C. L. Koch (Iž, VIII) Tarentula aculeata Clerck (Iž, VIII) Lycosa saccata Linne (Iž, VIII) Lycosa pullata Clerck (3ž, VIII) Aulonia albimaria Walckenaer (inadult, VI) 220 Agelena labyrintica Linne (lm4lž, VIII) Tegenaria luxurians Chyz., Kulcz. (Iž, VI) Haplodrassus signifer C. L. Koch (2ž, VI) Poglejmo najprej k pajkom, ki so se ujeli v pasti! Kot je razvidno iz seznama, pasti niso pregledovane od decembra do aprila — tedaj so bile namreč pod snegom; saj je še 30. aprila, ko bi morala biti pomlad že v polnem razmahu, na nekaterih pasteh še ležal sneg. Za gradom so tedaj cvetele še podlesne vetrnice, spomladanski svišči, zaspančki, vijolice; ti prvi znanilci pomladi bi morali že davno odcveteti. Jeseni lanskega leta sem bil zadnjič na Lubniku 17. novembra; v začetku decembra je že zapadel sneg. (Pri zadnjem pregledu 8. VIII. 1970 je bila ena past uničena, sicer pa je vseh 7 pasti v redu delovalo.) Ko smo lansko leto pregledovali paj'ke s Pasje ravni, smo našli velike podobnosti med pajki, ki žive v bukovih gozdovih na Blegošu, Ratitovcu, Sta rem vrhu, in onimi s Pasje ravni. Rekli smo, da so podobnosti, kar se vrst in kar se njihovih povezav v združbe, asociacije tiče, odsev predvsem podobnih življenjskih pogojev, ki jih nudijo ti višinski bukovi gozdovi; mogoče pa jih vsaj deloma še veže davna preteklost, ko je bila Pasja ravan še del miocen- skega ravnika in tesneje povezana z Blegošem, Starim vrhom, Lubnikom, Toščem (glej Fr. Planina: Geološiki razvoj pokrajine v: Poljanska in Selška dolina). Ako primerjamo sedaj še pasjeravanske in lubniške pajke, zlasti tiste, ki so se ujeli v pasti, postavljene v skoraj isti višini in v istem številu (7), je podobnost 61,6 */» (s starovrškimi je bila podobnost 60,3 */o'); ako pa pritegnemo v primerjavo še tiste vrste, ki so bile ujete s sitom tam, kjer so bile nastavljene pasti, potem pa je podobnost še večja, kar 77-odstotna. Med prvimi petimi vodilnimi, dominantnimi vrstami pa so vse razen ene tj. Cybaeus tetricus iste. To zadnjo vrsto zastopa na Pasji ravni vrsta istega rodu Cybaeus minor, ki pa živi tudi na Lubniku, samo, kot je razvidno iz pregleda, v manjšem številu. Torej tudi lubniški pajki ne nasprotujejo domnevi, da so omenjene podobnosti v sestavi pajčjih združb tudi odraz davne preteklosti, 'ko je bila Pasja ravan še tesneje povezana tudi z Lubnikom. Naj se v naslednjem dotaknem nekaterih pajkov, ob katerih se doslej še nismo ustavljali. V seznamu pajkov, iki so se ujeli v pasti, je na šestem mestu vrsta Centromerus crosbyi Fage et Kratochvil. Ko sem bil lansko leto pri svetovno znanem češkem arahnologu Fr. Millerju, mi je na moje veliko pre senečenje pokazal delo prav tako znanega češkega arahnologa J. Kratochvila (najboljši poznavalec jugoslovanskih jamskih pajkov), kjer je opisana ta vrsta iz neike jame na Primorskem. Da je bila ta vrsta najdena najprej v jami in ne na prostem, se ne smemo čuditi, saj so bili jamski pajki tako v slovenskem kot jugoslovanskem merilu že dokaj dobro znani (J. Kratochvil 1934), ko se si stematsko raziskovanje izvenjamSke arahnidske favne tako v jugoslovanskem kot tudi v slovenskem merilu še začelo ni. Medtem ko je bil opis tega pajka izvršen na enem samem primerku, torej izredno redek jamski pajek, spada po dosedanjih raziskovanjih predvsem loškega ozemlja med najbolj pogostne t. i. mikrokavernikolne pajke, to je take, ki žive v rovih, iki so jih napravile volu- harice in miši pod steljo, med in pod listjem v naših gozdovih. Za razumevanja naše jamske pajčje favne so take najdbe kot je prav Centromerus crosbyi kot tudi že prej omenjena (Loški razgledi XVI, 1969) Troglohyphantes mon- tanus in T. excavatus zelo važni; spadajo namreč med najbolj razširjene pajke in govore za to, »da so bili gozdovi in rovi ter majhne votlinice pod listjem in kamenjem prvotno življenjsko okolje teh pajkov in odtod so naselili šele jame, 221 kjer so našli tako glede vlage, svetlobe in deloma tudi glede temperature po dobne življenjske pogoje« (Polenec, 1969). Centromerus crosbyi je bil doslej najden v dolini Luše, na Starem vrhu, Blegošu, Ratitovcu in v Sopotnici. Ce 30 le pogoji; dovolj stelje in primerna vlaga, povsod ga najdemo od doline Luše in Sopotnice pa do 1500 m, do gozdne meje. Ustavil bi se še pri dveh, treh vrstah, ki so sedaj prvič omenjene, oziroma se pri njih še nismo ustavili: to so Comaroma simoni, Asagena phalerata, Age- lena labj/rintica in še pri velikem volkcu. Prvi Covnaroma simoni je zanimiv droben, komaj dober milimeter in pol velik rdeče rjav pajček (Micryphantidae), čigar sistemska uvrstitev še ni povsem jasna; živi pod listjem, med steljo, torej odsvetlobna življenje, s čimer v zvezi so tudi ^njegove slabo razvite oči. Telo je večji del pokrito z močno odebeljeno rdečkasto hitinjačo, ki kot nekaika skorja pokriva večji del telesa. V pasti se ta pajek še ni ujel, je pa v bukovih gozdovih ob vrhu zelo razširjen, saj sem ga dobil povsod, kjer sem sejal steljo, pa tudi če je je bilo manj kot m^. Znani strokovnjak H. Wiehle označuje tega pajika kot izrazito vzhodnoevropsko vrsto; v Nemčiji je bil najden en sam primerek, in sicer v renski dolini. Ni dvoma, da morajo življenjski pogoji v lubniških gozdovih tej vrsti ustrezati in je loško ozemlje njena najbolj za hodna meja. Lijakar Agelena labyrlnthica Drugi Asagena phalerata spada med kroglaste pajke (Theridiidae); ujeta, pol centimetra dolga samica s temno rjavim glavoprsjem in črnim zadkom z belimi lisami (slika!) je bila ujeta v majhni votlinici na sončnem obronku ob poti, ki pelje od Tomaža nad Praprotnim proti Lubniku. Kmalu, ko se začne pot s Praprotnega nekoliko dvigati, so se razprostirale ob bregu med še nepokošeno travo, med mladimi smreikicami izredno velike pajčevine, podobne tistim, ki jih oziroma so jih predli hišni pajki nekoč v temačnih, lesenih hišnih kotih, za tablami; sedaj so se preselili v hleve in skednje. Ne samo pajčevine, tudi pajek sam Agelena labyrintica je sorodnik hišnega pajka in je tako splošno razširjen in velik, da je dal celi družini lijakarjev svoje ime (Agelenidae). Našel sem samca in samico s:kupaj v za- 222 predku ob jajčecih, zapredenih v kokon; v splošnem, kot je znano, so pajki samotarci, ne marajo za druščino in se samec približa samici le ob času ploditve pa še takrat mu grozi smrt. No, ta naš veliki lijakar ni tak, samica, ki je le malenkost večja od samca, se kar dobro razume s svojo »slabšo« polovico; cele tedne živita skupaj, se sončita in celo jesta iz iste sklede, tj. izsesavata isti plen. Veliki volkec Plsaura listerl Slika nam kaže samico velikega volkca Pisaura listeri, kako varuje in bedi nad svojimi mladiči, ki se »igrajo« v zapredku nad njo. Naj so samice do svojih ženinov še tako neprijazne, so za svoj zarod zelo skrbne, taka je tudi samica velikega volkca; lani smo si ga ogledali pri njegovem svojskem svatovanju in je bil samec s poročnim darilcem predvsem deležen naše po zornosti, sedaj pa si oglejmo skrbno samico. Preden samica odloži jajčeca, si poišče kje na grmovju ali med travo (talko je bilo na jasi pod Gabrovim) pri merno zavetišče. Tu si sprede pravo otroško sobico. Od vseh strani jo zapre, le spodaj pusti širok vhod. Streha je tako gosto stkana, da je tudi dež ne premoči. V notranjosti je vsa prepredena s tankimi nitkami. Nanje se samica obesi s svojim zakladom, z zapredkom jajčec, ki jih drži s čeljustmi. Ko pridejo mladiči na svet, tedaj jim prepusti sobo, sama pa se umakne in pazi na zarod; celo takrat kadar dežuje se ne umakne pod pajčevinasto streho. Njen zarod pa se medtem spušča med nitkami in pleza po njih. Kot žive rumene kroglice so. Ce jih kaj vznemiri, se hipoma razlezejo na vse strani in se kot na povelje ustavijo. Ko pa nevarnost mine, se spet zberejo v lep rumenkast klobčič. Toda skupnega življenja je kmalu konec in mladi pajki začno samostojno življenje, samicam se pa tudi izteče življenje... 223 Literatura Chyzer C, Kulczynski L.: Araneae Hungariae, Budapest 1891, 1894 — Dahl Fr., Dahl M.iSpinnentiere oder Arachnoidea II, Tierwelt Deutschlands, Jena 1927 — Kra- tochvil J.: Liste generale des Araignees cavernicoles en Yougoslavie. Prirod. raz prave, Ljubljana 1934 — Fage L. et J. Kratochvil: Une araignee cavernicole nouvelle de la Province de Trieste. Buli. Soc. ent. Fr. 1933 — Lock F.: Aus dem Leben der Spinnen. Ehringen 1939 — Locket M. A., Millidge A. P.: British Spiders, London 1951, 1953 — Polenec A.: Iz življenja pajkov, Ljubljana 1952 — Polenec A.: Pajki z loškega pogorja (Stari vrh 1205), Loški razgledi XIII, 1966 — Polenec A.: Pajki iz Selške doline, Loški razgledi X, 1963 — Polenec A.: Pajki s Pasje ravni. Loški raz gledi XVI, 1969 — Polenec A.: Zur Kenntnis der mikrocavernicolen Spinnen-Arten Sloweniens, Buli. d. Mus. Nat. d' His. Nat, Tome 41, Pariš 1970 — Wiehle H.: Spin- nentiere oder Arachnoidea VI, Jena 1931 — Wiehle H.: Spinnentiere oder Arachnoidea VIII, Jena 1937 — Wiehle H.; Linyphiidae, Tierwelt Deutschlands, Jena 1956 — Wiehle H.: Micryphantidae, Tierwelt Deutschlands, Jena 1960 — •Wiehle H.: Spinnen aus Slowenien I, II, Senck. biol. 42, 45, 1961, 1964 Zusammenfassung ZUR KENNTNIS DER SPINNENFAUNA DES BERGLANDES VON ŠKOFJA LOKA (LUBNIK 1024 m) In den Jahren 1969 und 1970 setzte der Autor seine Untersuchungen der Arachni- denfauna des Berglandes von Škof j a Loka fort und widmete dabei den Buchen- waldern des Berges Lubnik (1024 m) besondere Beachtung. Im Buchenwalde wurden 7 AthylenglykoIfallen gestellt. Die Spinnenarten, die in den Fallen gefangen wurden, im ganzen 13 Arten, sind aus der Tabelle im Text zu entnehmen. Aus der Tabelle ist auch die Dynamik der Arachnidenassoziation zu ersehen; dem Verzeichnis sind noch 7 Arten angeschlossen, die mit der Hand und dem Sieb unmittelbar bei den Fallen gefangen wurden. Darauf folgen die Arten, die in den Buchen- bzw. Mischvvaldern leben, die die Siidhange des Lubnik bedecken. SchlieBlich sind die Spinnen verzeichnet, die am FuBe des Lubnik in den Wiesen und Feldern neben den Wegen und Pfaden leben, die zum Berge fiihren. Es wurden 271 Spinnen gefangen, die zu 61 Arten gehoren. Schon bei den Untersuchungen der Spinnenfauna der Pasja ravan (Loški raz gledi XVI, 1969) wurde die Meinung vorgebracht, daB die Ahnlichkeiten, die die Spinnenassoziationen der untersuchten Berggebiete (Ratitovec, Blegoš, Stari vrh — Loški razgledi XIII, XIV, XV) mit der Spinnenassoziation der Pasja ravan aufweisen, nicht nur das Resultat der ahnlichen Bedingungen sind, die in den Buchenwaldern der erwahnten Gebiete herrschen, sondern daB die Wurzeln dieser Ahnlichkeit auch in der Vergangenheit zu suchen seien, als die Pasja ravan am Ausgang des Tertiars mit dem Berglande am linken Ufer der Poljanščica enger verbunden war. Diese Meinung bestatigen auch die diesjahrigen Untersuchungen der Spinnenfauna des Lubnik: die Ahnlichkeit zwischen den Spinnenassoziationen der Pasja ravan und des Lubnik ist 61,6prozentig, zusammen mit den unmittelbar bei den Fallen mit dem Sieb gefangenen Tieren sogar 77prozentig. Unter 5 dominanten Arten sind in beiden Assoziationen vier Arten, und zwar Coelotes inermis, Harpactes lepidus, Lepthyphantes tenebricola und Amaurobius obustus die gleichen und auch die Reihenfolge ist sehr ahnlich. Statt des Cybaeus minor der Pasja ravan kommt auf dem Lubnik Cybaeus tetricus als dominante Art vor, wahrend C. minor mit nur 4 Individuen vertreten ist. Centromerus crosbyi (vom bekannten tschechischen Arachnologen Fr. Miller 1969 bestimmt) war bis jetzt nur aus einer Hohje in der Nahe von Triest bekannt; auf dem Lubnik und auch im Lušatal, auf dem Blegoš und dem Ratitovec kommt er iiberall vor und gehort zusammen mit Troglohyphantes montanus zu den haufig sten Spinnen. Diese einst so seltenen Hohlenspinnen (auch von, Centromerus crosbyi ist nur ein von Fage et Kratochvil im Jahre 1933 beschriebenes Miinnchen bekannt) gehoren jetzt zu den verbreitetsten und haufigsten Buchenwaldspinnen. Daher ist anzunehmen, daC die Besiedlung von Hohlen auch durch diese Centromerus-Art von der Oberflache aus erfolgt ist. Weiter sei die Haufigkeit von Comaroma simoni aufmerksam gemacht. AbschlieCend werden noch einige Arten, und zwar Asagena phalera, Agelena labyrintica und Ptsoura Hsferi naher besprochen, wobei auch einige allgemein be- kannte und interessante Tatsachen ihrer Lebensweise geschildert werden. 224