Liti slovenskih ddaveenr Ameriki TKLKVON: OHtlm 3—1342 Intend as Beoond Oka Matter BcpUmbcr n. IMS, at th* Port OOm ft W$» Ink, >. T, ate Art at Ooof Mvoh 3,1879. TXLK70R: OHtlm 1-1241 No. 169. — Stev. 169. ( NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 21, 1937-SREDA 21. JULIJA 1.937 Volume XLV.—Letnik XLV- POLICIJA JE RAZGNALA PRAVOSLAVNO PROCESUO Bojna sreča se otvača na stran republikancev SREDI BEOGRADA SO OROŽNIKI USTAVILI PROCESIJO IN ZAČELI DIVJE PRETEPATI UDELEŽENCE Navzlic policijski prepovedi je škof priredil procesijo. — Srbi protestirajo proti konkordatu. — škof Simeon je bil ranjen. — Policija je škofom iztrgala cerkvene zidake iz rok. — Bandera so bila raztrgana. DUNAJ, Avstrija, 20. julija. — Spor med vlado ministrskega predsednika Milana Stojadinovi-ča in srbsko pravoslavno cerkvijo zaradi konkor-data z Vatikanom je dosegel svoj višek, ko je policija, oborožena s puškami in sabljami naskočila in razgnala pravoslavno procdsijo. Pi ocesija, katero so vodili škofje in drugi du hovniki, se je pomikala po beograjskih ulicah iz katedrale sv. Save, kjer so škofje s svojimi verniki molili za zdravje bolnega srbskega patriarha Ko je bilo naznanjeno, da nameravajo srbski škofje prirediti cerkveno opravilo in procesijo, je notranji minister dr. Anton Koošec naročil policiji, da vse to prepreči. Sveti sinod je sporočil, da ni-kdo ne more ustaviti molitev v cerkvi in "litije" (procesije), ki navadno sledi takim molitvam. Zadnji trenutek se je vlada odločila, da bo dovolila cerkveno opravilo, toda prepovedala je litijo. Ko so na čelu procesije škofje in drugi duhov- PREISKAVA RAZMER PRI FORD MOTOR Zvezni urad preiskuje vzroke številnih odpustitev pri Fordu.—Odpuščen je bil delavec, ki je pri Fordu delal 17 lel. DETROIT, Mich., 20. julija. — Zvezni urad za delavske zadeve — National Labor Re- EDEN SVARI ANGL. VLADO Po njegovem zatrdilu se bo Anglija borila za svoje interese. — Glede Španske je zavzel trdno stališče. LONDON, Anglija, 20. julija. — Bolj jasno, kot kdaj po-prej, je vnataji minister Anthony Ede*i v poslanski zbornici i>osvaril Italijo, da se bo Anglija borila, če bo treba braniti svoje interese v Sredo lationis Board — bo najbrže že . ta teden skončal svojo preiska-jZ( morj>j in na svoji po ~' vo o v -----------~ . _ - .uMUflll 1IJ z rokih odslovitev v For-J^- v XiklII jo- SEN. LEWIS SE ZAVZEMA ZA REFORMO Po obfoku pri Roosevel-tu je prepričan q njegovi zmagi. — Kongres razpravlja o prosti carini za newyorško razstavo. dovih tovarnah. Po poljskem tolmaču je kot priča izpovedal Jacob Win- Svarilo je bilo jasno, četudi je bil Eden zelo previden, da pie bi izrekel kake izzivalne siewski, da je bil pri Fordu j Dose(1(?> Eekel je? <]a Angiija ni-zaposien o»d leta 1916 pa do kakor ,ne mara izzivati intere-1930 iu je leta 1913 zopet dobil \9W drŽav, in da hoče delo. 8. aprila, 1937 pa je Izpustiti ^iprfo ^t skozi Sre-nenadoma odpuščen, -ne da bi I dozemsko morje vsem drža-mogel izvedeti za vzrok. Ni'vam čltVi ukiije United Avtomobile] "Beseda "vendetta'' v an- niki 7 dolgimi bradami in v cerkvenih oblekah in, Workers. Ko so Fordovi tt- »^kem j^iku nima izraza," pred seboj noseč velik križ in bandera, prišli iz ka-tedrale, so ljudje takoj vedeli, da bo prišlo do izgredov. Okoli 5000 ljudi je bilo v procesiji in so molili in peli cerkvene himne. Ko je procesija dospela do sredine Beograda, je naenkrat zadela na dvojno vrsto oboroženih orožnikov, ki so ukazali, da se procesija razide. Škofje, ne meneč se za povelje. so korakali mimo orožnikov in orožniki niso hoteli napasti škofov in duhovnikov. Ko pa so duhovniki odšli mimo, so orožniki in policisti naskočili procesijo, v kateri so bile vecino-(ma ženske in dekleta. 2enske so prestrasene zbežale. Nato pa «o vernikom pričele teci solze po obrazih, ko je nov oddelek orožnikov s puškami in 1>ajoneti zahteval o>d škofov in duhovnikov, da se razidejo. Toda škofje se za povelje niso zmenili. Orožniki so se poslužili sile. Med mnogimi drugimi je bil ranjen in pobit na tla škof Simeon. Kri •mu je lila po obrazu, ko so ga odnesli z ulice. Orožniki so škofom in duhovnikom iztrgali iz rok cerkvene znake in raztrgali bandera. Navzlic temu pa je še nekaj duhovnikov mirno korakalo proti katedrali sv. Save, slednjič pa so se razšli. Zvečer so bile po mestu razširjen govorice, da je bilo aretiranih nad 100 pravoslavnih duhovnikov. Med izgredi na ulici je vlada v narodni skupšči- nnnf A ACT A NE fr&in ni predložila svojo predlogo za potrditev konkor- j data Duhovnikom ni bilo dovoljeno biti med po- IINBTKM« »UmMIII slušalci. ' Dr .Korošec in še nek drug minister nista bila v zbornici. Dr. Korošec je sestavil besedilo konkor-, data in opozicija zatrjuje, da je tudi pregovoril kneza Pavla, navzlic temu, da je pravoslavne vere, da podpira konkordat. Ko je nek vladni pristaš zagovarjal konkordat, je prihitel v zbornicp poslanec Dukotiovič in je zaklicali "Vlada pretepa nase cerkvene kneze!" Naenkrat je bila cela zbornica na nogah, nastal je velik hrup. Predsednik je takoj prekinil sejo in je bilo pozpeje naznanjeno, da zbornica ne bo zborovala do prihodnjega obvestila. Prestolica je zelo razburjena vsled spopada med radniki razpravljali o njegovi odpustitivi, je njegov -pred-dclavec. vprašal, ako ni bil mogoče njegovi sua vdeležen pri stavki pri General Motors. To je zanikal ter je bilo nato rečeno. «la se zopet zglasi za delo v Fordovi tovarni. Skozi dva tetina je prišel vsak dan prod tovarno, slednjič pa mu jo bilo sporočimo, da je odpuščen. Joseph Nierotko je -delal pri Fordu od leta 1925. Ko je bil prejšnjo zimo odpuščen, ga je preddelavec vprašal, zakaj je proti Fordu. Nato je Nierotko odgovoril, da ninia ničesar proti Fordu, temveč, da se lic1 bori samo proti žalostnim raz-meram v njegovih tovarnah. Joseph {Sazynski je 'kot priča izpovedal, da je bil odpu Scen 9. junija, ker mi hotel sprejeti drugega dela. Rekel je, da je eno delo zanj pretež ko, drugo pa preumazano. Tukaj je prišlo do besednega spopada med Fordovim od-vetkiikom in pravnim zastopnikom zveznega nrada. Zvegni zastopnik je rekel, da je bila Sazynsflrijevaj premestitev samo pretveza, da ga je mogla družba odsloviti. PRAGA, Cehoslovačka, 20. julija. — Danes je "bil dosežen sporazum glede novega ministrstva, ki bo jutri imenovano. mu bo dr. Miton Z izjemo finančnega ministra dr. Josipa Kalfusa ostanejo vsi ministri na svojih mestih. 13 cente. je rekel Eden in ker je ta beseda italijanska, je bil Edeflov očitni namen, da jo sliši tudi Rim. Toda Edemov govor je podčrtal vsaiko svarilo, ki je prišlo iz Londopia, odkar se je leta 1935 pričela napetost med Anglijo in Italijo. Eden pa je šel še mnogo dalje, kajti prvič, je povedal, da Anglija ne bo trpela, da bi se kaka velesila nastanila na kateremkoli kraju arabskega polotoka. " Ved no je bila in je Se da lies za Anglijo največja važnost," je rekel Eden, "da se nobena velika država ne po stavi na vzhodnem obrežju Rdečega morja. Ni mi treba reči, da to ne velja nič manj za nas, kot za druge." Vsakdo je opazil, da je Eden zavzel odločno stališče proti Rimu. Glede iSpanske je rekel A. Eden, da -bo Anglija trdno ista-la pri svojem načrtu glede Španske. "Noben narod ne mara, da bi iz španske vojne nastala evropska vojna," je rekel Eden, "toda, če narodi sedaj ne bodo iskreno sodelovali-na podlagi, katero so vsi sprejeli, tedaj bomo nevarno jadrali proti njej." WASHINGTON, D. C., 20 julija. — Senator Lewis iz države Illinois je po Obisku v Beli Jliši izjavil, da bo justic-no vprašanje še ta teden rešeno v senatu, ne da bi v demokratski strapki zaradi tega nastal kak razdor. Predsednik zbornice , Bank-head je mnenja, da l>o v poslaniki zbornici justično vprašanje rešeno v enem tednu. O kmalošnji old god it vi kongresa ni hotel Bankhead ničesar sli sati. Rekel je, da mora kongres poleg jnstične reforme če rešiti delavsko »predlogo, mora zamašiti vrzeli v davčni posta BOJI MED KITAJCI IN JAPONCI General Sung Cejuan se je ustmeno dogovoril za mir. — Spopadi se še vedno vrše. TIENTSIN, Kitajska, 11». julija. — Najboljše čete japonske kvantuirg armade so zoret napadle Vapingsien, vi ip rešiti še več drugih vaz-'medtem ko so pogajanja v nih zadev. |Tientsinu skoro dosegla mrtvo Poslanska zbornica je tudi [točko, sprejela predlogo, po 'kateriI Kot pravi neko kitajsko po-bodo pmbheti, ki bodo raz- ročilo, sta bila ubita dva mi-s ta vi jeni na newvorski svetov-1 rovirt »častnika in nad 10 oseb ni razstavi, prosti carine. | ranjenih, ko so pričeli Japonci Poslanska zbornica je tudi streljati s strojnicami na sti- s prejel a predlogo, čdje namen je varovati dovoz opojnih pijač v suhe države. Po tej postavi zadene vsakega, ki bi vtihotapil opojno pijačo v suho državo, kazen petih let in JšlOOO globe. POSEBNEZNAMKE WASHINGTON, D. C., 20. julija, r— Generalni postni mojster Farley naznanja, da bodo dne 17. septembra, o priliki 150. obletnice ameriške ustave, izdane (nove poštne znamke po vlado in pravoslavno cerkvijo Sveti sinod pravoslavne cerkve neprestano vodi Nasedanje in namerava zapreti vse pravoslavne cerkve v protest proti postopanju vlade. Tudi kabinet je imel sejo do!go v noč ter določil odredbe, da potolaži ljudsko razburjenje. JAPONSKO ZADNJE SVARILO NANKING, Kitajska, 20. julija."— Kitajski vnanji minister dr. "VVang Cunghuj in namestnik japonskega poslanika Šinroukro Hidaka sta se dogovorila za novo sejo, da najdeta podlago za mir v severni Kitajski. Ta konferenca je bila sklicana, kot' zagotavlja japonska časnikarska agentura Domei, na pritisk *'zadnjega svarila" japonske armade, da morajo sovražnosti pri Peipingu prenehati tpo japonskih pogojih. Japonski vojaški ataše j na Kitajskem, generalni major Seio! Kita je pozval kitajske poveljnike, da se ne smejo zmeniti za manjše spore, temveč da morajo rešiti položaj a tem, da takoj odpokličejo kitajsko vojsko iapred Peipipga in jo pošljejo * prejšnje vojašnice. Kitajska vlada je na japonske zahteve odgovorila, da j« njena želja izogniti se vojni, toda je predlagala, da se ravno tako umakne izpred Pei-pinga tudi japonska vojska. Kitajska vlada je tudi naznanila, da je vsak čas pripravljena pogajati ®e z japonsko vlajdo, toda Japonska zahteva, da pri pogajanjih ni udeležena kitajska osrednja vlada OBE STRANKI STA ZAČELI ZBIRATI NOVE SILE ZA BOJ MADRID, Španska, 20. julija. — Po silovitih včerajšnjih bojih ki iso bili najljutejsi v sedanji državljanski vojni, ste.obe stranki nekoliko ponehali ter zbirate svoje moči za boje prihodnjih dni. Navzlic ljutim napadom fašisti niso mogli zavzeti niti ene postojanke republikancev, ki so obdržali vse, kar so pridobili v enem tednu. ——- Nav-zlic temu, da tudi re- publikanci niso v teh bojih napredovali, je vendar za tnjeu" največje važnosti, da so vzdržali siloviti napad. Sedaj je šele dognano, da :*o v zadnjih bojih fašisti izgubili 28 aeroplanov, republikanci pa samo enega. Fašisti (sedaj vporaibljajo nove aeroplane, katerih vladni letalci prej še »nikdar niso videli Nekateri vladni, letalci so tudi Španci, ki so koinaj .skon-čali letalsko šolo in so v seda-|njih bojih dobili "ognjeni krst". Navzlic temu, da je včeraj vladal primeroma mir, ni mogoče domnevati, da je general Franco prenehal s svojo veliko p rot i ofenzivo, temveč da ho / nekaj dneh udaril še z večjo silo. General Franco najbrže namerava pričeti svojo največjo ofenzivo proti Madridu. Zadnja mlw v vadi atvarah. VM an Mae *ufc0e Via misss «aU saJMJIs sbJmbIIs Is petrrkao prahrtall. da J* patotaaj« etrtm le Mr. potni tinte, riseje la ^Uh ne. kar Je aaJUtrvjtas lan. Is kar J» ibvsa, is . Nf4riarijanl vaj ae 4dM It WmUbUms | rmto tanl tafcaj ta aavaMa la vsm, SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street f - N«w York. N. Y. Peter Zgaga New York je prišel gledat Mr. Frank Kiisch, ki ima modern hotel, restavrant in salon v Fly (Jreeku. — Preveč Aumlra in ropota je tukaj pri vas, — je kopita-tiral. — Otsego County je lepši kct sto New Yorkov. Podpiram in podpišem z obema rokama. V soboto popoklne se je u-stavila pred mojim domom elegantna kare z michigansko licenčno ploščo. Iz nje stopijo tri osebe: žetiska in dva moška. Enega sem koj poznal, da»i ^a že nisem videl dolgo let. Bil je Jchn Habjan. ki se v pričeli govoriti o namišljenih dobrinali v Rusiji, se je podal na pot in prispel v Turkestan na mongolski meji. TVm je dve desetletji živel v rudnikih. V Rusiji se je tudi oženil. Toda hrepenenje po domovini ga je te dni zopet privedlo domov, kjer pravi da je najboljše na svetu. Pavičič je z ženo Mon-•golko odpotoval v Zajjreb, kjer ima brata. IVAN JAX UMRL V Liirzu ob Dunavu je umrl 1. julija v viwoki starosti 96 let van Jax, tovarnar šivalnih strojev ustanovitelj tovarne v Lintfu in ustanovitelj ljubljanske tvrdke Ivan Jax & sin. Sedanji generaciji v Ljubljani ni več znan, saj so vsi, ki so ga poznali, že davno pod zemljo. BANOVINA KUPILA BLEJSKO JEZERO Te dni se je mudil n« Bledhi ban dr. Natlačen, ki je podpisal v Park hotelu pogodbo, po kateri kupi banovina Blejsko jezero s starim gradom in vilo Zlatorog. Na grajski pristavi namerava banovina napraviti vrtnarsko šolo, v gradu pa etnografski muzej. Večji del Bleda je torej prešel v lasi banovine. TREBUH IN 2ILE SI JE PREREZAL Pred dnevi so pripeljali v splošno bolnišnico »bivšega krojaškega, pomočnika Jiukoba Lovrenca, 'ki si je v obupu pre-rezal trebuh. V bolnici mu rano zašili in ga ker poškodbe niso bile nevarno, takoj odpustili. Lovrec pa si je takoj po odhodu iz bolnišnice zopet pre-rezal žile na levi roki, in zato so ga morali spraviti nazaj na kirurgični oddelek. DVA MLADA ZAMORCA USTRELJENA TALLAHASSEE, Florida, '20. julija. — Ljudska drhal ju vdrla v jetnišineo ter odvedla iz -nje dva ooejnnajstletaia zamorca, ki sta v nedeljo zabodla nekega policista. Trupli obeh, oreluknjeni « kroglami, so ma <\\ v bližini prometne avtomobilske ceste. Governer Cone pravi, da bo zadevo natančno preiskal. ''GLAS NARODA*'p pošiljamo v ataro do-j movino. Kdor ga ho- 4 če naročiti za svoje! sorodnike aji pri jate-j Lje, to lahko stori. —4 Naročnina za star iS kraj stane $7. •— Vi kalijo lista ne posir4 mmmmmhsmmmmmI Toda, kdo -ta njegova apro-mljevalca Ženska v najlepših h tih. vedrega in veselega obraza, moški visoke postave, nekoliko osivelih las. — Kaj me res ne poznaš t — se mi je smejal in mi stiskal roko. Iskali sem po svojem spominu med tisočerimi ananci in prijatelji, pa nisem mogel ugotoviti, kdo bi bil. — Še veš, pred triindvajsetimi leti, v Brooklynu? Triindvajset let, moj Bog, dolga doba je to. — Saj si me vendar seznanil z Neško, mojo sedanjo ženo. In prav hvaležen sem ti. *vai tudi nje več ne poznaš? — Neška, Neška? sem u-zibal, pa zaman. Preveč ljudi je bilo v mojem življepju, in triindvajset let je dolgo, dolgo. — No, Tony iMyers, — mi pravi slednjič, — zdaj me pa ja poznaš. Šele takrat som se spomnil niega in Neško. podrobnosti T* ne. Kajti seanajiil sem že dosti ljudi, ki so danes srečni zakoniki pari. Tudi Tony Ln Neška sta. Navzlic temu pa moram vča-pozimi zmrzovati, kaj doslej se ni še nihče opomnil, da bi me s kožuhom nagradil, kot je to prava slovenska navada. Srbska pravoslavjua cerkev je proti obfnovitvi pogodbe z Vatikanom. Sedanja vfoda pa hoče pogodbo po vsej sili obnoviti, vsled eesar so izbruhnili v Jugoslaviji resni nemiri in se je hati najhujšega. Čemu bi Jugoslavija sklepala oziroma obnavljala z Vatikanom pogodbo? Da bi imela dobiček od (nje* Re^uo dvomim. če je pa slučajno jugoslo vaiL-ki notranji minister dr. Anton Korošec, ni te s tem rečeno. da bi morala, Jugoslavija ustrezati Vatikanu. Vatikanu, ki ji na bil nikdar naklonjen. V Racine, Wis., je sodnik zaprl za dvajset dni Frank Kra-va^kega. Kravaski je šel po najbolj prometni ulici. V levici je držal kol, v desnici pa sekiro. — Kam si namenjen? — ga je ustavil policist. -- O, par dolgov grem izterjat, — je mirno odvrnil. "0e pa slučajno nimate Ve-Hke Satfjefce Ehjige v zalogi, '' nam pi«e dragi rojak, — "m> pa pošljite tiste bukve, v kateti so recepti, kako s« pišejo zaljubljena pisma. . — Srečen'človek, — sem nehote vzdihnil, — ko sem preči-fal njegovo pismo. mm JL,-z&iz,, hi fc —- ...... tr.p, 4> , «•' IV Ml 11 " '' U 1 1 mmmm^rnmmmmmm ^ewYork, WedncAy^tOj^r, 1937 TEB L2RQZBT f&Ll tt t?A& V. GRANVILLE: MAMBA 4'Ali ste ie kdaj srečali črno ffel v vazo po tobak in si na t k- strupa zgrudil na tla. Bolj mamfbo — najnevarnejšo strupeno kačo!*' je zavel pripove-dovati na parniku neki afriški raziskoval«?. "Še nef Hvalite Boga! Če koga mamlba ugrizne, je isto, ko da je že mrtev. Da bi rae ne rešilo Sffolj #olo naključje, bi zdalje ne sedel živ med vami. Pa, da povem, kako je bilo." Na moji farmi je bil zapo-slm neki črnec, ki ni mogel drugače, ko da je imel zdaj pa zdaj predolge prste. Vsakršen opomin je bil odveč in slednjič w«n ga dal pretepsti. Drug-i dan je črnec izginil. Seveda mt*ew noibene solze potočil za njim, saj sem dobil kmalu dni-a delavca. Pač pa sem imel čil pipo. To jutro pa nisem storil toga, ker sem v prav hotel dati v vazo svežega tobaka. Ko sem vprav vneto pisal, sem se iznenada ozrl v podobo nad mizo, iu sem v šipi zagledal, da je neki črnuc kukal v mojo sobo. Kakor blisk mi je šinilo v glavo: to jo oni črnec! Skrival se je po puisči, opazoval kdaj bom sam in zdaj preži name. Kaj neki mi bo storil?. Videti je bilo, da nima nobenega orožja sicer bi me bil pač iz zasede ustrelil. Sicer pa mu ni moglo goditi kaj takega, kar bi povzročilo lirum in trnšč in bi priklicalo tujce. ISeveda ni čm«»c uiti slutil, da ga opazujem v šipi podobo. vse naslednje dni občutek, da Ne?rnmično je stal pri okimi ii: mi grozi nesreča, ker mi je moj j«' imel glavo le toliko čez po-sluga zaupal, da se je črnec za- lico, da me je mogel dobro o klel proti immi. Dovolj dolgo; pasova t i. sem živel v tistih krajih in sem Kaj naj stonm? Samokres se zavedal, da take grožnje ni- e bi. kako so črnci maščevalni in ka-^oj po prihodu domov preoblo- notveganega maščevanja si ne bi bil mogel izmisliti. Saj, kdo bi se bil domislil, ki se je za-lozla v hišo — pa konec! Ko se j« pa vaza razbila na trdi črnčevi lobanji, tedaj ga je o-svobojena mamba pač takoj ugriznila v obraz in tako se je zgodilo po besedah pregovora teli .krajev, da je priletela puščica nazaj v strelca. Rad bi si ibil mambo shranil v špiritu za spomin. Žal, sem jo pa v tistem strahu kar na kosce raz-sekal. ČUDEŽ "RADIJSKEGA ČLOVEKA" RAZLOEN. ko iznadljivo znajo izvesti svoj sklep. Iz previdnosti nisem ad nikoli brez orožja iz hiše in vedno sem ipreiskal vse prostore, ko sem prišel domov in preden sem se ulegel. Saj bi se ibil mogel obdati s slugami in imeti iz njih vrst pravo pravcato telesno stražo. Vendar ni boste pritrdili, da ni dobro pokazati tem ljudem, da si v strahu. Teden dni je minilo brez vsakršnih pripetljajev in že sem bil na vso to zadevo possalbil. Pa sem nekoč dopoldne — svoje ljudi tsem bil poslal na polje in sem se sam vrnil v prazno hišo — usedel k pisalni kol. (V bi vstal in šol v spalnico, bi izgubil črnca iz pogleda in tejya nisem smol tvegati. Tedaj sem se nenadoma spomnil, da morem nekaj storiti, s čimer bi ga prepodil ali s*' ga celo zmeraj iznebil. CM črto do črte sem so z roko dotipal do lončene vaze, jo zgrabil, .<«• bliskoma obrnil in jo zagnal na. ravnost Črncu v obraz. Sledil je krik — nato je izginila glava z okna. Zadovoljno sem si mislil, da se je črnec vsaj pošteno prestrašil, če dru-ifotfa no. Vsaj tobačna vaza se jo prestrašila, zakaj natančno som slisal 5"")iket erepinj. Z ne&aj skoki sem bil pri oknu in sem pogledal nizdol. mizi, da dokončani neko pisa- Krtr sem gledal, mi je za hip nje. Dasi je ibilo okno moje delavnice ves čas odprto, mi ni niti na mar prišlo, da bi bil pre-iskal hišo in bližnjo okolico. Nikoli bi se ne bil domislil, da bi me mogel črni sovražnik poiskati pri belem dnevu. On je pa iz izkušnje vedel, da sem ob tej dopoldanski uri sam doma. Toda na kratko vam -moram še nekaj pojabniti. Moj pisalnik je stal ob steni nasproti oknu. Zatorej sem med delom kazal oknu hrbet. Nad pisalnikom jn visela podoba pod steklom. Če vam se povem, kaj je bilo vse na pisalniku, storim to zato, ker spada v mojo zgodbo. Zraven pisalnega orodja je stala poslikana lončena vaza, kamor sem deval tobak. Navajen ustavilo »bitje srca. Cnmc je nepremično ležal na tleh; od njega je pa počasi zvijajo letela — črna mamba. Le nekaj ur je živel, nismo imeli nikakega seruma, ga nismo mogli našiti. Hladno- Veliko število časopisov je poročalo pred nedavnim o dveh delavcih, ki sta v Moravski ()-stravi na Češkem na svojem telesu zaznala izredne električne pojave, pred katerimi je v prvem trenutku znanost stala brete vsake razlage. Tako je ob njihovem dotiku zagorela žarnica in je 'bilo v zvezi z njima na slušalkah mogoče poslušati radijske prenose raznih postaj. Tako imenovana "radio" človeka sta imela to svojo lastnost le v neki kleti in to .ie dalo misliti tudi strokovnjakom. Zato je profesor fizikalnega instituta ibrnske univerze Za-lianek skušal ugotoviti, ali je s tehničnimi sredstvi in aparati mogoče ustvariti take jjojave. Preil kratkim je povabil v institut pet profesorjev brnske univerze in tehnike in jim v laboratoriju pokazal slične pojave, kakor sta jiih opazila " dio" človeka iz Ostra ve. ba, v kateri so bili poizkusi, je imela gladke stene. Sredi sobe je bila miza, na kateri je ležal voltometer (natoka), radio slušalke in zvočnik. V kotu so-S<1 ho pa je stal še lesen zaboj. , Profesor Zahanek je vzel neonsko cev (podolgovato žarnico, A ker ki je uporabljajo pri reklamnih žareč i h napisih) in se z enim koncem dotaknil čela enega iz-krvno mi je še priznal, preden med profesorjev, ki je stal v >e je za večno onesvestil, da je!sobi, dočkm je drugi konec dr- li, da so postosali nekaj tea prasko oddajno postajo, zatem pa dunajsko. Ko so se vsi zadosti natčudili poskusom, je peljal profesor Zahanek udeležence v sosednjo sobo, kjer jim je razložil električno čudo. V sosednji sobi je stal na mizi radijski sprejemni aparat, ki je obratoval z okrog 400 do 500 volti anodne napetosti. Takih aparatov je mogoče dobiti povsod in je treba ustvariti le možnost, da pride električni tok, ki naj napaja zvočnik v bližino prostora, kjer naj se dogajajo električna fiada. V hiši v kateri sta opazila pojave delavca iz Moravske Ostrave, so za ta dovod služile najbrž ceVi centralne kurjave in plinske napeljave. Ni potreba, da se tok dovaja prav v sobo, v kateri se vrše poskusi, temveč zadošča, da se napeljava kar slepo konca v zidu. V laboratoriju, v ka-ter(*m je napravil profesor Zahanek poskmse, je molela iz zidu pločevina, ki je merila dobrega četrt kvadratnega metra. Ta pločevina je bila v zvezi s {sprejemnim aparatom lesenim I zabojem. Na stvari se ne bi nič izpremenilo, če bi Kila pločevina zazidana v zidu. Radijski sprejemni aparat v sosednji sobi je bil torej priključen na pločevino, ki je molela v laboratorij, njegov drugi priključek pa! je bil zvezan s cevmi plinske napeljave, ki je vodila po vsej hiši. Za ulspošno predvajanje poskusov je -bilo potrebno le še to, da so bila tla iz snovi, ki dobro izolira, da torej ne prevaja električnega toka. Razlaga, zakaj je zažarela neonska žarnica, je v tem, da je »bil laboratorij v električnem polju, v katerem se jo na 1 m razdalje spreminjala naupetost električnega polja za 100 voltov. To se pravi, da je v sobi po žici dolgi 1 m in postavljeni v pravi legi, moglo to nevidno električno jjolje pognati e-lektrični tok, ki je imel nape-Ktost 100 voltov. In ta napetost je bila zadostna, da je zažarela ' žarnica. ••«•• Tako je zopet eden izmed skrivnostnih pojavov našel razlago, ki si jo sicer težfco prestavljamo, ampak radi verjamemo, že zato, ker nam je zadnje desetletje dovolj jasno dokazalo, kaj vse more ustvariti moderna elektrotehniška.. bo delal poskuse v paviljonu tovarne! Semperit na čhunaj-sketa velesejmu. Najprvo je k tem poskusom povabil seveda Nato je Pinter prvič na; Dunaju pokazal, kako postane neviden tudi človek. Povabil je nekoga izmed občinstva, naj časnikarje, kakor se pač ispodo- pride 'k njemu na oder. Kmaln bi. Najprvo je pokazal neko stvar ter je povedal, da bo ta stvar kmalu nevidna. In res je tisti predmet postajal vedno prozornejši, dokler naaadnje ni kar izginil izpred oči gledalcev. je tisti človek-postal neviden očem gledalcev, čeprav je ves čas ostal na odru ter z odra gledal, kaj se dodaja -med gledalci. Lahko je tudi natančno opazoval, kaj se dogaja na odra vendar ni mogel razložiti, kako je sam izginil izpred oči gledalcev. Torej nevidnost bi bila dognana. Kako pa iznajdi-telj to naredi, tega ni hotel ie nikomur povedati. Zato nihee •n^ ve, ali njegova iznajdba "temelji na* optičnem ali fizikalnem dogajanju. Na razrešitev te uganke je po pravici lahko radoveden ves svet. bila niand>a meni namenjena. Ni si dal prej miru. dokler si ni nabavil te kače. Potem so je bil zjutraj splazil na farmo, se skozi okno povzpel v mojo delavnico in je vtaknil mambe v tobačno vazo. Sklepal je čisto pravilno, da me bo brez dvoma ugriznila v roko, čim bom odpr1 vazo, da hi si vzel tobaka za pipo. On pa me je — seveda ni vedel, da ga vi- sa 1 sa mv roki. Žarnica je zažarela. Nato iso izmerili napetost električnega toka, ki je povzročil žarenje žarnice in u-gotovili, da je napetost električnega toka narastla za okrogl ljudi. Vsakdo je zmajeval NEVIDNE REČI IN LJUDJE. Na kratko smo že poročali, da je neki Oradčan, ki se piše Pinter iznašel tako sredstvo, s katerim je mogoče v kratkem času nevidne napraviti reči in sem bil, da sem med pisanjem-dim — opazoval, da bi bil vi-zdaj/pa zdaj kar brez mtdi *v' - 8. ivezek. Psalm 118; Ti veselo poj; Na dan; Dlvna noč .............................. .19 6. zvezek. Opomin k veselju; Sveta noči Stražniki; Hvalite Gospoda: Občutki; Geslo ...................................... .49 CERKVENE PESMI DomaČi glasovi Cerkvene pesmi za meSan zbor 1.— Tantum Ergo (Premrl) ...................... J9 MaSne pesmi za mefan zbor (Sattner) ........ M Pange Lingua Tantum Ergo Genitori (Foerster) M K svetemu Reinjemu telesu (Foerster) ........ .49 Sv. Nikolaj .................................. 99 19 EVHARISTIČNIH PESMI Za mefiani zbor .................'^na 1._ MI8SA in Honorem St. Josepbi, Kyrie Cena 1._ HVALITE GOSPODA Pesmi v čast svetnikom, meSan zbor....Cena 1._ PRILOŽNOSTNE PESMH sa izvan cerkvene in društvena slavnosti, sestavil A. Gram. MeSanl ln mofikl zbori...Cena L— NOTE ZA CITRE Koleljskl. Poduk v igranje mi dtrah, 4 ilezki Mt Buri pridejo, koračnica ...................... J9 NOTE ZA TAMBURICE .........L39 narodnih ...•».. • .L—» .........U- J9 L— J99 .49 L2> M M M .39 19 J9 J9 Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne enamke po 1 ali 2 renta. Če pošljete gotovino, reke-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SL0VENIC PUBLISHING COMPANY "16 WEST tttji jSTBEET NEW Y0SK, & I. - i Vv oicvenske narodne pesmi sa petje (Bajuk) .................. Bom iel na planince. Podpori slov. pesmi (Bajuk) ................. Na Gorenjskem Je (letne ............ RAZGLEDNICE Newyortke. Različne, ducat .....................49 Iz raznih slovenskih krajev, ducat .....................49 Narodna nota, ducat .......... ............................M POSAMEZNI KOMADI po .......... 9 ll;, _ ^ > -J__ IV v h. I,:—- New fork, Wednesday, July 21, 1937 Ifc ga mala Vesa HI MUM 12 2MJE1M O^O ZA "6LAS NARODA" PRIREDIL: I. H. Tu--one 3d "Ne maram te imeti drugačne, Deša; zadovoljen sem, ka koršna si," ji odgovori sane je ter ji nežno poboža roko. 4'Ne reci tejjJa, ker bi bil preveč ponižen. Angleško, francosko/mam gladko govoriti, razumem tudi nekoliko ital-jansko in špansko — toda pravilno pisati? Tukaj se mi pa krha. Pa tudi drugod so velike vrzeli. Sram me je!" "Verjamem ti, Desa! Učila se boš te$?a, v čemur si pomanjkljiva in kar te bo veselilo. Saj boš sedaj ostala pri meni" Ludvik Agchenbaoh ji prestriže odgovor. "Ali misliš da te bom pustil, da greš! TVoj oče je zadovoljen! O vsem sva se že dogovorila. Tudi on ostane seveda pri meni. Moje stanovanje je preveliko in prepusto samo za mene. In na meni imaš mnogo popraviti, Deša!" "Deša se ihte vrže na njegove prsi. "Vem, ljubi stric, sedaj vem!" "Popraviti pa moreš samo, aiko sedaj za vedno ostaneš pri meni, dokler te tvoj zaročenec ne odpelje." "Da, potem se Ik>iii pa pridno učila pri svbjili prejšnjih učiteljih Veliko veselje imam do učenja!" "Da pa tudi v svojem jjoklicu ne prideš iz vaje, Deša, bomo že prihodnje dni kupili konja za jahanje," pravi grof Ficker, "sama si ga boš izbrala." Dešine oči zažare v otroškem veselju. "0, kako me boste zopet navadili! Saj niti ne vem, kaj naj bi si še poželela! Drajri oče, če si smem sama izbrati konja, tedaj bomo kupili v cirkusu Ardani mojega "Bal-durja". Priznavam, da sem si ga že mnogokrat poželela v tednih ,odkar nisem ver pri cirkusu. Sploh vse, Carmeneito, njeno mater, we živali." Xato pa se s svojim čarobnem smehom nasmeje ljubimcu. "Zakaj pa me naenkrat tako re.-mo gledaš, doktor? Misliš, da bom pobegnila od tebe? Xe. vesela sem, da imam dom in vas, moji drugi, četudi bom vedno nekoliko ostala cirkuška "druhal", kot ste me pogosto imenovali Frida in teta. 0, strie, kaj bo rekla Frida, ko me bo zopet tukaj nepričakovano zagledala?" "Prav gotovo bo zelo presenečena in bo vesela!" S temi besedami je Ludvik Aschenbaoh povedal samo svoje mišljenje. Frida bi se vendar morala veseliti! — "Še danes ji bom pisal, da še živiš--M "Prosim, dragi stric, ne piši ji še! Najprej se moram zopet na vse navaditi. Naj poteče še nekaj dni." Deša si še vedno ni bila na jasnem, ako jo je Frida takrat spoznala. Na obnašanje tete in Fride je navzlic svojemu razburjenju postala pozorna in tako je hotela še počakati, kaj bo Frida naredila. Ali bo pisala očetu, da je videla Dešo? Nad Fridiniin obnašanjem se je zelo čiudila, kajti neka temna slutnja ji je pravila, da jo je spoznaLa. Nato pa sedijo okoli okrogle mize in pripovedovanja in vpraševanja neče biti konec. Deša je morala stricu natančno popisati vse od onega večera, ko je pobegnila, ipa do zadnje ure. Ginjen posluša njeno priprosto pripovedovanje. Kako trudapolno otroško dobo ima uboga mala Deša »a selmj in kako čudovite se je oblikovalo njeno življenje! In nikdar j>oglatda jeza na gospo Otilijo se znova zbuja v njem, ko pomisli, da je vsled brezvestnega ravnanja bilo nežno otroško življenje vrženo s prej določenega tira. Dobrotljiva usoda pa je vendar vse dobro vkrenila in Ludvik Aschenbaoh je vžival srečo njene navzočnosti. Kako težko breme se je odvalilo od njegovega srca. 19. POGLAVJE. Bilo je dva dni pozneje. Grof Ecker se je peljal z Dešo in baronom Rolfom Sorau v lekstedt, kjer je isti čas imel svoje predstave cirkute Ardani. Ker je bila železniška zveza med krajema precej slaba, so se peljali z avtomobilom po lepi pokrajini. "O, tako l>o Oarmencita gledala! Kako se boao vsi veselili! Tebi pa sem tako zelo hvaležna, ljubi oče, da jim hočeš poplačati! Tako pošteno in junaško se vsi prebijajo skozi življenje! Biti med potujočimi ljudmi, ni lahko, to vem." Grof Ecker prikima. "Da, Deša, pa vendar ime, ta poklic nenavadni čar iij nepremagljivo silo! Komaj kdo, ki je bil enkrat v toni, si želi iz tega nemira! To vem iz svoje labtne izkušnje." Ludviku Aschenbaohu je bilo zelo žal, da zaradi nlujne in vaine zadeve ni mogel iti ž njimi. Vendar pa je sklenil,, kakorhitro ho imel kaj časa, da bo pozneje enkrat obiskal cirkus Ardani, ker je hotel spoznati cirkuški svet in ljudi, ker je tam Desa preživela leta, ki so človeku najbolj potrebna za njegovo duševno izobrazbo. Po napornem delu si privošči nekoliko počitka. Ko gleda za kolobarji dima svoje cigare, spremljajo njegove misli tri drage na njihovi vožnji v ne preveč oddaljeno mesto. Neizmerno je srečen, da mu je milostna usoda zopet vrnila Dešo in more sedaj zopet probto dihati, ker mu je bil odvzet oni stnašni pritisk. Samo še eno željo ima: da bi se Frida in Deša znašli v sesterski ljubezni! Potem bo njegova dolgo osirotela hiša polna sreče in življenja! V njegovem premišljevanju mu njegov dolgoletni pisarniški sluga naznani nčko damo, ki želi ž njim govoriti o neki zelo važni zadevi. Toda na njegovem obrazu opazi odvetnik nek čuden izraz. "No, kaj pa tako čudno zategujete svoj obraz" ga vpraša dobro volj no. "Mislim samo, gospod doktor — da je — namreč ona dama vaša prejšnja gospa!" pride Obotavljajoče iz s kugo vi h ust. "Ne.!" Nehote sfkoči Ludvik Ascihenbach na noge. "In — in — vi--" "Rekel sem ji, da je g>spod doktor zelo zaposlen. Toda neprestano je zatrjevala, da bo njeno sporočilo doktorja zelo zanimalo."" , Ludvik Ascheribach je premagal svoje presenečenje. V njegovem poklicu jjhje bilo vaak dan dovolj, tako da je bil na že navajen. V^dbir pa ga je obisk gospe Otilije za tre-vrgel a tira. rw«iote mu šine misel skozi glavo, da potrebuje denarja, navzlic temin da je vedel, da živi --" . (Dalje _ V JUGOSLAVIJO SAMO ? DNI fe potujete na ek »presnih pomikih: BREMEN »« EUROPA Rrzi vlak ob Bremen ir. Europa v Bremuior-liaven zajauitt udobno imtovauje do LJubljane. Ali potujte a priljubljenimi ekspres. parnPri: COLUMBUS HANSA »« DEUTSCHLAND HAMBURG » NEW YORK Izltorne žeiezniškr zveze od Cherbourga, Breni 'im aki Hamburga. Puma ga I i vam Ihiiiio preskrl>eti vizeje «1 <»l'isk ali preselitev vaših evropskih _ sorodnikov. z« j.ojaanila vprašajte lokalnega agenta ali HAMBURC-AMEIICAI LINE |flpc|H0BTI GEHMAlf LLOTD 57 BROADWAY. NEW YOM Rimljani so sovražili gore in Gorjance. r Za m poj—lih glede potnih listov. cen in drugih podrobnosti se obrnite na POTNIŠKI ODDELEK "GLAS NARODA" tli W. 18th SL. New Ymtk P«eetxm naj hite eni. ki vajo potovati nenu julija, kajti ia ta dva na vseh parnikih skoro to vet kabine oddane. Res j«J zanimivo, da rimski pisatelji skoraj nikjer in nikdar me govtore o gorah, če pa že kje govore, takrat prav gotovo ne hvalijo lepote gora, temveč tožijo, da so tisti kraji nepopisno pusti. Rimljan, ki je sicer imel precej smisla za naravne lepote, jih je občutil, opeval in »opisoval, če so te naravne lepote bile kje ob sinjem morju, za gore pa mu ni bilo, niti italijanskih gor niso cenili. Latinski pisatelj Stra/bo sicer popisuje, kako so šli na goro Etno, toda v tistem popisu je vse le naravV)slo\iria znanost, nikjer pa nobene besede o lepoti razgleda s te gore. In vendar so tudi Rimljani bili alpinisti, kakor bi rekli dandanif*;. Zlasti pa se1 je pri njih razvila alpinistika od časov cesarja Avgusta, ki je od leta 15. pred Kristusom začel z največjo /trajnostjo graditi velike ceste čez Alpe. Toda tiste alpske ceste niso služile tujskemu prometu skozi alpiski svet, temveč so bile namenjene le vojaštvu, katero je moralo po teh <*estah v divje severne kraje, da je tako varovalo rimski imperij m rimsko trgovino. Ko so tako gradili ceste po divjem gorskem svetu, 90 spoznali, da je življenje v teh gorah docela drugačno, kakor pa so ga bili vajeni v raamehikuže-netai RinHu. Zato so radi videli da se je njihova mladina dalj časa mudila v teh divjih pokrajinah, da je tako lažje pozneje ipremogovala vse ovire. Tzprevideli so tudi. da .so ti planinski prebivalci durgaoni, ka- kor pa oni. Že leta 35. pred Kristusom so rimski vojščaki dobili ukaz, naj natančno preiščejo vse obljudene gorske do-lkie ter naj brez usmiljenja po-kolejo vse ljudi, ki jih bodo našli. To so vojaki res naredili, kolikor se jim jo pač posrečilo. Toda že 43 let kasneje so tisti planinci bili znova že ta:ko močni, da so napadli sedanji Trst. Tabo je vodstvo rimske države uvidelo, da mora planinam posvetiti več skrbi. Zato so pošiljali v te kraje posebno izvežbane ljudi, ki so bili za službo v gorah poseibno pripravni. Ti vojaki so dobili posebno obleko in posebne denarne doklade. Prav tako skrbno odbrani in usposobljeni so bili rimski uradniški, katere so pošiljali v Alpe upravljat te province. Široke rimske obleke 9o seveda .morali odložiti, zato pa so dobili tesnejšo obleko, 'ki pa je morala biti toplejša. Čevlji namesto sandalov so bili podkovani. Na hrbtu je imel vsalkdo kapuco, v roki pa okovano gorsko palico. Stanovali pa so v šotorih, ki so bili prevlečeni z živalskimi kožami. To so torej bili rimski liri-bolazci, kakor nam jih opisujejo. Napisi na (kamnitih ploščah še pričajo, koliko so ti ljudje v teh krajih trpeli. Toda mikjer ni nit? besedice o tem da ibi bili ti kraji morda lepi, da hi bile gore veličastne. Za vse te stvari Rimljan ni imel nol>enega smisla. Rimljan je nae gojil alpinistiko, ker je tako velevala takratna korist Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd., imamo v zalogi precej nabožnih knjig, predvsem Molitvenike immmmm y krasni vezi, importiranih iz starega kraja. Slovenski molitveniki: SVETA URA v platno vet..............JO v fino usnje ves..........LM v najflnejie usnje ves____1 JO v najflnejie usnje trda ves 1J0 SKRBI ZA DUŠO v platno ves .......... v Ono usnje ves ...... v naJfinejBe usnje ves KVI&KU SBCA . JO .L50 v lmltlrano usnje ves...... v usnje ves .............. v fino usnje tea.......... v najfinejše usnje ves .... v najflnejfe usnje trda ves T bel celluloid ves......... 1.-L20 IJO UO NEBESA NAS DOM v ponarejeno v najflnejie nuje ves. .... v najflnejfe uaje trda ves. I Hrvatski molitveniki: CtjehaJ starosti, fina ves. .... Slava Been, a air ljudea najflnejfe ves.............1.60 Zvootee nebeški, v platno......JO fina ves. .................L— Vlenae, najflnejfe ves.........1.00 Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) Child's Prayerbssk: v barvaste platnice vesano JO v belo kost vesano........1.10 Cense Unto Me v platnice vesano ........JO v belo kost vesano........JS Key «f Heaven fino venano .'.......*..... JS v usnje vesano.............70 v najflnejfe usnje vesano L20 Angleški molitveniki: . (ZA ODRAbLI) .U0 Ker of v celluloid vesano.........U0 v celluloid najflnejfe ves. ..LM V fino usnje vesano.......LM CathoUe Pocket Ms—l: v fino nanje vesano......LM Are Marta: v fino usnje vesano......LM rimske države. Kakor torej vidimo, se Rimljan na dvojih potovanjih uii prav nič brigal za lepoto narave, najmanj pa za lepoto gorske pokrajine. Pač pa je Rimljana zelo mikala ume'tnost ter je na svojih potovanjih po kulturnem svetu rad ogledoval dela lepe umetnosti ter to potem v svojih potopisih opisoval. V kolikor je kdo opisoval lepoto narave, se je navdušil samo za kako lepo morsko obalo, za tiho žuboreč potoček ali za bujno in rodovitno ravan. Samo po sebi umevmo pa se je moralo izdeti vsakemu Rimljanu, da gorska J pokrajima pač ne more biti lepa. Morda bi mogel kdo to tako razložiti, da so Rimljani v teh gorah imeli vedno le same težave in nevarnosti in da •so gorjanci bili večni sovražniki rimskega imperija. Ni euda, če so sovražili gore in da so jih imeli za grde. Zlasti pa pomehkužen človek ni mogel biti navdušen nad napori, ki jih je od njega zahtevalo življenja v gorah. m vamr iiffvwn wzni\ m 911 NEKAJ SPLOŠNIH POJASNIL GLEDE POTOVANJA V STARI KRAJ Iz pisem, ki jih dobimo od rojakov, opazim«, da so le precej v nejasnosti glede potovanja. Večina onih, ki se hočejo pridružiti tonu ali onemu izletu, misli, da se morajo s Isto grnpo tod! vrnili. To nI pravilno. Izlete se pripravi samo sa tja in aleer sate, da imajo rojaki priliko potovati skupno tja in imajo s tem več zabave. Za nasaj si pa vsak sam uredi, kdaj je zanj najbolj pripravno. Vsaka karta vela zrn dve leti, pa še vet, to je potrebno. Torej ima vsak izletnik eell dve leti fesa za ostati v domovini. Dalje ni potrebno, da bi so vrnU t istim parnikom, ampak si sam izbere parnik, s katerim m hofe vrniti. Če je pa slučajno razlika v ceni, pa seveda dobi povrnjeno ali, obratno, doplača, če izbere parnik, na katerem stane voinja v«t Zahteva se samo, da izbere parnik od iste parobrodne družbe ko« je bil parnik, s katerim je potoval tja. Ameriški državljani dobe potne lista za dve leti, nedriavljanl pa dobe potni list samo za eno leto, torej se morajo v tem časa vrniti. Nedriavljanl morajo pa obenem imeti tudi povratno dovoljenje, Id se izda tudi samo za eno leto. Pa tudi ti potniki imalo priliko, da ri svoje potne liste podaljšajo in ravnotako povratno dovoljenje, če Imajo za to zadostne vzroke. Vsi oni, ki »o namenjeni letos potovati v stari kraj, naj si takoj zajamčijo prostore, da ne bo prepozno. Za mesec junij In julij so že skoro vsi prostori oddani. Na parnikih, ki so debelo tiskani, se vrfe izleti v domovino pod vodstvom izkušenega spremljevalca. KRETANJE PA1ITS 1K.0V - SHIP NEWS KNJIGARNA "GLAS NARODA' POROKA, KI SE BO IZPLAČALA. Vsem je že v spominu kampanja, ki je vzplanitela v krogih angleške anglikanske cerkve takoj po poroki vojvode Windsorskega v Candeju na Francoskem. Anglikanska cerkev je svojim dluihovnikom prepovedala eerkveno poročiti bivšega angleškega kralja z go. Simpsonovo. Našel pa se je vendar svečenik, ki se je cerkveni oblasti postavil po robu in opravil opravilo. To je bil vikar darlmgtonske cerkve re verend Jardine. Po poroki je nastalo velikansko razburjenje. Oglašali so se protesti od vseh strani, v prvi vrsti od angleških škofov. Pisali so celo, da bo Jardine kaznovan. Kmalu pa so ti glasovi potihnili in raznesle so se vesti, da too Jardine imenovan za kaplana vojvode Windsorskega. Pa niti to se ni zgodilo. Pač pa se je posrečilo poročevalcu lista "Paris Soir" da je te dni ustavil vikarja Jardine-ja, ki mu je dal naslednjo informacijo: "Odločno izjavljam, da ne mislim postati kaiplan Windsorskega vojvode. Ko sem odpotoval na poroko vojvode Windsorskega, sem poslušal samo glas svoje vesti. Zavedal sem se da bom s tem dejanjem naletel na odpor anglikanske cerkve, zato sem tudi poiskal primeren izhod. Ta izhod je potovanje v Ameriko, kjer bom imel predavanja. "Prijatelj duhovnik mi je namreč sporočil iz Amerike, da bi me tam sprejeli z odprtimi rokami. Napravil sem načrt za predavanja, odločil sem se, da bom govoril o služabniku božjem, ki je podelil blagoslov Vsemogočnega proti volji in predpisih oficielnih cerkvenih^ krogov tistemu, ki je bil še pred kratkim njegov gobpodar na zemlji. Ta predavanja niso zamišljena kakor obramfba, marveč kot nekakšne vrste križarska vojna za Windsorskega vojvodo in njegovo soprogo." Senzacij željna Amerika bo torej prišla na svoj račun. To je tudi popolnoma razumljivo, če se dostavi, da so Američani zagotovili vikarju Jardineji za predovalno turnejo prav solidno gmotno podlago. Prejel bo namreč za prepovedi na turneji, ki bo trajala tri mesece, sto tisoč dolarjev. S tem denarjem st bo potem lahko ustvaril prav .čedno eksistenco. & julija: • E L'KO PA v BREMEN 24. julija: Satumia ▼ Trst Champlain v Havre J8. julija: Washington v Havre Q-ieen Mary v Cherbourg ia. julija: lie de France t Havre 31. julija: Conte dl Savola v Genoa 3. avgusta: Bremen v Bremen 4. avgusta: Aquitania v Cherbourg Norinaudie v Havre C>. avgusta: De Grasse v Havre 7. avgustr: Rex v Genoa 10. avgusta: Eurupa v Bremen 11. avgusta: Queen Mary v Cherbourg 14. avgusta: Vulcania v Trst Champlain v Havre 18. avgusta: Normaudle v Havre Aquitauia v Cherbourg 19. a'gusta: Bremen v Bremen 21. avgusta*. Paris v Havre Conte di Savola v Genoa Barengaria v Cherbourg ?4. avgusta: Roma v Genoa 25. avgusta. Queen Mary v Cherbourg 26. avgusta: lie de France v Havre Europa v Bremen 28. argusta: layette v Hsvre Satumia v Trst 1. septembra: Xormandie v Havre Aquitania v Cherbourg .1. septembra: De Grasse v Havre 4. septembra: Champlain v Havre Breueu v Bremeu Rex v Genoa 8. septembra: Queen Mary v Cherbourg 9. septembra: Paris v Havre 11. septembra: lie de Frauee v Havre Berengaria v Cherbourg Europa v Bremen Conte di Savoia v Genoa 15. septembra: Normandie v Havre Aquitai'ia v Cherbourg 18. septembra: Vt_,:ania v Trst 22. septembra: Queen Mary v Cherbourg Bremen v Bremen 24. septemlK?r: Lafayette v Havre I)e Grasse v Havre 25. septembra: Champlain v Havre Rex v Genoa 27. september: Paris v Havre 28. september: Europa v Bremen 29. september: Berengaria v Cherbourg Normandie v Havre ___5 VAŽNO ZA NAROČNIKE Poleg naslova Je iti-vldno do kdaj Imate plaisano naročnino. Prva Bttr'lka pomeni mesec, druga dan in tretje pa :eto. Da nam prihranke nepotrebnega dela in Btroškov, Vas prosimo, da BkuSate naročnl-no pravočasne poravnati Pofiljite naročnino naravnost nam aH jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju aU pa kateremu Izmed sastopikov, kojlh Imena su tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naSib rojakov naseljenih. veČina teh zastopnikov ima v zalogi tudi koledarje in rratike; če ne jih pa za vas naroce. — zato obiščete zastopnika, če kaj potrebujete _ CAUFORNJ4: San Francisco, Jacob COLORADO: Pueblo, Peter Cullg, A. SafUfl Walsenburg, M. J. Bavuk \ INDIANA: Indianapolis, Fir. 'LLINOIS: Chicago, J. Bevčlč, J. Lukanlch Cicero, J. Fabian (Chicago, Cfc m In Illinois) JoUet, Man Bambich La SaUe, J. SpeUcb Mascontab, Frank Angnadn North Chicago in Waukegar, All* thiaa Wariek MARYLAND: KitsmUler. Fr. Vodopiree MICHIGAN: Detroit, L. Planknr MINNESOTA: Chlsholm, Frank Goal« Ely. Jos. J. Peebel Eveleth, Louis Goal* Gilbert, Louis Vessel Hibblng, JoLn Povle Vlrglna, Frank Hrvatlch MONTANA: Roundup, M. M. Panlaa # Washoe, Lb Champa NEBRASKA: ' Omaha, P. Brodarlek MIW YORK: Gowanda, Karl Mttto Falls. OHIO: Barberton, Frank Troaa Cleveland, Anton Bobek, Chaa. Karl-linger, Jacob Remlk John Slapnlk GIrard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John KnmH Youngs town, Anton Elkelj >REGON: Oregon City, Ore* J. Koblar ! PENNSYLVANIA: Be^oemer, John Jevnika? B rough ton, Anton Ipavoo Conemaugh, J. Breševee Coverdale In okolica, Mra. I Export, Louis Farrel, Jerry (Morn Forest City, Greensburg, Frank Novak Homer City, Fr. Ferenchak Johnstown, John Fotants Krayn, Ant. TauMj Luxerne, Frank Balloeh Midway. John Žnat Pittsburgh in okolica, Phnip Progar Philip Progar 8teelton, A. Hren Turtle Creek, f*r flsblfisi Weot Newton, Joaeph Jovaa WISOON8IN: Milwaukee, Wert AUli, Fr. Sheboygan, WYOMING: Rock Springs, Lento _ DiamoodvUle, Joe RoUcfa Vm te, knton J» pntoL ČrUTI "8LAI