30. številka. Tečaj XV ..E D I N O S T" itvHk*»r na teden, TRnko sredo in isbota ob 1. uri popolndn«v „Edinost" stane; /k U-t<> fl. 6.— ; i*Ten Avst. 9.— g\. ta polu let« „ 3.—: „ , 4.M) » ja 6«trt lrtt* „ 1.60; „ „ 2 25 , Posamično Atofilke »e dobivajo t pro-dajKinicnh tobaka t Trstu po » nor., ▼ Sorioi in T Ajdovifilnl po H nor. tf» narodte brez priloteae naračnine •suravcištvo se osira. MOST Oglasi in ozsaail« *e račune pbodi lahko očita: Pri jatelj to ni lepo, ti nisi govoril resnice. Seveda: pri nas časnikarjih ni to nič nenavadnega, kajti marsikaj je treba zapisati bona fide. Tak greh torej pravo za pravo ni greh. Drugače pa je, ako kdo v e d o m a napiše besedo, ki ne odgovarja resnici, in zajedno še prav oblastno s prstom pokaže na to ali ono osobo. To pa je krivica, huda krivica! In taka krivica dogodila se je nedavno nam — — — PODLISTEK. Nekaj za kmetovalce. Nabral Rudolf Dolenc. Prodno začne naš kmetovalec sejati, žeti, kositi, trte obrezovati i. dr. vselej pasi, kako bo vreme, kaki so bili vremenski svetniki. Dovoljeno mi bodi o različnih svetcih sledeče opomniti: J a n u v a r (prosinec). Če v januvarji komarji plešejo, Se kiuetje za klajo krešejo ! To je : Če so v januvarji že komarji, bo malo sena. Sneži in dežuje na Pavlov dan, Kmetič bogato bo obdar'van ! Rudeče je nebo na novega leta dan, Neviht bo imel mnogo kmetič solzan. Kakoršen je Marij t. j. 2. januvarja, tak bo september. Je li solnce na sveti Vincenc, t. j. 22. januvarja, dosti bo vinu in žita. Februvar (svečan). Svečnica, če solnčna jo, Prediva dost' obeta se. •Te svečnica li čista jasna Huda bo zima in gorostasna. Tada le mirno, mirno ! Naslovu tega članka se nikakor ne smemo izneveriti! Ako pa je tako, razume se ob sebi, da ne odgovarjamo na osobne m pade, lUišle nuni od te ali one strani. In ne veže mi* samo obljuba na čelu tega član!:«, ampak izo-gibljemo se principijelno osobno-stim, ako je le mogoče. In v tem pogledu so pri nas mnogo greši. Priznamo radi, da je čestokrat nemogoče, izogniti se osob-nostim ; da so slučaji, ko ni mogoče ločiti stvari od osobe. To so slučaji, ko je kako dosto janstvo tesno spojeno s stvarjo samo; ko osoba dotičnega dostojanstvenika predstavlja cel /istem ; ako je v jedni odlični osobi vielanjeii program cele stranke ; ako je taka oioba tako rekoč predstavitelj ka-koršnega-koli socijalnoga gibanja. V takem slučaju seveda ni drugače, nego da ae dotaknemo osebe. Ako hočemo n. pr. govoriti o sedanje naše vlade politiki, moramo se dotekniti grofa Tasffeja; ako motrimo bodoče razvršČenje strank v državnem zboru našem, zdrsneti nam imeni gosp. Plenerja in grof Hohenwarta nehote s peresa. Ali tudi tu ne veljajo hvnla in napadi dotičnim osebam samim, ampak le stvari, katere predstavite! ji so dotične osebe. To bi torej hilo -- po našem me-nenju — pravilo za vse javno politično življenje. Ali kaj so — vprašamo — v tem življenju borna imena on;h bornih osob, kojim je usojeno, da jed6 grenak kruh slovenskega časnikarstva P! (O tej grenkobi pa ima pravi pojem le oni, ki sam jč ta kruh.) Skromne osebe so, ki po svojih slabih močeh ali z najbolje voljo služijo — ali bi morale služiti — načelom one stranke, kateri pripadajo po svojem vkoreninjenem prepričanju. Grenak jo kruh časnikarja v obče, a osobito grenak sloveskega časnikarje posebe. Dokaj zapeljivo bi bilo, da ob tej priliki uberemo strune svoje ter zapojemo melanholično, tužno pesem o materijelnem položen ju sloven- A Grmi na svečnico in sneži. Pomladi zgodnje se kmet veseli. Pade li prej od sveče kakor od strehe, V brlog gre medved in ne na lehe. Na stol av. Petra (22. sveč.) je li mrzel dan, Drv si kmet preskrbi, ker zima ti gre v hram. Sv Matija led razbija, Če ga ni, ga naredi. Kakoršna je pepelnica, tak je navadno post. — M a r c i j (sušeč) Če je velika noč v marci, sledi to le: Sta li dež in slabo vreme Veliko nedeljo, Do binkosti je tako vreme vsako nedeljo. «Te-li lepo vreme na 19. sušca, Dobro bo leto i polna bo pušča. To je : Je-li lopo vreme na sv. Jožef (19. sušoa) lahko bodo ženske kavo pile. Je Marijino oznanenje pred solnčim vzhodom jasno in lepo. Rodovitno in bogato bo tisto leto. Zmrzne li na 40 mučenikov (t. j. 10. sušen), zmrzne potem 40 noči. April (mali traven). Če v aprilu snežf, Nobeni stvari žalega ne storf. To je : Sneg v aprilu nič ne škodi in nima teku. skega časnikarja. Ali ker nam ni name postati subjektivnimi in govoriti pro domo, se nikakor ne vdamo skušnjavi, »mpa^ hvalimo Boga, da nam je posadil v srce pristno prepričanje in gorečo ljubezen do srete nnse stvari, kateri čednosti nam da-jeti moralno silo, da osebne svoje; koristi vsikdar radi podredimo koristim domovinske stvari, kateri služimo. Veliko hvalo smo dol/ni Vsemogočnemu, da nam je v srca naša posadil plemeniti cvetki ljubezni in zvestobe do naroda svojega ; z druge strani pa nam donašati uprav ti čednosti trpkosti in duš nega trpljenja v obilici. Ti ljubiš rod svoj ; uverjen si do globine svojega srca, da je sveta in pravična stvar, kateri služiš; za vedaš so velikih krivic, ki se nam dogajajo ; apeluješ na pravicoljubje onih, ki nam provzročajo krivice ; obračaš se do imetnih krogov s prošnjo, da pomore jo, ker veš, da bi lahko pomogli, ako bi hoteli; zvijaš se — tako rekoč — ob vsaki priliki mej upom iu strahom, nikdar ti ni miru — vzburjenje ti je v permanenci. V onih dneh, ko je vihar volilne agitacije povodom zadnjih državnozborskih volitev najdivje razsajal, ko smo tresočo roko odpirali iz Istre dohajajoče nam telegrame, javljajoče tmrn o gnjusuih činih „poli t i S k ^g a b r i g a n t s t v a*, tedaj občutili b:ho v polni meri vso trpkost in grenkobo kruha slovenskega časnikarja. Ob tej priliki vskliknil jo mož-časnikar, ki nima ravno mehkih, pač pa jeklene živce, mož, katerega niti najhujši napadi, izvirajoči iz /divjanosti nasprotne nam po-reške deželnozborske večine, ne spravijo iz dušnega ravnovesja : ,Vzburjenost ta je grozna, dal Bog, da bi vse to bilo kmalo pri kraju !" Trpljenje to slovenskega časnikarja pa je povsem naravno ter izvira iz okolnosti, da nismo hlapci svojima peresa — ka-koršni so različni židovski revolverski časnikarji —, a in pa k, da istinito čutimo to, kar pišemo in da nam je So li krokarji Se slepi na Jtirjov dan, Veseli se lahko meščan in vaSČan. Če je vetreno inej Velikonočjo in Binkoštmi, mej celim letom to nič no škodi. — Jo žito v s v. Juriji tako visoko, da se krokarji lahko vanj skiijejo, dobra bo žitna letina. Maj (veliki traven). Če za Binkošti dežuje, Uhogi kmet povsod zdihuje. Dežuje na Filipov (1. maj) dan Bogato kmet bo obdar'van. Je dan li lep na svet' Urban Bogato krnet z vinom bo obdarovan. Kakoršen je vnohohod, takošna je rada jesen. Jako važni glede letine so tudi: Pankracij, Servacij in Bonifacij. Juni (rožnik). Dežuje li v petek po sv. telesu, Tožuje ječmenček, obrnen k nebesa. Toraj dež na ta dan, škodi ječmenu. Dež sv, Ivana, bo mokra žetev in poteptana. Dežuje na Metardov dan Dežuje zapored 40 dan. Je na Peter in Pavel jasen dan, Blagoslov Ti obilen z nebes bo poslan. o tega, da vspeva stvar, za katero se bojujemo. Ali vse to bi radi pretrpeli, ker privadili smo se že misli, da nam pota niso dišečim cvetjem posuta in ker vemo, da napadi prihajajo od strani, nasprotne narodnosti naši, da torej — ako trpimo — trpimo za stvar. Drugače pa je, ako iz domačega tabora s prstom na-te pokažejo : glejte ga „domišljavega klevetnika* 1 — in to samo zato, ker se morda no strinjaš z vsem, kar počenja jeden ali drugi naših prvakov in ne odobruješ vsega, kar so dogaja mej nami — in si pri tem tudi tako pošten, da odkrito poveš, kar misliš. Prijatelji, to boli: tak napad z bratsko strani nam še bolj ogreni kruh, ki je že tako ali tako zadosti grenak. —t—. Na naših tleh! Naše tržaško lahonsko časnikarstvo — včasih vendar-le primorano priznavati ekzistencijo okoličanskih Slovencev, — govori o njih, kakor da prebivajo v kakih gorskih vaseh — oddaljenih najmanj kake tri ure od Trsta! Naše okoličane opisujejo le kot najtrše kmete — nesposobne za nobeno delo. Utajiti bi hoteli pred svetom istino, da so okoličani poznani kot prvi zidarji, kot izborni kamnoseki itd.! Ali kar je še več: kaj bi-H rekli bratje — doli v geografski škornji, ako bi zvedeli, da je ribištvo mesta tržaškčga in njega okolice Bkoro povsem v rokah okoličanov P! — Barkovljani, Križani in Kontoveljci imajo raznovrstnih, mrež, vrednih vej desettisoč goldinarjev, dočim nimajo pravi mestni ribiči kot nekaj navadnih mrežic! Tega seveda izvestno nikoli ne omenijo lahonski listi — kakor nočejo pripo-znati, da imajo okoličanski zidarji glavno in prvo ulogo pri zidanju prvih tržaških Juli (mali srpan). Na sv. Marjeto (13. jul.) moča To je za kmeta toča. Če sv. Jakob (25. jul.) brez dežja kima Najrajše je prav huda zima. (To je: ako ni na sv. Jakob dežja, obeta se huda zima. Je tri dni pred tem svetcem dež, Bo jako slaba rež. Avgust (veliki srpan). Čo v avgustu ni rose, Bo imel kmet po zimi otroke bose. Če se pa vzdigne ta proti nebesom, Pogleda nas kmalu Bog z ojstrim očesom. Lepo in jasno na sv. Jernej (24. avg.) in Lovrenc (30. avg.) Bo tudi jesen lepa in mesec prosenc. Sije li Veliki šmaren solnce Staviti kmet imel bode dokaj v lonce, Dobrega dosti bo vinca dobil. Za svoj se bo trud zdaj on veselil. September (kimovec). Je sv. Egidij lep (1. sept). Je tudi september lep. Je šopavo na mali Šmaren, September, oktober tako je nemaren. Jo sever na svoti Mihel (29. sept.) Slana požgala celo bo plevel. palač, skladišč itd. Nikakor nočejo pripo-znati, da je (slovenska) spodnja okolica, Irar tesno z združena z mestom ; da so postala iz bivše okolice najprvo predmestja — sestavljajoče sedaj že mesto — in da ao postali iz slovenskih okoliča nov — mehčanje! In lahonski listi naj si bodo v uvesti, da mi uaznaojamo to a tužnim srcem; kajti nekdanji okoličani, postavši meščani in predmeščani — ginejo za naš narod tako, kakor gine sneg v ■pomladi! — Za tujce, robate gorjance — in Bog zna, kaj še — na« štejejo torej ti listi, in njim se pridruže v tem obziru še vsi uradniki izpod znane kolibe. Vsi ti ljudje nas nečejo priznavati Trzačani — to je: domaćini, — čeravno je večina in velika večin« njih samih v Trstu uprav toliko doma, kakor n. pr. krokodil v kakem abruškem potoku ! Oglejmo si n. pr. uredništva imenovanih listov. „Piccolo*, kateri list je po Trstu največ in preveč razširjen, ima za lastnika — žida. „C i 11 a d i n o*, o katerem se sploh sodi, da mu je otemnela nekdanje sreče zvezda, ima za glavnega urednika in izdajatelja nekega italijanskega podanika iz Benetk. O listu „L' I n d i-pend ente" ni treba niti omenjati; vsaj je v obče znano, da je marsikateri njega prijateljev popihal v lačno, poznano domovino, ko so mu avstrijske oblasti napisale potrebni „potni list"! Kake krvi da je glavni urednik in izdajatelj lista „I1 Mat ti no", gosp. Matkovič, je menda že vsakemu znano; vredno pa je omeniti, da je tem listu sotrudnik še drugi „Italijan" Matkoviceve vrste, kojega nam je blagohotno podaril sicer — hvala Bogu! — značajni bližnji naš kras. To je toraj osobje — to so toraj izdajatelji in uredniki naših tržaških listov, ki nas psujejo z barbari, tujci in druzimi nečuvenimi imeni! !! In vendar časnikarstvo to predstavlja „mišljenje" skupnega tržaškega prebivalstva — vsaj tako, žal, ■odi zunanji »»et! — Kdor pa dobru pozna tukajšnje domače razmere, misli si pač, da bi bilo v Trstu lahko vse drugače, da se tiska tu vsaj nekaj v pravem, avstrijskem duhu pisanih listov, ki bi bili pravičnejši tu domačim Slovencem. Tega nam nasprotnega časnikarstva je tu več ko odveč in to Tržaško časnikarstvo rastlo je iz tal, kakor gobe po dežju, za časa vlade — Depretisa. — Kaj je bil on primorskim Slovanom in kaj so bili primorski Slovani njemu — znano je nam vsem. Umevno je toraj vsakemu, v kak namen so se začeli v njega dobi izdajati in širiti te baže lahonski listi in zakaj se Oktober (vinotok). Jasen zahod sedemkolesnega voza (zvezd) To vselej kmeta z veseljem obda. Na sveti Gal (16. okt.) Živine pit ne goni v kal. Vinotok gorek, mrzel svečan Suh sveti Gal, tak poletni dan. Kakoršna se pokaže sv. Uršula (21. okt.) Takošna bo tudi zima. November (listopad). Zmrzne v novembru bukov les, Huda bo zima in ojstra zares Je li ta v novembru sočen Dež bo bolj kot solnce močen. So mokri vsi svetniki Snežena zima je, Oblaki pa Martinovi (11. nov.) Nestalno jo store. Sv. Katarina (25. nov.) nam povć Kako so prihodnje leto prične. December (gruden). Božične prazuike, če se Bolnčimo, Se velikonočne grejemo. Če se na Štefanovo veter popolnoma ne pomiri, Vso nado kmetic za vino zgubi. (To je : Ako ni na sv. Štefan popolnoma mirno, ne bo vina. Silvestrova noč vetrena, jutro solnčno, Trpeli bodemo žejo neskončno. ni skrbelo za istinito patrijotično časopisje! — Kako osobje je na magistratu, kakega je mišljenja, in kako se obnaša nasproti našim ljudem in našemu jeziku — bilo bi že odveč omenjati. Dotični ravnatelj sam dobro zna, kako ■e ravna z našimi ljudmi in z našim jezikom, vsaj je sam on — gospodar. G. županu Pitteri-ju zamašena so usta in zvezane so roke; omenjeno laiion-■ko časopisje — in neko Stevilce ognjevitih mestnih svetovalcev neizprosni so mu mentorji; kakor oni godejo, tako mora on plesati — in žnjim plešejo in se sučejo takozvani „konservativni poslanci1*! In ta ravnatelj je v Trstu uprav tak domačin, kot „Jezdiirjev Juože", ki je nekdaj „suho ruobo" v Trst vozil! — Vestno pa skrbi, da se okoli njega druži kolikor le mogoče veliko število njega rojakov — Karnjelov iz Istre! In taki ljudje kriče potem tu o zgodovini, o starem pravu — ter bi hoteli slovensko govoreče domače ljudstvo pošiljati v Slavonijo!!! — Tako se šepirijo toraj ti ljudje nanaših tleh — in z nami delajo tak6, kakor nekdaj Angleži z ubogimi zamorci! Delajo pa tako, ker jim je v tem sreča mila — ker tako hoče „politika"...... Bodi-si, da je Trst sam za-se res čisto italijansko mesto — kar pa ni — kakor trdfe ti ljudje, a mi vprašamo: Na čegavih tleh stoji „vaše" razupito mesto P! — Na to upra&anje daje nam jasen odgovor — zgodovina. Vsak stari okoličan, — in tudi vsak pošteni stari meščan — ve povedati, da stoji to „vaše" mesto na naših tleh; tla, na katerih stoji ogromni del „vašega" novega mesta, bila ao še pred sedemdese-leti okoličanska tla— last okoličanov! Toda ni treba segati niti sedem desetletij nazaj; nekaj desetletij manj nam že zadostuje, da dokažemo, kaj bi bil lahko danes Trst, ako bi bili okoličani složnejše postopali! Predlagalo se je namreč svoječasno od strani naših oko« ličanskih veljakov, da bi so okolica ločila od mesta — z lastno svojo upravo — Spodnja okolica je bila v tem edina — a protivila se je temu skoraj vsa zgor nja okolica. — Tedanji lahoni so predobro znali, kak udarec bi bil to njihovi stranki in poslali so po okolioi svoje ljudi, kateri so pregovarjali domače ljudstvo, češ, da se ne bode mogla sama za-se uzderževati, da ne bode mogla okolica plačevati duhovnikov, učiteljev i. t. d. Enakim glasom jo veroval tudi neki tedanji g. duhovnik — in odločno je prigovarjal ljudstvu, naj se protivi ločenju od mesta. — K temu nam je omenjati, da bi se ne-ktera mlajša sela morda res težko uzdrže-vala, — ako pa motrimo okolico v nje skupnosti, moramo reči, da bi se ta (okolica) častno uzdrževala in da bi jej preostajalo ie mnogo tisočakov na leto. Vzemimo si za vzgled n. pr. Barkovlje. To selo plačuje le davka za vino in druge pijače 26.000 g 1 d. na leto, Ako tej Bvoti prištejemo še druge davke, razvidno nam je, da bi bilo letnih občinskih dohodkov res že ogromna svota. Troški za cerkev, šolo, cestno upravo i. t. d. bi ne presegali letnih 7000 gld. Ostane nam še vprašanje glede stroškov za uboge in bolne. A tudi ti bi bili v primeri z dohodki le neznatni. — Primerjajoči letne troške dohodkom, vidiiuo veka n a k preostanek, kateri bi se gotovo uporabil le v korist domačina — kolikor v materijalnom, toliko v narodnem obziru. Enako, in šo mnogo bolje bi se uzdrževala velika sela Skedenj in Rojan, oziroma Sv. Ivan — katera so sama za-se že skoro mesta. Potem imamo še druga velika sela, kakor Sv. Križ, Opčine, Prošek, in druga manjša sela — katera bi se zamogla izvestno častno uzdrževati! (Konec prih.) Politični pregled. Notranje dežela. Dne 11. t. m. otvorilo je N j eg. Veličanstvo državni zbor na posebno slovesen način. Prestolni govor, izraža po cesarjevem pozdravu upanje, da bode to zasedanje doba uapeinega dela in pričakuje najizdatneje podpore od strani poslancev, kakor je tudi vlada od cesarja t istem smislu dobila naročilo. K temu so vsi poklicani in dobro došli, katerim je celota države in ljudstva več, nego' posamična stranka, katerih skrb za te najvišje interese torej ne bodo motile strankarske težnje. Za hitri razvoj gospodarskega življenja so naloge posebno mnogobrojne in nujne. Pred to dolžnostjo morajo se umakniti želje pojedinih strank. Prestolni govor napoveduje predlogo za pospeševanja sporazumljanja mej podjetniki in delavci, da se kolikor možno ugla-dijo socijalna nasprotatva, predlogo glede upravičenih interesov malih obrtnikov, da se bo ta za družbo važni stan uspešno razvijal. Dalje predlogo ob uravnavi stav-binskega obrta, razširjenje zavarovanja delavcev proti nezgodam, zadružno organizacijo poljedelskega stanu, da se okrepi ta važni in mnogobrojni del prebivalstva. Potem pomnoiitev letne dotacije melijori-zacijskega zaklada, obligatoriČno zavarovanje nepremičnega imetka proti ognju, predlogo proti ponarejenju živil in pijančevanju. Prestolni govor potem pravi, da bode naloga vlade in državnega zbora, da »e vzdrži in zagotovi ravnotežje v državnem gospodarstvu, naznanja, da bode prišla na vrsto preosnova neposrednega obdačenja, da se bremena kolikor možno pravično razdele. Posebne skrbi treba za promet. Lloyd in Dunavska parobrodska družba bodeta zavzemala pozornost državnega zbora. Vlada bode temeljito uvaže* vala polagoma podržavljenje železnic in v tem oziru, kakor tudi zaradi udeležbe države pri popolnitvi železnične mreže in pospeSevanje lokalnih zgradb nastavila primerne predloge. Prestolni govor omenja Bernskega dogovora o mejnarodnetn že-lesničnem obratu, preosnovo tarifov za blago na državnih železnicah, katera bode uplivala tudi na zasebne železnice. Vlada si prizadeva, da se trgovinsko-politiske razmere z inozemskimi državami kolikor treba na novo in kolikor možno istodobno in za več čaša urede, da dobita obrtnija in poljedelstvo v stalnih razmerah prave pogoje svojemu obstanku. Prestolni govor naznanja preosnovo pravoslovnih in medicinskih študij. Vlada bode skrbela, da se bode kolikor mogoče hitro pričelo delati za medicinsko fakulteto v Lvovu. V zako-nodajstvu treba kodiiikacij materijalnoga kazenskega prava in postopanja pred civilnimi sodišči, premeinbe kazenske pravde. Pri tem je v poštev jemati, da oivilno za-konodajstvo ne more prezirati potreb gospodarskega življenja, marveč mora odstranjevati ovire in Škodljive sebične izgrede. Od* združenja Dunaja s predkraji pričakuje bistvenih koristij za povekšani Dunaj. Za uresničenje Dunajske državne železnice ima vlada posebno skrb. Prestolni govor potem nadaljuje: Želja in potreba plodnega dela ne navdaja samo nas. V vseh evropskih državah kaže se želja miru. Od vseh vlad dohajajo nam zagotovila, da je mir najbistveneja želja. To in jateljske razmere z vsemi vlastmi daj6 nam opravičeno nado, da se bode vrsta mirnih let nadaljevala in da se bode državni zbor lahko mirno bavil z deli, ki ga čakajo. Prestolni govor pričakuje, da se bodo vladne predloge skrbno in stvarno pretresale, mirno in brez predsodkov, da se v poštev jemlje tudi nasprotnikovo stališče. S takimi načeli se je v nekem deželnem zboru povoljen uspeh dosegel. Prestolni govor naposled naglasa celoto in moč države in priporoča, da se v ozir jemljo različne razmere kraljestev in dežel in raznih narodnih interesov. Tem bode se pravna, duševna in gospodarska blaginja zvestih mojih narodov, ki ao mojemu srcu v« jednako blizu, najbolje pospeševala in ob jednem varovala ustavno jim zajamčena jednakopravnost. Vsemogočni Bog blagoslovi odgovorno delo! Dunaj, 13. aprila. Poslanec L i e n-b a c h e r vabi poslance vseh strank, da se udeleže svobodnega agraričnega zjedin-jenja za predposvetovanja vseh predlogov, ki se tičejo kmetijskih reform, zagotavljajoč, da se udeležitev nikakor ne dotika strankinega stališča poslancev. — Zbornici je došla peticija tovarnarjev in obrtnikov • severnega Češkega zastran vredbe delavskih razmer. V peticiji se prosi, da bi se strogo izvajali tiskovni in društveni zakoni proti anarhističnim prizadevanjem, uvele naredbe proti teroriziranju delavcev, uvele delavske zbornice, posredovalni uradi in bi se uvela občna volilna pravica, ki bi pa bila od tega zavisna, da morajo de-lavci-volilci imeti neko stopinjo izobraženosti. Potem se ae je prečitala državnopravna izjava čeških poslancev, ki kot dolžnost neomahljivega pravnega prepričanja izjavljajo, da se s tem, da bo vstopili v državni zbor, niso odrekli državnemu pravu češkega kraljestva in krone, da se bodo z vsemi silami potegovali za to, da ae to pravo tudi dejanski izvede in uveljavi. Pod tem pravnim protestom pripravljeni so v zbornici poslancev dejansko sodelovati za blaginjo države, narodov in dežel. Slčdi 36 podpisov, Pri mestnih volitvah dunajskih (I. razred) je izvoljenih 44 liberalcev in 1 antisemit; v Hernalsu bode ožja volitev. Vnanje drŽave. Dne 13. t. m. bila je poslednja seja srbske skupštine. Seja ta je bila jako burna. Najprvo se je prečitalo pismo kralja Milana, v katerem izjavlja, da v interesu miru in reda zapusti Srbijo do polnoletnosti kralja Aleksandra. Radikalec Radovanič predlagal je, da se zajedno reii Natalijino vprašanje in da v ta namen predaodnik predloži posebno resolucijo. Po predsedniku poslej predložena resolucija provzročila je viharno obravnavo. Manjšina je zahtevala, da se glasuje po imenih, kar je večina odklonila. Konečno so z neznatno večino Milanu dovolili en milijon goldinar* jev posojila za prihodnja tri leta. Različne vesti. Iz]ava. Ker je podpisano predsedništvo poizvedelo, da smatrajo nekateri okoličani okolnost, da g. državni poslanec Ivan Nabergoj ni več predsednik našemu političnemu društvu kot pojav nekakega nasprotstva, izjavlja podpisano, da omenjena prememba v predaedništvu izvira le iz želje, da predsednik našega društva stalno biva v Trstu, kojo potrebo utegnemo v bodoče še bolj občutiti, ker bode društvu morda trebalo še intenzivnejše delovati, nego do sedaj. Predsedništvo pol. društva „Edinost" Odbor političnega društva „Edinost" se je naslednje konstituiral: Ivan Nabergoj, prvi podpredsednik; Anton Truden, drugi podpredsednik; Mak so C o t i č, tajnik; Anton Š k a b a r blagajnik. — V poročilu o izvolitvi odbora izostalo je pa pomoti ime izvoljenega odbornika I. Turka. Slovansko pevsko druitvo v Trstu, katero se je ustanovilo lani, pokazalo se je slovesno na zunaj, ko je priredilo v nedeljo 12. dne aprila svoj prvi koncert v redutni dvorani „Politeama Rossetti"! Prostorna dvorana je bila natlačeno polna, takč, da je mnogo občinstva moralo ostati v predsobah. Velika večina je sestajala iz mestne inteligencije; zastopan je bil izredno lepi spol. Gostje so došli iz okolice in celo oddaljenih krajev Istre. Zapazili smo med poslušalci poleg Slovencev mnogo Hrvatov, pa tudi Srbov in Čehov. Koncert, ki je trajal zvečer od 8Vi do 10>£ ure, izvršil ne je točko za točko t popolno zadovolj-nost mnogobrojnega občinstva; več toček je bilo treba ponavljati, ali pa ao izvrševalci kaj dodali. Navdušenje je bilo sploh veliko. Bil je pa tudi program srečno določen, sosebno po svoji raznovrstnosti. Točke ao ae vrstile tako, da je zbornemu petju sledila godba tamburaškega zbora, tej godbi pa solo-petje, temu pa igranje na klavir. Mej pevskimi točkami ugajal je osobito zbor „Cigani" v koji skladbi se je odlikoval tenorist g. Josip pl. Masnec. Deveta kot poslednja točka se je završila z znano in priljubljeno „Kitico slovenskih narodnih pesni", prirejeno od Ani. Foraterja. Gospa Strasser-Čechova, Tržaškim Slovencem znana uže po drugih prilikah, je razveseljevala tudi ta večer občinstvo h svojim jako simpatiškim glasom. Ona se odlikuje tudi a čisto izreko tekata. Aria Agate iz opere „Freiscbutz" je bila peta jako ukusno; vender pa je naša umetnica očarala bolj s komadoma: „Hajd u kolo" in pa „Na vysosti hvezdy sviti*,, kakor tudi z dodano narodno slovaško pesmijo. Dvorana se je kar pretresala od ploskanja po dovršenih teh točkah. Na klavirju se je ta večer igrala „Koncertna parafraza" o južnoslovanskih melodijah, katero je zložila in igrala gospa Podgornikova. Ta parafraza ima za podstavo tri jugoslovanske pesmi iz Kulia-čeve zbirke, in sioer : „Sve se mučim" (it. 99), „Vtička veselo nad hiško žvrli* (It. 167) in „Ciganka se hvali" (št. 201). Ista gospa je igrala potem tudi „Slovanske plese" št. VI. in VIII. A. Dvoraka. Ti plesi imajo značaj čeških narodnih plesov, kakor jih godejo tudi češki godci, katere slišiš v raznih deželah. Slavni A. Dvorak je pa te plese zložil za orkester; te akladbe so se potem priredile tudi za klavir. Znano je, da je Dvorak tem narodnim plesom h svojim genijem za vselej podelil veliko vrednost, katera ae kaže tudi po tem, da jih igrajo orkeatri raznih narodov in držav. Gospa Podgornikova je poznana virtuozinja na klavirji, koja ne le igraje zmoguje vse tehniške težkoče, ampak nje igra je tudi jako izrazita; umetnica ta namreč ne čita samo not, ampak ona vlije v preduašanje svoje tudi duh skladbe. Nastopil je tudi tamburaški zbor, sestavljen iz domačih slovenskih členov. Ta zbor je vstvaril in v kratkem času jako povoljno izvežbal marljivi A. Zbor pre-hvaplja že po številu igralcev, še bolj pa po natančnosti izvrševanja raznih nalog. Med raznimi komadi, s katerimi je občinstvo razveseljeval Tržaški tamburaški zbor, je posebno ugajal SI. Katkiča: „Z Bogom more", in tu se je odlikoval brač-solo, izvršen po vrlem g. J. Za ono občinstvo, ki še ni čulo naših tamburašev, bil je njih nastop nekaj oel6 novega ; z veseljem ga je pozdravilo vse, in je ta jugoslovanska glasbena specijalnost zares pikanten element vsakega programa. Zato je pa obča želja, da bi se tamburaši udomačili na Slovenskem. Vsa izvršba programa prvega koncerta je bila taka, da si pri razhodu videl brez izjeme samo vesele obraze. Prvi koncert se je torej do cela posrečil ; zato pa je bilo treba predsedništvu iu odboru „Slovanskega pevskega društva" mnogo skrbij in truda, in to že zaradi tega, da nimajo Tržaški Slovani nikjer lastnih, /a take sluvnoati primerno velikih prostorov. Zaslugo veliko pa imata tudi oba vodji pevskega, kakor tamburaškega zbora; oba imata miti različne moči, a oba sta pokazala, da sta svoji nalogi popolnoma kop. Občinstvo vedlo se je uzorno mej predavanji, samo to nam ni posebno ugajalo, da je preglasno davalo duška svojemu navdušenju. In tudi to ni prav, da ho zahteva ponavljanje tako velikih zborov, kakoršen je zbor „Cigani". To utrudi pevce. — Ta prvi koncert pozdravljamo kot sročeu začetek nadaljnim srečnim vttpehom. „Slovanskemu pevskemu društvu v Trstu" darovali so : G. G. Kastelic, veleposestnik v Materiji 10 gold.; gosp. M. Truden, veletržec v Trstu 5 gld. Josip Turk 2 gld. Presrčna hvala vrlim rodoljubom I Za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti, oziroma za otroški vrt v Rojanu, so je nabralo velikonočni ponedeljek — ob priliki izleta „italijanskih gretarskih pevcev* — v krčmi „Pri društvu" v Bar-kovljah 1 gl. 96 kr. — V nedeljo dne 5. t. m. je nabrala deklica Milka Martelanc v krčmi „Pri rumeni hiši" v Barkovljah 1 gl. 10 nč. — G. Andrej Pertot, gostilničar v Barkovljah je daroval 1 gld. — Družba „električne svetilne", zbrana v krčmi Josipa Pertota v Rojanu dne 12. t. m. 3 gold. — Nabralo se je nekje 4 gl. 17 nč. — Za sedeže pri koncertu „Slovanskega pevskega društva" dala sta dva Istrijana 40 nč. v isti namen. Državni zbor. Z Dunaja poročajo „Slovencu" : „Slovenci in Dalmatinci so vstopili v klub konservativcev in mu pri tej priliki izročili naslednjo izjavo : „Zastopniki slovenskega in hrvatskega naroda v poslaniški zbornici, pridrževaje si ožjo mejsebojno zvezo, naznanjajo, da vstopijo v klub konservativcev s trdnim prepričanjem, da bode klub krepko podpiral njih prizadevanje za dosego narodne ravnopravnosti Slovencev in Hrvatov ter pričakujoč, da se bode (klub) pri sestavi odsekov vsigdar oziral na slovenske in hrvatske, klubu konservativcev pripadajoče poslance, dovoljeval jim primerno zastopstvo in njim samim prepuščal zaznamovanje njiua odmerjenih zastopnikov za razne odseke". To je sicer nekaj, zadovolji nas pa nikakor ne. Po našem menenju bi bili morali reči: Slovenski in hrvatski poslanci, pristopajoči kot posebna skupina klubu konservativcev, zahtevajo brezpogojno to in to ; kakor hitro bi pa prišli do prepričanja, da klub noče podpirati opravičenih naših narodnih teženj, izstopimo zopet kot akupina". Kajti mi gojimo le malo nade — kaj hočete, skušnje nas tako uče ! — da bi se Hohenwartov klub in za njim vlada kuj posebno ogrevala za to, kar mi „pričakujemo" ! Prosek in Ljubljana. Kakor doznajemo od gotove strani ima izborno uredovani list „Slovanski Svet" toliko naročnikov na Prošeku (Trž. okolici), kakor v beli Ljubljani!? Pisatelj teh vrstic omenja, da bi se moglo temu izvrstnemu listu pač primeroma mnogo pomagati v materijalnem obziru, ako bi bilo v Ljubljani vsaj primeroma toliko naročnikov, kakor na Prošeku. 0 Lloydovem upraianju vrše se sedaj pogovori na Dunaju mej društvenimi od-poslaniki in vlado gledč na mejusobne zahteve in težnje. Glede na upravo se še ni ničesar določilo, koliko bode vanjo segala vlada. Zdi se pa, da ostane vodstvo kakor dosedaj v Trstu ali glavna uprava bode vsakakor na Dunaju, da jo bode vlada ložje nadzorovala. Pogodba mej Lloydom in vlado glede na premenitev v izklučljivo avstrijsko podjetje, pride menda v veljavo stoprav z 1. januvarjem prih. leta. Avstro-ogerski Lloyd. Na vprašanje deputacije poslancev iz Primorske, koja se je predstavila s prošnjo, da uprava Lloyda ostane v Trstu, odgovoril je trgovinski minister, da so v tej zadevi še ni odločil. Kolikor mu bode mdči, jemati hoče v poštev izražene zelje. Na četrtem „historičnem koncertu", kateri priredita gospa Podgornik in kapelnik Heller v dvorani Tržaškega „Schiller-Vereina", prido med druzimi točkami na vrsto tudi jedna sonata prvega sedanjega slovanskega skladatelja A. Dvoraka. Na to opozarjamo tudi slovansko občinstvo v Trstu. Odbor pevskega društva „Zarja", naznanja vsem onim mladeničem, ki bi se radi udeležili petja, da se delujoči udjel ali pevci še vedno Bprejemajo; zglase naj se v pevski šoli v nedeljo dopoludne. Tudi se priporoča vsem vpisanim podpornim udom, da bi blagovolili vplačati svoj letni donesek. Vabilo na veselico s plesom, katero priredi pevsko društvo „Velesila« v Sked-nji dne 19. t. m. v dvorani gosp. Matija Sancina-Vrba. Razpored : 1. Naprej, godba. 2. F. S. Vilhar: „Spljetu", zbor. 3. T. Turkuš: „Najlepši zaklad", deklamacija. 4. CurkoviČ: „Nepoznam te bajno ime", bariton-samospev s spremljevanjem na glasoviru. 5. Davorin Ilostnik : „Dva gospoda pa jeden sluga", igra v jednem dejanji. 6. F. S. Vilhar : „Slavnostna kantata" zbor * tenor-samospevom. 7. Hajdrih : „V tihi noči" čveterospev. 8. Ples in prosta zabava. Mej točkami svira domača godba. Začetek ob 7. uri zvečer in traja do 3. ure zjutraj. Ustopnina k veselici 30 kr., k plesu 30 kr. Sedeži se prodajajo po 10 kr. Radodarnosti ao ne stavijo meje. Tržaško zdraviško društvo. Dne 15. t. m. ob 7 V« uri zvečer predava dr. E. Morpurgo v veliki borzni dvorani „o higijeni ušesa. Prosti delavski shod je v nedeljo 19. t. m. ob 5 uri popoldne v restavraciji „Leon d'oro" Via Stadion. Dnevni red: 1. Namen in korist društev. 2. Razgovor o združenji in postopanju slovenskih delavcev. 3. Volitev izvrševalnega odbora. 4. Uprašanja in predlogi. Iz KoperŠČine se nam piše : Pomjan-aki župnik je prejel svoječasno sledeče italijanski pisano odprto pismo : Prečastiti g. župnik ! Ker sem župnika pomjanskega, gosp. Ludovika Vodopivca na javni cesti v Kopru kažnjivo razžalil, prosim ga, da mi odpusti, kajti kesam se grdega čina, kojega sem proti njemu izvršil v svoji razburljivi ignoranci. Odličnim spoštovanjem (Sledi podpis in potrdilo župansko oblasti.) Evo! starega našega župana in kompareta njegovega — tajnika. Ni treba komentara, zadostno karakteristično je to. Opomnimo samo, da še mislita poskušati vzdržati se na površju, ako jima pride gospoda iz Kopra na pomoč. Saj tako se je izrazila stara tašča: „Vederč beu i soiavi e i preti, quando che verano tutto pien in carozze da Capodistria, cosa che saia!" Najhitreje mačji strah in kurji boj ! Silovit Človek. Dva policista sledila ■ta nečemu človeku v starem mestu, ki je prnujal v neki štacuni par Čevljev v nakup. Poprašavši ga, odkod ima te čevlje ni vedel odgovoriti in na zahtevanje potnega lista dal jima je dva različno se glaseča odgovora. Vprašan, kako mu je ime, odgovoril je: Franjo Koprivec. Na toga povabita, naj jima sledi na policijo ; nekoliko časa je ubogal, a ko so prišli v ulico Ca-nale sunil je enega polisista na stran in stekel, policista pa za njim. Slednjič ga zvežeta in odpeljeta na polioijo, kjer je enega policistov v roko ugriznil, ker si drugaču ni mogel pomoči. Šiloma moral je vender v temnico. Čevlje je odnesel nekemu stotniku v veliki vojašnioi. „Ljubljanski Zvon" jo prinesel v četrti svoji Številki obilo lepih pesmij, izmed katerih omenjamo zlasti Aškerčevo starogrške basni „Pegaz in osel". Splošno pozornost vzbuja pikra satira „4000", katero piše d**. Nevčsekdo ; druge povesti, kakor Vrbovščdkova slika „Na stara leta", Ma-ričina novela „Na obdli", Podgoričanova črtica „Naši vaščanje" in Kaševa dalmatinska povest „Stipo" so tako zanimive, kakor lepe. Spisu „Razmere gorenjskih kmetov okolo leta 1500". se po/.nti, daje pisatelj prof. Kaspret vestno prebiral ar-hivne vire. Poskrbeno je tudi za književno in slovniško gradivo, katero priobčujeta profesorja R. Perušek in V. Bežek. Ko-nečno beremo v „Listku", kateri je ta pot jako obsežen, razne novice o slovenski književnosti in aplošnoslovanskih stvareh Ker je torej vsebina jako raznovrstna, našel bode izvestno vsak čitatelj berilo, kakersno mu posebno prija, in zato kar najtopleje priporočamo ta izborni leposlovni list vsakomur, kdor ljubi resnično dobre in lepe spise slovenske. Izjavi. „Akademično društvo „Slovenija* na na Dunaju sklenilo je v svoji zborovi seji dne 21. svečana 1891., da se zahvali na nadaljnen brezplačnem dopošiljanji šaljivega lista „Brus-a" iz sledečih razlogov: „Brus", svoje dni jedini slovenski šaljivi list, nikakor ne spolnuje stavljene si naloge, ker piše v slogu, s katerim se akademično izobražen človek nikakor ae more strinjati. Dasi bi mu bila dolžnost stati nad strankami, smeši in črni'našo duhovščino, katera je bila prva probuditeljica slovenskega naroda in je, posehno ob periferiji, skoraj jedina zaslomba narodova. Kakor se ne moremo strinjati s pisavo „Brus-ovo", ravno tako tudi ne s pisavo „Rimskega Katolika", — katerega je jednaka usoda zadela. Na Dunaju 6. aprila 1891. Za odbor »kad. društva „Slovenija": L- Batift. A. Podpečnik t, č. predsednik odb. in t. č. nam. tajnikov. Ker je slnvno uredništvo tega me-nenja, da smo različnim „listom" različna pisma pisali, zdi se nam Vaš odgovor v „listnici uredništva" nekoliko opravičen. Ako pa „Slovenec" ni paimtisnii celega pisma in si izbral le prvi odstavek — ali smo potem mi tendencijozni in sumnje vredni? Da pa na nas ne pade nikakoršna krivda in se oprostimo vse sumnje, zahtevali amo (vsaj mislimo po vsej pravicij da „Slovenec* ponatisne celo p i s in o, ali pa vsaj doda drugi del, kateri je prvič izpustil in kateri poznate iz pisma, katero smo poslali Vašemu si. uredništvu. O „Rimskem katoliku" naui radi tega ni bilo treba tako „gostobesednim" biti, ker znano je slovenskemu svetu, da je akad. društvo „Slovenija" ta list že pred več ko jednim letom radi njegove strastne in prenapete pisave iz društvene čitalnice odstranilo. Nikakor nismo hoteli „hlastno mimo smukniti", ampak samo v spomin poklicati, da mi stoječi nad strankami obsojamo jednostransko slepo postopanje bo-di-si katere koli stranke. tipaje, da smo Van b tem popolnoma pomirili, prosimo Vas še enkrat, da ponatisnite naše prejšne in to pismo. — Na Dunaji. 9. aprila 1891. Za odbor akad. dru&tva „Slovenija". L. Batič A. Podpečnik t. i predsednik. t. č. odb. in tajnikov nam. Izj ava.*) Prijateljska roka izročila mi je Poreški list „L* Istria" z dne 28. marca t. 1. štev. 485. Poleg druzih duhovnikov napada tudi mene z najgršimi lažmi in obrekovanji. Meni sicer ni bilo do tega, da bi se opravičeval po tej poti, ker sem za tako lahousko klepetanje gluh iu slep, ampak povedati hočem le svetu, da smo pri prvem pogledu in pri prvih besedah — „righe per-venute da Paugnano" — zadeli na lahonsko gnezdo, v katerem se že 12 let kuga kuha, da se svet slepi, duhovne in verni nai narod zaničuje. Ta kuga prijela se j« nekaj pomjanskih revčekov ter jih omamila, kojim namen je, kar le mogoč«) in slepo delovati zoper vero in duhovščino. Toda vedite bogokletneži, ki Boga in Mater Božjo preklinjate, na tak način in s takimi ognjusniini laškimi besedami, katerih mu jo groza spregovoriti, da narod naš tega popred ni znal. Od koga se se naučili naši ljudje tako strašansko, laško bogokletstvo ho sv. oo. misijonarji dovelj povedali! Vedite Vi, ki duhovne katoliške zaničujete in psujete, da se Vaši sinovi po noči po vasi ce!6 se sv. zakramenti norčujejo, kakor ao mi vaščani sami tožili 1 Le izgovarjajte, se, da vam gredo očitanja iu napadanja le zaradi volitev, za katere ste bili plačoni in podkupljeni — saj zvijače so vaš vsakdajni kruh — ali vedite, da vam bode podpisani še križ pokazal in še žugal, ako se ne spreobrnete in vso ljudstvo, razun lahonskega kluba, me bo podpiralo proti klubu bogokletne ž e v. „Bogokletntvo je strašno" tako je tožil nek občinski odbornik v fa-rovžu dne 7. t. m. in sicer odločno od tistih, ki so bili agitatorji nam nasprotne strankp, onih agitatorjih, ki so vriskali in ploskali za duhovniki. Vedite, da smo pri zadnji dekanijski konferenci sklenili — kar som tudi v cerkvi povedal — javno moliti za vaše *) Z a stvari pod tam naslovom je uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu postava Televa. ie}{ ot«x jfpjrftobpgeDjp. Ne veste-li to. kar se otroci ir ^atejcizma učijo, III. Mojz. 24.16: „Kdor preklinja gospodovo ime, naj smrti umrje" ! O velikonočni spovedi ni treba niti govoriti. Komu nisem dal listkov ali prav za prav : kdo ni hotel priti po listke in zakaj ^ne„ bom odgovoril le tistemu, kateri ima Sravico me vprašati in ne vsakemu od t nkraj velike luže. Sicer pa napadanje lastnega duhovnika in sploh duhovščine, obrekovanje, krivični) in Iažnjivo obdolženje itd. to so navadne strasti tukaj že mnogo in mnogo let! Saj so še skoraj gorki dokazi t rokah, kako so Iažnjivo in nesramno obrekovali in krivične tožbe pošiljali cerkvenim in deželnim oblastim. Pa vse sem prenašal radovoljno in mirno. Saj vem, da osel dlako izgubi, navade pa nikdar ne opusti. Ali vas peče, bogokletniži, da nosim na prsih pod obleko sv. Križ z razpelom. Nosim ga, nosiui —in sigurno me je uprav to obvarovalo, da tne strel — uprav meni namenjen — ni zadel in da je svinčenka par korakov pred mano na tla padla. Storili ste to, ker sem vam očital vafe brezbožnosti. Saj tudi mojemu predniku, bivšemu tukajšnjemu administratorju veleč. g. Križaju, niste bili prijazni, če pomislim samo to, kar ste mi dopovedati in spričali, da mu je eden z nožem, „s kosirjem", v reki pred cerkvenimi vrati žugal. — Naj vas le laški očetje v Kopru, kateri vas ne razumejo in vi ne njih, pre-križujejo in odkrižujejo, toda izgubljeni ste, ako se no poboljšate in spreobrnete ter opustite tisti duh, ki vas uči Boga in Mater Božjo kleti 1 Sicer me pa veseli, da je najhujši med temi preklinjevalci in agitatorji dne 5. t. m. v hiši soseda obžaloval, rekši : „Prav ima gospod, da nas krega; še tako smo hudobni, kaj pa bi še bilo, ko bi nam nič ne rekel! Mi smo bili pijani, in ne vemo kaj smo delali, v Kopru se je pilo in jelo po živinsko kar in koliko je kdo hotel ; tam je bilo dosti gospodov, pa nič ne vemo, kdo je vse plačal", Čuješ — Poreč !P I Pa Še bolj bi me veselilo, ako vsi vsi porečejo : „Pat res nostri peccaverunt et nos inignitates errum portuvimus". Nsši očetje so grešili in na naših ramah slonijo njih pregrehe. Resno vas opominjam n besedami sv. Petra: „Popustite saj enkrat vbo hudobijo, vso goljufijo, hinavščino, nevoščljivost in vse obrekovanje. Vi ste nam nasprotni, ker nam velja geslo : Vse za vero, dom in cesarja. Kaj pa pravite o dogodku dogodivvšem se dne 4. in 5. marca pri cerkvi v Sentmariji ! P In kaj pravite spisu v „Edinosti" : „Tako je tudi"?! Napravite si le sami pravi sklep ! Zdaj pa naj le pišejo „laške ga-zete- zoper duhovščino sploh, zoper mene posebe, kakorkoli hočejo ; in če si tudi s pisanjem svojim prav želodec pokvarijo, jaz jim gotovo odgovora ne dam, ker se spominjam starega pregovora, da kdor se mej otrobi meša, ga s....e pojedć; jaz pa bi vsakako ne prišel rad v njih želodeo. Do kake stopinje verske zdrelosti, odnosno sramote so se popeli nekateri plačani agitatorji, povedo nam naslednja „fakta*. Pokojni č. g. dekan Slakar mi je dopovedoval, da je Pomjanski laški agitator prišel k njemu duhovnika tožit, da mu ni hotel dati odveze. In čuj svet in Btrmi, kaj ti je vse lahonBki Pomjanec povedal ! Nek starec in tožitelj duhovščine se je pa pohvalil, da je cel6 ednega mojih prednikov, kater« ga je gospod po trudopolnem delovanju k večnemu plačilu poklical, tožil, da prave vere ne uči, in ker je bil ro-doma Kranjec. Svet sodi ! Ce pa še v v roke vzamemo pritožbo in pojasnilo s 27 prilogami na visoko ces. kr. mini-sterstvo za uk in bogočastje z dn« 22. februvarja 1889., kako so z vso doktorsko silo in pomočjo poskusili duhovnika uničiti in mu žugali; kako bo hoteli celo zločinstvo poneverjenja navaliti na duhovne in so potem morali besedo preklicati ; če šolsko kroniko v Pomjanu preberemo, kako se je celo žugalo podreti šolsko poslopje, čemur so se pa v imenu vse soseščine uprli trije pošteni možje po imenu Mate Klaj, Blaž Viler in Tone Bonin — koje poslopje se je sezidalo vsled zaukaza vi». c. kr. naiuestništva v Trstu z dne 9. aprila 1864. S t. 5159/657; in ako slednjič pomislimo, da je tukaj preganjanje duhovščine kaj navadnega, moremo strmeti, koliko zmore nasprotni nam duh in kako naš prosti narod pokvarja. Vsakdo, ki položaj tukajšnje duhovščine pozna moral bi me vprašati : Prijatelj, kako da si se živ, da imaš še celo kožo ! P Toda poguma ne izgubimo, ampak ( boriti se hočemo: za vero, dom in ce-] sarja. Ako nas zmerjate z „Croati" nič de, pozabiti pa ne smete, da so se že marsikomu doli v Italiji pred „Cronti" hlače tresle. Z napadi na nadučitelja v Šentmarji se pa le smešite. Mnogo bi lahko o tem govoril, toda za danes zaključim. P o m j a n, dne 8. aprila 1891. Ljndovit Vodopivec, župnik. Zahvala. Odbor „Slovanskega pevskega društva" v Trstu izreka najtoplejšo zahvalo pre-častitima gospema L. Podgornik-Tolomei in L. Strasser- Čech ovi, kakor tudi slavnemu tamburaškomu zboru za blagohotno sodelovanje pri koncertu dne 12. t. m. s katerim so pripomogli k toliko sijajnemu vspehu našega društva. V Trstu, 14. aprila 1891. j. Kiferle, Dr. K. Glaser, tajnik. predsednik. ZAHVALA. Za mnogoštevilne dokaze prisrčnega sočutja in častno spremstvo k za-lnjemu počirku nepozabljivegn nam očeta, tasta, starega očeta iu pradeda £<>s?>oda Antona Černe izrekamo tem potom vsem prijateljem in znancem, osobito gg. c. lcr. uradnikom, kakor tudi gg. pevcem za genljivo nagrobnico Kvojo najtoplejšo zahvalo. Tomaj, 13. aprila 1891. Žalujoči ostali. Javna zahvala. Podpisano načelništvo vrši svojo najtoplejšo dolžnost, da tem potem izreka svojo zahvalo blagorodnomu g. Franu Jurcu, veletržcu in posestniku v Pe stojini, ker je blagovolil podariti 125 ža ganic za otroški vrt družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu v Trstu. Bog pluti veledušnemu darovatelju! Priporočamo se zajedno tudi drugim trgovcem z lesom. V Trstu, dne 10. aprila 1891. Načelništvo moške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda. i M VELIKI IZLET PO ŽELEZNICI TRST-REKA IN NAZAJ POVODOM SLOVESNOSTI MATERE BOŽJE MILOSTI pri koji slovesnosti se bode praznovalo šeststoletje, odkar se je preselila na Trsat Sveta hiša. Red obredov, koji se bodo obhajali priobči se po vsoh župnijah in obfiinah. Dne 9. maja zjutraj odide poseben železniški vlak. Vozne cene so naslednje II. razred tja in nazaj gold. R — III, razred tja in nazaj gold. 4 za osebo. Z Reke povrne se vlak dne 10 maja zvečer. Z zgornjo vožno ceno plačana je tudi knjižica, obsezajoča pojasnila o slovesnosti, kakor tudi knjižica: Kratke vesti o svetišču. Obe knjižici izdajo se v treh jezikih ; vsnkdo si torej lahko izbere. Kdor želi podpisom izjaviti, de se udeleži izleta, oglasiti se more v vsaki vasi in občini pri tamošnjih župnih uradili. V T r s t u pa se je priglasiti pri mejnarodni agenciji Carlo PirelH, Via Arsenale štev. 2. Opazka: Razume se, da ho povrne uplačan denar brez izleta rodi prepičlegu »tovila pri gin 5enih. Zakup tara. Zakup lova (jage) katastralne občine Dolenja vas pri Senožečah za d o ho pet let, t. j. od 1. junija 1891 do 31. maja 1896, se bode vršil potom javne dražbe dne 28. aprila 1891 ob 9 ari dopoldne W<1 v občinski pisarnici v Senožečah. K tej vabi se uljudno gospode lovce. Oskrbništvo občine Doleiijavas 15. aprila 1891. 1-2 obotavljanja ako ne bi bilo 1-8 Razumnim možem v starosti od 25—-10 let. iicoži