Trajnost / april 2025 66 Izvleček Slovenija ima 505.255 hektarjev kmetijskih površin z 67.747 kmetijskimi gospodarstvi, od katerih je 14.096 hektarjev vinogradov s 17.442 kmetijskimi gospo- darstvi. V vinogradništvu in vinarstvu sta postala kakovost vina in odličen marketing najpomembnejša elementa. Goriška Brda imajo 1800 hektarjev vino- gradov. Najbolj znana vina so avtohtona Rebula, Tokaj, Pinot, Sivi pinot, Chardonnay, Savignon, Merlot in Cabernet. Goriška Brda imajo submediteransko podnebje, kjer letno zapade dvakrat več padavin v primerjavi s sredozemskim podnebjem. Flišna podla- ga je dala globoka ilovnata do ilovnato glinasta tla, ki so dobro prepustna za vodo in polna mineralov, kar nudi dobre pogoje za rast vinske trte in s tem višjo mineralno noto vinu. Študija primera prikazuje posestvo Ronk, ki ima tri blagovne znamke, katere so Frajer, Ronk in novost Selectus. Uvedba nove blagov- ne znamke na trg je bil izziv marketinškega znanja v oskrbovalni verigi, trdega dela in uporabe izkušenj. Pomembnost nove blagovne znamke je razlikovanje, jamstvo kakovosti, oglaševanje, tekmovalnost in označevanje porekla ter prepoznaven imidž turistič- nega doživetja na deželi, ki ga prepoznavajo zvesti kupci. VINO KOT PONUDBA V OSKRBOVALNIH VERIGAH IN TURISTIČNO DOŽIVETJE NA DEŽELI doc. dr. Drago Papler, Biotehniški center Naklo in Jure Leban, Univerza v Novi Gorici, Poslovno-tehniška fakulteta Ključne besede: vino, turizem, blagovna znamka, trženjski splet, statistična analiza WINE AS AN OFFER IN SUPPLY CHAINS AND A TOURIST EXPERIENCE IN THE COUNTRYSIDE Abstract Slovenia has 505,255 hectares of agricultural land with 67,747 agricultural holdings, of which 14,096 hectares are vineyards with 17,442 holdings. Wine quality and excellent marketing have become the most important elements in viticulture and winema- king. Goriška Brda has 1 800 hectares of vineyards. The most famous wines are the indigenous Rebu- la, Tokaj, Pinot, Pinot Gris, Chardonnay, Savignon, Merlot and Cabernet. Goriška Brda has a sub-Me- diterranean climate, with twice the annual rainfall of the Mediterranean climate. The clay subsoil has given rise to deep loamy to clayey loam soils that are well permeable to water and full of minerals, which offer good conditions for the growth of vines and thus a higher mineral note in the wine. The case study shows the Ronk estate, which has three bran- ds, Frajer, Ronk and the new Selectus. Launching the new brand was a challenge of marketing know- -how in the supply chain, hard work and application of experience. The importance of the new brand is differentiation, quality guarantee, advertising, com- petition and origin labelling, and a distinctive image of the tourist experience in the country, recognised by loyal customers. Keywords: wine, tourism, brand, marketing web, statistical analysis T RA JN O ST NE IN O VA CI JE V O SK RB O VA LN IH V ER IG AH T RA JN O ST NE IN O VA CI JE V O SK RB O VA LN IH V ER IG AH Trajnostne inovacije v oskrbovalnih verigah / Strokovni članki 1 UVOD Za kmetijstvo in lokalne ponudnike proizvodov in storitev je turizem na podeželju dodana vrednost in bogatitev ponudbe v lokalnih sku- pnostih. Med kmetijskimi pridelki in proizvodi ima specifično obliko vin- ski turizem. Slovenija je na vinskem zemljevidu zelo majhna država. Sodi med vinorodne dežele, katere počasi prodirajo v svet in postajajo vedno bolj prepoznavne. V Slove- niji pridelovalci pridelujejo veliko kakovostnih in vrhunskih vin, kar pa ni dovolj, da postane vinska klet ali vinar uspešen. Zahteven potrošnik želi dobiti sporočilo o pridelovalcu, kakovosti in ponudbi. Za poveče- vanje prepoznavnosti je bistvenega pomena trženjska strategija vinske kleti ali vinarja. Blagovna znamka mora imeti jasno identiteto, ki od- raža vrednote in cilje vpete v kultur- ni, družbeni in ekonomski kontekst. 2 PREGLED LITERATURE Kultura vinogradništva in vinarstva v Sloveniji je stara skoraj 9000 let. Iz- vira iz dežel srednjega vzhoda, kjer so vzgajali sorte namenjene pripravi sokov ter vina. Plemenite sorte so po Sredozemlji začeli širiti Feniča- ni, Grki in Rimljani, kateri so zasadili prve trte tudi v Sloveniji (SloVino, 2024). Največ zaslug za razširja- nje vinogradništva v Sloveniji nosi rimski cesar Probus, kateri je svojim vojščakom ukazal razmnoževanje najboljših sort. Velik vpliv na razvoj vinogradništva je imelo tudi krščan- stvo, katerega je vino sestavni del obreda. Za razvoj vinogradništva in kakovost vin so v srednjem veku poskrbeli predvsem menihi, v 13. stoletju pa gorsko pravo, katero je uvedlo zakupnino za vinograde. V 18. in 19. stoletju je za napredek vinogradništva in vinarstva poskr- bela ustanovitev poskusnih postaj v Gorici in Mariboru ter kmetijskih šol (Žurnal24, 2024). Proti koncu 19. stoletja pa se je na naših tleh pojavila trsna uš, ki je do konca stoletja uničila polovico vi- nogradov. Tako so ustanovili prve trsnice, izdelali prvo rajonizacijo in določili trsni izbor. Do prve svetov- ne vojne je bila obnovljena že ve- čina vinogradov. Kljub temu se je z razpadom Avstro-Ogrske položaj še poslabšal, ker je prišlo do izgube trga. Svoje je prispevala tudi splo- šna gospodarska kriza. Slovenska turistična organizacija (2018, 31) je profil vinskih turistov prepoznala tudi v kontekstu gastro- nomskega turizma na Slovenskem, in sicer v segmentaciji gastronom- skih turistov na naključne (zeleni raziskovalci), zainteresirane (aktivni nostalgiki, sproščeni eskapisti) in predane gastronomske turiste (dru- žabni foodieji). Vinski turisti želijo spoznati vino- rodne pokrajine, dobro ohranjeno naravo in lokalne prebivalce. Za nekatere je lahko razlog za obisk le želja po nakupu določenega vina, pravi vinski turisti pa želijo o vinu izvesti čim več (Bojnec in Korpar, 2005, 196) in ga okušati ter nakup združiti z doživetjem. Vinski turi- zem predpostavlja zasnovo kom- pleksnega sistema, ki zahteva med drugim tudi razvito lokalno infra- strukturo (npr. vinsko-turistične ceste), zlasti pa je ta dejavnost zah- tevna na ravni posamičnih ponu- dnikov (vinskih kleti), saj predvideva precejšnje investicije, turistične in gostinske spretnosti, predvsem pa željo in voljo vinarjev, da postanejo del sistema vinskega turizma (Boj- nec idr. 2007). Kot uporabne indi- katorje za oceno razvitosti vinskega turizma se lahko upošteva: število vinskih kleti, število zaposlenih v vinskem turizmu, število in razno- vrstnost specializiranih turističnih proizvodov, ki se povezujejo s po- nudbo vinskega turizma (npr. kul- turni turizem, eko turizem ipd.), po- membnost prodaje in izvoza vina za vinske kleti, uporabo marketin- ških komunikacijskih orodij in pro- mocijskih metod za obisk vinskih kleti, rast prihodkov od vinskega turizma, povezanost vinogradnikov in vinarjev (vinska združenja, kon- zorciji) (Jurančič in Bojnec, 2009, 473–474). Hall in Macionis (1998) sta oprede- lila tri segmente vinskih turistov in njihove glavne značilnosti. Mednje sodijo ljubitelji vina, zainteresirani za vino in radovedni turisti. Za po- deželje na vinorodnih območjih so pomembni motivacijski dejavniki turistov. Pri zunanjih dejavnikih je identiteta vinorodne regije z vsemi značilnostmi in aktivnostmi, ki se ponujajo (ogledi vinskih kleti, degu- stacije, nakupovanje vina itn.). Med notranjimi dejavniki se izpostavlja druženje, spoznavanje vina, osebno interakcijo med vinskim turistom in vinarjem, s čimer se izboljšuje in krepi znanje o vinogradništvu, vi- narstvu, vinu. Osebni stiki z vinarji med vinskimi turisti sprožajo pove- čano zaupanje v vinarja in njegova vina (Lapsley in Moulton, 2001). Razvoj vinskega turizma pa je od- visen tudi od t. i. mehke vinskotu- ristične infrastrukture, med katero lahko uvrščamo nesnovno dedišči- no vinogradništva in vinarstva ter kulturo vina v najširšem pomenu besede. Ta se kaže skozi naš vsak- danji in praznični način življenja in kulturo, ki je zaznamovala naš od- nos do vinske trte in vina. Med vin- skimi prazniki, ki se razvijajo tudi v pomembne vinskoturistične prire- ditve, je potrebno izpostaviti mar- tinovanja, postavljanja klopotcev pa tudi z vinsko trto in vinom po- vezane najpomembnejše svetnike (sv. Martin, sv. Urban, Štefanovo, Vincekovo idr.), med vinogradniški- mi opravili s turističnim potencia- lom pa predvsem trgatve (Kerma in Gačnik, 2020, 119). 3 MATERIALI IN METODE DELA Namen raziskave je ugotoviti sta- nje vinogradništva in vinarstva v Sloveniji in še bolj podrobno v Go- riških Brdih, katera so trženjsko bolj uspešna od ostalih vinorodnih oko- lišev. Podrobneje je bilo analizira- no posestvo Ronk in njen trženjski Trajnost / april 2025 67 Trajnostne inovacije v oskrbovalnih verigah / Strokovni članki splet. V ta namen je bila pregledana strokovna literatura in članki, ki so pripomogli k analizi pridelave vina v Sloveniji, Goriških Brdih in posestva Ronk. Izdelana je bila statična anali- za pridelave vina vinorodnih obmo- čij v Sloveniji ter analiza trženjskega spleta. Cilj je oblikovati načrt trženja in uporaba tržnih orodij. 4 REZULTATI 4.1 Statistična analiza vino­ rodnih območij V registru pridelovalcev grozdja in vina je vpisano 16.000 hektar- jev vinogradov, kar precej odstopa napram letalskim posnetkom, saj jih je po slednjih 19.120 hektarjev. Razloga za odstopanje so v veli- ki razdrobljenosti pridelovalcev, ter zakonski zavezi, da morajo biti registrirani le tisti pridelovalci, ki obdelujejo več kot pol hektarja. V registru je vpisanih 30.000 pride- lovalcev grozdja od katerih so skoraj vsi tudi pridelovalci vina. Vino ste- kleničijo v približno 2300 kleteh izmed katerih jih je 11 večjih, kjer pridelajo vsaj 500.000 litrov vina na leto. Iz slednjega je razbrati, da večina slovenskih vinarjev še vedno večinoma prodaja tako imenovano odprto vino. V integrirani pridelavi je bilo leta 2014 vključenih 7.856 hektarjev vinogradov, po zapo- vedih ekoloških standardov v letu 2015 pa obdelanih 495 hektarjev vinogradniških površin. Precej slo- venskih ekoloških vinarjev upošteva tudi biodinamična načela. Sloven- ski vinarji letno pridelajo od 80 do 90 milijonov litrov vina na leto, od katerega ga 30 odstotkov namenijo samooskrbi (MKGP, 2018). Več kot 90 % pridelovalcev na ob- močjih, kjer je velikostna struktura najbolj razdrobljena (Štajerska Slo- venija, Prekmurje, Dolenjska, Bela krajina, Bizeljsko Sremič) obdeluje manj kot 1 ha vinogradov. Manj kot 0,5 ha pa obdeluje večina pridelo- valcev v vinorodnih območjih Pre- kmurje (95 %), Dolenjska (95 %) in Bela krajina (94 %). Slika 1: Pridelava vina po letih (Vir: SURS, 2024) Količina (1000 hl) 500 600 700 800 900 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 Velikostni razred Površina vinogradov (v ha) Število pridelovalcev < 0,1 ha 875 (6 %) 12034 (47 %) 0,1 - 0,5 ha 2089 (15 %) 9688 (38 %) 0,5 - 1,0 ha 1125 (8 %) 1590 (6 %) 1,0 - 2,0 ha 1463 (10 %) 1035 (3 %) 2,0 - 5,0 ha 2390 (17 %) 760 (3 %) >5,0 ha 6371 (44 %) 453 (2 %) Tabela 1: Razdrobljenost pridelave (velikostni razredi glede na površino vinogradov, ki jih obdeluje posamezen pridelovalec) (Vir: Vinska družba, 2018) Leto 2000 Leto 2010 Statistična regija Površina [ha] Število kmetijskih gospodar­ stev Površina [ha] Število kmetijskih gospodar­ stev SLOVENIJA 16.603 35.129 16.351 26.328 1 - POMURSKA 2.128 5.939 1.897 3.564 2 - PODRAVSKA 4.137 7.029 3.962 5.316 3 - KOROŠKA z z z z 4 - SAVINJSKA 1.208 4.621 1.004 3.649 5 - ZASAVSKA 2 14 z z 6 - SPODNJEPOSAVSKA 1.630 4.268 1.612 3.701 7 - JUGOVZHODNA SLOVENIJA 1.415 7.016 1.055 5.238 8 - OSREDNJE SLOVENSKA 111 652 119 445 9 - GORENJSKA 6 14 z 11 10 - NOTRANJSKO - KRAŠKA z z z 10 11 - GORIŠKA 3.974 3.030 4.332 2.478 Tabela 2: Kmetijska gospodarstva po rabi kmetijskih zemljišč za vinograde po statističnih regijah, leto 2000 in 2010 (Vir: SURS, 2020) Slika 1: Pridelava vina po letih (Vir: SURS, 2024) Trajnost / april 2025 68 Trajnostne inovacije v oskrbovalnih verigah / Strokovni članki Največji premiki k izboljšanju veli- kostne strukture vinogradov so se zgodili na območju vinorodnega okoliša Goriška Brda, in sicer v tem okolišu 64 % pridelovalcev obdelu- je več kot 1 ha vinogradov, 17 % pa jih obdeluje več kot 5 ha vinogra- dov. V tem vinorodnem okolišu je površina vinogradov po rabi kme- tijskih zemljišč praktično enaka kot površina vpisana v register (95 %). Medtem, ko je v okoliših z največjo razdrobljenostjo ta delež ponekod tudi le 60 % (GOV.si, 2024). V Sloveniji je bilo leta 2000 35.129 kmetijskih gospodarstev s povpreč- no površino 0,47 ha in skupno po- vršino 16.603 ha kmetijskih zemljišč za vinograde. V Sloveniji je bilo leta 2010 26.328 kmetijskih gospodarstev s povpreč- no površino 0,62 ha in skupno po- vršino 16.351 ha kmetijskih zemljišč za vinograde. V desetih letih se je v Sloveniji zmanjšalo za 25 % število kmetijskih gospodarstev, površine za vinograde pa so se zmanjšale le za 1,5 %. Povprečna velikost kme- tijskih gospodarstev se je v obdobju 2000–2010 povečale za 32 %. Največ, skoraj četrtino kmetijskih zemljišč za vinograde je bilo leta 2000 v Podravski statistični regiji in se leta 2010 zmanjšalo na 24,2 % površin za vinograde v Sloveni- ji na 3.962 ha. V Goriški statistični regiji je bilo leta 2000 23,9 % slo- venskih površin za vinograde, leta 2010 pa 2,6 odstotne točke več, to je 4.332 ha. Na tretjem mes- tu po površini kmetijskih zemljišč za vinograde Pomurska regija; leta 2000 je imela 12,8 % površin za vi- nograde, leta 2010 pa 11,6 % delež vseh slovenskih površin za vinogra- de. Spodnjeposavska regija je delež 9,8 % površin za vinograde leta 2000 povečala za 0,1 odstotno točko. Statistična regija Jugovzho- dna Slovenija je imela leta 2000 8,5 % delež kmetijskih zemljišč za vinograde, leta 2010 pa se je delež zmanjšal na 6,5 % delež površin kmetijskih zemljišč za vinograde v Sloveniji. Savinjska regija je imela 7.3 % delež leta 2000, leta 2010 pa 6,1 % delež površin kmetijskih zemljišč za vinograde v Sloveniji. 4.2 Primerjalna analiza pri­ delave grozdja v vinogradih v Sloveniji V Sloveniji je bila v obdobju 2008–2023 povprečno pridelano 104.056 ton grozdja na površini 15.857 ha, kjer je raslo 58.888 trt. Povprečni pridelek je bil na 6,6 t/ ha oziroma 1,8 kg/trto. Leta 2021 je bilo v Sloveniji pridelano 84.158 ton grozdja na površini 14.874 ha, kjer je raslo 58.527 trt. Povprečni pridelek je bil na 5,7 t/ha oziroma 1,4 kg/trto. Najboljši pridelek je bil leta 2011. Na 16.351 hektarih je 57. 093 trt obrodilo 121.396 ton grozdja. Pride- lek grozdja je bil 7,4 t/ha, pridelek grozdja je bil 2,1 kg/trto. V sušnem letu 2013 je raslo 60.362 trt oz. 9,5 % več trt na enaki površi- ni 16.085 ha kot leta 2008. Skupni pridelek je bil 100.177 t (zmanjšal se je za 5,2 % glede na leto 2008), pridelek na hektar je bil 6,2 t/ha (zmanjšal se je za 6,1 % glede na mleto 2008), pridelek na trto je bil 1,7 kg (zmanjšal se je za 12,7 % gle- de na leto 2008). Leta 2020 je raslo 59.857 trt oz. 8,6 % več trt (kot leta 2008) na 5,15 % manjši površini kot leta 2008. Skupni pridelek je bil 103.637 t (zmanjšal se je za 2,0 % glede na leto 2008), pridelek na hektar je bil 6,8 t/ha (povečal se je za 8,6 % gle- de na mleto 2008), pridelek na trto je bil 1,7 kg. Leta 2023 je raslo 57.060 trt oz. 3,5 % več trt (kot leta 2008) na 10,5 % manjši površini kot leta 2008. Skupni pridelek je bil 78.567 t (zmanjšal se je za 25,7 % glede na leto 2008), pridelek na hektar je bil 5,7 t/ha (zmanjšal se je za 16,7 % glede na leto 2008), pridelek na trto je bil 1,4 kg. Bilo je vremensko neugodno leto. Leto 2000 Leto 2010 Statistična regija Površina [ha] Število kmetijskih gospodar­ stev Površina [ha] Število kmetijskih gospodar­ stev SLOVENIJA 100,0 100,0 100,0 100,0 1 - POMURSKA 12,8 16,9 11,6 13,5 2 - PODRAVSKA 24,9 20,0 24,2 20,2 3 - KOROŠKA 4 - SAVINJSKA 7,3 13,2 6,1 13,9 5 - ZASAVSKA 0,01 0,04 6 - SPODNJEPOSAVSKA 9,8 12,1 9,9 14,1 7 - JUGOVZHODNA SLOVENIJA 8,5 20,0 6,5 19,9 8 - OSREDNJE SLOVENSKA 0,7 1,9 0,7 1,7 9 - GORENJSKA 0,04 0,04 0,04 10 - NOTRANJSKO – KRAŠKA 0,04 11 - GORIŠKA 23,9 8,6 26,5 9,4 Tabela 3: Deleži kmetijskih gospodarstev po rabi kmetijskih zemljišč za vinograde po statističnih regijah, leto 2000 in 2010 (%) (Vir: SURS, izračuni dr. Drago Papler, 2020) Trajnost / april 2025 69 Trajnostne inovacije v oskrbovalnih verigah / Strokovni članki Z rdečimi sortami vinske trte je bilo zasajeno tretjino površine, dve tre- tjine pa je bilo zasajeno z belimi sortami vinske trte. Povprečni pri- delek belih sort grozdja v obdobju 2008–2023 je bil na 6,5 t/ha ozi- roma 1,7 kg/trto. Leta 2023 je bilo Leto Površina (ha) Število trt (1000) Pridelek, skupaj (t) Pridelek na ha (t/ha) Pridelek na trto (kg/trto) 2008 16.086 55.126 105.719 6,6 1,9 2009 16.086 55.126 112.855 7,0 2,0 2010 16.351 57.093 108.541 6,6 1,9 2011 16.351 57.093 121.396 7,4 2,1 2012 16.351 57.093 92.324 5,6 1,6 2013 16.085 60.362 100.177 6,2 1,7 2014 16.009 60.553 94.209 5,9 1,6 2015 15.692 59.914 117.585 7,5 2,0 2016 15.824 60.740 94.780 6,0 1,6 2017 15.839 61.147 89.416 5,6 1,5 2018 15.630 60.910 126.958 8,1 2,1 2019 15.549 60.884 105.035 6,8 1,7 2020 15.265 59.857 103.637 6,8 1,7 2021 14.874 58.527 84.158 5,7 1,4 2022 14.396 56.783 81.775 5,7 1,4 2023 14.404 57.060 78.567 5,5 1,4 Povprečje 15.675 58.642 101.071 6,4 1,7 Tabela 4: Pridelava grozdja v vinogradih, Slovenija 2008–2023. (Vir: SURS, izračuni dr. Drago Papler, 2024) Leto Površina (ha) Število trt (1000) Pridelek, skupaj (t) Pridelek na ha (t/ha) Pridelek na trto (kg/trto) 2008 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 2009 100,0 100,0 106,7 106,1 105,3 2010 101,6 103,6 102,7 100,0 100,0 2011 101,6 103,6 114,8 112,1 110,5 2012 101,6 103,6 87,3 84,8 84,2 2013 100,0 109,5 94,8 93,9 87,3 2014 99,5 109,8 89,1 89,4 81,9 2015 97,6 108,7 111,2 113,6 103,3 2016 98,4 110,2 89,7 90,9 82,1 2017 98,5 110,9 84,6 84,8 77,0 2018 97,2 110,5 120,1 122,7 109,7 2019 96,7 110,4 99,4 103,0 90,8 2020 94,9 108,6 98,0 103,0 91,1 2021 92,5 106,2 79,6 86,4 75,7 2022 89,5 103,0 77,4 86,4 75,1 2023 89,5 103,5 74,3 83,3 71,8 Tabela 5: Indeks s stalno osnovo (It) za pridelavo grozdja v vinogradih, Slovenija 2008–2023 (Vir: SURS, izračuni dr. Drago Papler, 2024) v Sloveniji pridelano 54.930 ton belega grozdja na površini 9.961 ha, kjer je raslo 39.465 trt. Povprečni pridelek belega grozdja leta 2023 je bil na 6,5 t/ha oziroma 1,7 kg/trto. Povprečni pridelek rdečih sort grozdja v obdobju 2008–2023 je bil na 6,4 t/ha oziroma 1,7 kg/trto. Leta 2023 je bilo v Sloveniji pride- lano 23,638 ton grozdja na površi- ni 4.443 ha, kjer je raslo 17.596 trt. Povprečni pridelek rdečega grozdja v letu 2023 je bil na 6,4 t/ha oziro- ma 1,7 kg/trto. Povprečni pridelek vseh sort grozdja v Sloveniji v obdobju 2008–2023 je bil na 6,4 t/ha oziroma 1,7 kg/trto. Leta 2023 je bilo v Sloveniji pride- lano 78.567 ton grozdja na površini 14.404 ha, kjer je raslo 57.060 trt. Povprečni pridelek v letu 2023 je bil na 6,4 t/ha oziroma 1,7 kg/trto. Za gojenje kmetijske kulture grozdje v Kohezijski regiji Vzhodna Sloveni- ja je bil leta 2023 namenjen 56,1 % delež površine in v Kohezijski regiji Zahodna Slovenija 43,9 % delež površine. Delež se v Zahodni Slo- veniji zvišuje; od leta 2010–2023 se je delež povečal za 2,2 odsto- tne točke, za toliko pa zmanjšal v Vzhodni Kohezijski regiji. Dosežen pridelek grozdja je bil leta 2023 v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija 54,6 % in v Kohezijski regiji Zahodna Slovenija 45,4 %. Zaradi vremenskih razmer se je pridelek v Vzhodni Kohezijski regiji zmanjšal (Tabela 9, 10). Največji premiki k izboljšanju ve- likostne strukture vinogradov so se zgodili v območju vinorodnega okoliška Goriška Brda, in sicer v tem okolišu 64 % pridelovalcev obdelu- je več kot 1 ha vinogradov, 17 % pa jih obdeluje več kot 5 ha vinogra- dov. V tem vinorodnem okolišu je površina vinogradov po rabi kme- tijskih zemljišč praktično enaka kot površina vpisana v register (95 %). Medtem, ko je v okoliših z največjo razdrobljenostjo ta delež ponekod tudi le 60 %. Največji delež mladih vinogradnikov (do 25 let) je na Pri- morskem (70 %), medtem ko jih je v Podravju in Posavju le dobra po- lovica. Trajnost / april 2025 70 Trajnostne inovacije v oskrbovalnih verigah / Strokovni članki Na obseg letnega pridelka vpliva- jo predvsem vremenske razmere v posameznem letu. Letno se pri- dela med 63 in 69 mio litri vina, pri čemer je cca. 20 % za samooskr- bo, registrirane pridelave je tako 45 – 50 mio litrov letno. Glavnino pridelkov predstavljajo kakovostna vina z zaščitenim geografskim po- reklom (70 %). Zaloge vina so odvisne predvsem od pretekle letine in se gibljejo med 30 in 40 mio litri letno, za- radi obilne letine 2018 so v letu 2019 poskočile na 48 mio litrov, zaradi omejevanja prodaje zaradi epidemije pa so se v letu 2020 še nekoliko dvignile na 49 mio litrov. Z uvedbo ukrepa destilacije vina v letu 2020 in 2021 se je stanje zalog dokaj normaliziralo na 36 mio litrov v letu 2022 (GOV.si, 2023). 4.3 Analiza vinorodnega oko­ liša Goriška Brda Vinorodni okoliš Goriška Brda se razprostira 1992 hektarjev vinogra- dov. Brda so šolski primer značilne vinogradniške pokrajine, katera kaže sredozemsko naravo. Začnejo se z goro Sabotin, nadaljujejo po sleme- nu Korade, od Furlanije na zahodu pa jih ločuje reka Idrija. Proti jugu se gričevnat svet znižuje in prehaja v Prevalsko ravnino med vasjo Vi- polže in Mošo. Tla na območju so nastala iz oceanske sedimentacijske mase. Ob odtekanju morja so os- tale plasti fliša – opoke, peščenjaka in apnenca. Podnebje v pokrajini je zelo ugodno, saj so zime mile, poletja pa vroča vendar ne presu- ha. Goriška Brda imajo submedite- ransko podnebje, kar pomeni, da letno zapade dvakrat več padavin v primerjavi s sredozemskim pod- nebjem. Vinska trta v Brdih uspeva do nadmorske višine 600 m. Vina, katera so pridelana na višjih legah so zelo harmonična, elegantna, z nekaj manj alkohola, vendar bogatejša s kislinami. Vina pridelana v nižjih le- gah pa so bolj polna, bogata in z ne- koliko več alkohola. V Goriških Brdih je od leta 1957 prisotna Klet Brda, ki je največja pridelovalka in izvoznica slovenskih vin v kar 26 držav sveta. Najbolj znana vina so avtohtona Re- bula, Tokaj, Pinot, Sivi pinot, Char- donnay, Savignon, Merlot in Caber- net (Ovinu, 2024). V Sloveniji je bilo 2015. leta 49.473 vinogradov na površni 15.688 ha v lasti 30.210 pridelovalcev. V obdob- ju 2009–2015 se je število pridelo- valcev povečalo za 18,09 %, število vinogradov se je povečalo za 15,13 %, površina se je zmanjšala za 4,07 %. Leta 2009 je Občina Brda pred- stavljala po površini 11,52 % vseh površin vinogradov v Sloveniji, po številu 6,88 % in po pridelovalcih 3,12 %. V Brdih je bilo leta 2016 pri- delano 59.600 hektolitrov vina oz. 9,03 % pridelanega vina v Sloveniji. Leto Površina (ha) Pridelek (t) Povprečni pridelek (t/ha) Delež površina (%) Delež pridelek (%) 2010 9.535 62.875 6,6 58,3 57,9 2011 9.535 75.003 7,9 58,3 61,8 2012 9.535 64.010 6,7 58,3 69,3 2013 9.471 60.623 6,4 58,9 60,5 2014 9.411 52.784 5,6 58,8 56,0 2015 9.225 69.996 7,6 58,8 59,5 2016 9.309 57.695 6,2 58,8 60,9 2017 9.284 51.137 5,5 58,6 57,2 2018 9.210 74.608 8,1 58,9 58,8 2019 9.053 66.232 7,3 58,2 63,1 2020 8.773 59.948 6,8 57,5 57,8 2021 8.470 46.366 5,5 56,9 55,1 2022 8.110 51.042 6,3 56,3 62,4 2023 8.077 42.862 5,3 56,1 54,6 Tabela 6: Pridelava grozdja, Kohezijska regija Vzhodna Slovenija v obdobju 2008 – 2023 (Vir: SURS, izračuni dr. Drago Papler, 2024) Leto Površina (ha) Pridelek (t) Povprečni pridelek (t/ha) Delež površina (%) Delež pridelek (%) 2010 6.817 45.666 6,7 41,7 42,1 2011 6.817 46.393 6,8 41,7 38,2 2012 6.817 28.313 4,2 41,7 30,7 2013 6.615 39.554 6,0 41,1 39,5 2014 6.598 41.425 6,3 41,2 44,0 2015 6.467 47.589 7,4 41,2 40,5 2016 6.515 37.085 5,7 41,2 39,1 2017 6.555 38.279 5,8 41,4 42,8 2018 6.421 52.350 8,2 41,1 41,2 2019 6.496 38.802 6,0 41,8 36,9 2020 6.492 43.689 6,7 42,5 42,2 2021 6.404 37.793 5,9 43,1 44,9 2022 6.287 30.773 4,9 43,7 37,6 2023 6.327 35.705 5,6 43,9 45,4 Tabela 7: Pridelava grozdja, Kohezijska regija Zahodna Slovenija v obdobju 2008–2023 (Vir: SURS, izračuni dr. Drago Papler, 2024) Trajnost / april 2025 71 Trajnostne inovacije v oskrbovalnih verigah / Strokovni članki Leta 2020 je bilo v Občina Brda 2.047 ha vinogradov Brda (14,52 % vseh površin v Sloveniji) pri 627 pri- delovalcih (3,59 % delež prebival- cev Slovenije). 5 TRŽENJSKI SPLET 5.1 Izdelek Vina Ronk so večinoma zorena le v nerjavečih posodah, kar jim pusti ti- pično sortnost in svežino. Bela vina so pripravljena kot sveža, sadna, ži- vahna in prijetna, medtem ko rdeča pustijo zoreti kakšno leto več, da ob sadnosti in svežini pridobijo tudi bogatejšo strukturo. Posestvo Ronk ima tri blagovne znamke, katere so Frajer, Ronk in novost Selectus. Se- lectus je premium blagovna znam- ka, katera zori tudi v lesenih sodih. Na trg je prišla pred enim letom. Uvedba nove blagovne znamke na trg je bil velik izziv, ki je bil mogoč le s pravim marketinškim znanjem, izkušnjami in trdim delom. Po- membnost nove blagovne znamke je razlikovanje, jamstvo kakovosti, oglaševanje, tekmovalnost in ozna- čevanje porekla. Nova blagovna znamka predstavlja imidž pridelka. Premium znamka Selectus je bila ustvarjena z na- menom zagotavljanja zvestobe kupcev ter z namenom povečanja tržne uspešnosti drugih blagovnih znamk (Ronk, 2022). 5.2 Cena Od same prodajne cene vina je od- visno kakšen bo poslovni rezultat in dobiček podjetja. Prodajna cena je povezana s stroški, kateri so zaradi gričevnate pokrajine in veliko roč- nega dela višji kot pri večjih kmeti- jah, ki večinoma opravijo vsa dela s stroji. Cena je odvisna tudi od povpraše- vanja samega trga. Večina vin Ronk je pozicioniranih v srednji razred, Selectus pa v srednje – višji razred. 5.3 Prodajna pot v oskrboval­ nih verigah Vina Ronk so distribuirana v oskr- bovalnih verigah preko posrednikov in neposredno potrošnikom. Po- sredniki omogočajo prisotnost v tr- govinah na drobno, medtem ko se neposredni potrošniki odločajo za nakup preko spleta ali nakup po de- gustaciji. Vina so na voljo v gostin- skih obratih, spletnih prodajalnah in neposredno na kmetiji Ronk ter na lokalnih dogodkih kot pristno turi- stično doživetje na deželi. Največ izvoza je v Avstrijo in Italijo, sledijo pa Belgija in Izrael. 5.4 Tržno komuniciranje Na posestvu Ronk se zavedajo po- membnosti tržnega komuniciranja, saj ima pomembno vlogo ob vse večji konkurenci na trgu vina. Tr- žno komuniciranje je sestavljeno iz oglaševanja, prodaje, pospeševanja prodaje, neposrednega trženja, od- nosov z javnostmi, sponzoriranjem Belica Kocijančič Zanut Robert Erzetič Bjana Kren Silveri Blažič Kristalvin Sosolič Bregar Kristančič Ščurek Bužinel Marjan Simčič Štekar Constantini Markovič Šturenšče ČARGA 1767 Mavrič Valentinčič Dolfo Medot Valter Sirk Domačija Radikon Movia Vina Mavrič Edvin Simčič Na Bregu Marinič Vinarstvo Mužič Emeran Reya Nando Vina RONK Erzetič Peršolja Vina Simčič Ferdinand Peršolja Vina Vinarstvo Šibau Iaquin Pri Stakljevih Vinarstvo Šibav Kabaj Pulec Vinogradništvo Domenis Kmetija Benedetič Reja Vinska klet Goriška Brda Tabela 8: Seznam vinarjev Goriških Brdih. (Vir: Jure Leban) Slovenija Količina Slovenija (%) Občina Brda Količina Občina Brda delež (%) Leto 2009 2015 Gibanje 2009 ­ 2015 2009 2009 Pridelovalci 25.582 30.210 18,09 799 3,12 Površina (ha) 16.354,3 15.688 -4,07 1.884,4 11,52 Število vinogradov 42.970 49.473 15,13 2.958 6,88 Število sadik (v 1000) 58.914,1 57.743,2 -1,99 6.315 10,72 Št. sadik / ha 3,60 3,68 3,35 Št. ha / pridelovalca 63,93 51,93 235,84 Tabela 9: Primerjalna analiza pridelovalcev, površine, vinogradov in števila sadik v Sloveniji in v Brdih (Vir: SURS, izračuni Jure Leban) Trajnost / april 2025 72 Trajnostne inovacije v oskrbovalnih verigah / Strokovni članki Poreklo Kakovost vina Barva Skupina trgov Količina (l) Ponderirana cena (EUR/100 l) SGP namizno belo RS 188.449 101,35 EU 5.249 1.063,22 rdeče RS 73.334 122,38 EU 31.243 107,85 deželno belo RS 804.436 154,58 EU 538.446 82,98 rdeče RS 1.252.386 129,84 EU 51.189 42,77 kakovostno belo RS 10.191.927 241,24 EU 1.579.964 275 rdeče RS 4.221.238 249,84 EU 230.495 289,36 vrhunsko belo RS 1.077.751 555,4 EU 166.698 362,6 rdeče RS 713.782 567,43 EU 51.814 550,4 EU poreklo brez označbe porekla / geografske označbe 475.609 100,13 tretje države 213.480 179,72 Tabela 10: Povprečne ponderirane letne cene in količine za vino, prodano v Sloveniji in EU, v letu 2017 in letu 2021 (Vir: Arsktrp, 2018, GOV.SI, 2022) Slika 2: Vina RONK (Vir: vina.ronk.si, 2024) Trajnost / april 2025 73 Trajnostne inovacije v oskrbovalnih verigah / Strokovni članki korporativne identitete, embalaže, točk prodaje in ustnega komuni- ciranja. Pri komuniciranju s potro- šniki se mu želijo čimbolj približa- ti, zato večkrat letno ob različnih priložnostih na posestvo povabijo posrednike, katerim skušajo prika- zati filozofijo vina. Ravno tako so ob predhodni najavi vedno dostopni širši javnosti za vodene degustaci- je in predstavitev kmetije. Prisotni so na vseh vinskih dogodkih obči- ne Brda. Predstavljajo se na večjih sejmih vin, po možnosti skupaj z italijanskimi Brdi, katera so bolj zna- na širši javnosti. Z dobrim čezmej- nim sodelovanjem je učinkovitejša promocija in pospeševanje prodaje vina na tujih trgih. 6 ZAKLJUČEK Kakovost vina in odličen marketing sta postala najpomembnejša ele- menta, katera sta vinogradništvu in vinarstvu še posebej izpostavljena. Na slabi zemlji ne uspeva vinska trta in iz slabega grozdja ne moremo pridelati dobrega vina. Vinogradni- štvo se začne z izbiro sorte, katera bo na izbrani lokaciji – zemlji dala odlično grozdje, katerega bomo lahko pridelali v vrhunsko vino. Pri- delek nima pravega učinka, če ne znamo prodati vina. Pomembna sta prodajni trg in prepoznavnost. Na tržišču je veliko odličnih vin, zato je nujno potrebno na izviren način pritegniti potrošnikovo pozornost. Zelo pomemben je trženjski splet, ki ga vinska klet ali vinar uporablja, saj mu ravno to poleg vrhunske- ga vina omogoča, da ustvari tržno prednost pred konkurenco. Veliko konkurenčno prednost so si vinar- ji iz Griških Brd pridobili s skupnim nastopom na trgu in skupnim sode- lovanjem z vinarji italijanskega dela Brd ter skupno promocijo z italijan- skimi Brdi – Collio. Slika 3: Kmetija RONK (Vir: vina.ronk.si, 2024) Trajnost / april 2025 74 Trajnostne inovacije v oskrbovalnih verigah / Strokovni članki Drago Papler je docent za ekonomijo in znanstve- no-raziskovalni sodelavec ter zunanji član Katedre za ekonomijo na Fakulteti za management, Univer- ze na Primorskem. Kot predavatelj ekonomije, stra- teškega managementa, energetskih in proizvodnih sistemov, obnovljivih virov energije ter učinkovite rabe energije, je vključen v pedagoško delo v ma- gistrskem programu Gospodarski inženiring na Poslovno-tehniški fakulteti, Univerze v Novi Gorici ter v diplomskem programu Varstvo okolja na Vi- soki šoli za trajnostni razvoj, Ljubljana. Sodeluje v programih Višje strokovne šole B&B in Višje stro- kovne šole Biotehniškega centra Naklo. Izkušnje ima iz strokovne kariere v gospodarstvu. Zaposlen je bil v Elektru Gorenjska na področju tehnične komercia- le investicij distribucijskega omrežja, marketinga in trga z električno energije. V Gorenjskih elektrarnah je bil vodja investicij, razvoja in projektive ter sveto- valec direktorja za raziskave in razvoj ter predstav- nik vodstva za kakovost in upravljanje z energijo. Od leta 2021 je vodja Medpodjetniškega izobraže- valnega centra Biotehniškega centra Naklo. Njegova raziskovalna področja so: interdisciplinarne študije, ekonomika, management, podjetništvo, kakovost, energetika, obnovljivi viri energije, agroekonomija, turizem. Sodeluje v strokovnih združenjih ter kot predavatelj na konferencah, vodi projekte trajnost- nega razvoja in sodeluje v znanstveno-raziskoval- nih projektih. Zaključuje drugi doktorat znanosti. Jure Leban je študent magistrskega programa Gos- podarski inženiring na Poslovno-tehniški fakulteti, Univerze v Novi Gorici. Ima 11 let izkušenj v banč- ništvu, od tega 7 let vodstvenih izkušenj, predvsem na področju gotovinskega poslovanja. Zaposlen je v invalidskem podjetju Želva na delovnem mestu vodje oddelka ter skrbnik sistema ravnanja z okol- jem ISO 14001. LITERATURA IN VIRI ARSKTR. (2018). Agencija RS za kmetijske trge. Pridobljeno s svetovnega spleta 21.10.2024: http://www.arsktrp.gov.si/storitve_ ukrepi/trzni_ukrepi/trzno_informacijski_sistem_trzna_porocila/vino/ Bojnec, Š., in Korpar, K. (2005). Vino in turizem v Ljutomersko- Ormoških goricah. V S. Kavčič (ur.), Slovenija v EU – izzivi za kmetijstvo, živilstvo in podeželje: 3. konferenca DAES, Moravske Toplice, 10–11. november 2005 (str. 191–201). Društvo agrarnih ekonomistov Slovenije. Bojnec, Š., Jurinčič, I., in Tomljenović, R. (2007). Marketing of wine tourism as a teritorial product. V Managing global transitions: globalisation, localisation, regionalisation (str. 1075–1082). Faculty of Management. GOV.si. (2023). Stanje na področju vinogradništva in vinarstva 2023. Pridobljeno s svetovnega spleta 21.10.2024: https://www.gov.si/teme/vinogradnistvo-in-vinarstvo/ GOV.SI. (2022). Tržna poročila za kmetijske pridelke in živila. Pridobljeno s svetovnega spleta 21.10.2024: https://www.gov.si/zbirke/storitve/priprava-trznih-porocil-za- kmetijske-pridelke-in-zivila/ Hall, C. M., in Macionis, N. (1998). Wine tourism in Australia and New Zealand. V R. Butler, M. Hall in J. Jenkins (ur.), Tourism and recreation in rural areas (197–224). Wiley. Kerma, Simon in Gačnik, Aleš (2020). Vinski turizem. Tematski turizem [Elektronski vir] : teoretični in aplikativni primeri oblik turizma v svetu in Sloveniji / uredili Miha Lesjak, Marijana Sikošek, Simon Kerma ; [risbe Alen Ježovnik]. Koper: Založba Univerze na Primorskem, str. 105–129. http://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-293-042-4.pdf Lapsley, J., in Moulton, K. (2001). Successful wine marketing. Aspen Publishers. MKGP. (2018). Kmetijski trgi. Pridobljeno s svetovnega spleta 21.10.2020: http://www.mkgp.gov.si/delovna_podrocja/kmetijstvo/ kmetijski_trgi/vino/ MKGP.GOV.si. (2024) Pridobljeno s svetovnega spleta 21.10.2024: http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/podrocja/ Kmetijstvo/Vino/opis_stanja_vinogradnistvo.pdf Ovinu.si. (2024). Vinorodni okoliši Slovenije. Pridobljeno s svetovnega spleta 21.10.2024: https://www.ovinu.si/ zemljevid?cookietime=1527102567 Ronk.si. (2024). RONK. Pridobljeno s svetovnega spleta 16.11.2022: http://www.vinaronk.si/ Slovenska turistična organizacija. (2018). Okusiti Slovenijo: akcijski načrt razvoja in trženja slovenske gastronomije 2019–2023 [brošura]. https://www.slovenia.info/uploads/gastronomija_b2b/ang_slo_lowres. pdf slovenija.info.si. (2024). Okusiti Slovenijo. Pridobljeno s svetovnega spleta: https://www.slovenia.info/uploads/publikacije/taste_slovenia/okusiti- slovenijo.pdf SURS. (2024). Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno s svetovnega spleta 21.10.2024: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/ sl/Data/-/1502406S.px Terčelj, D. (2007). Kultura vina na Slovenskem. Tova vinskadružba.si. (2024). Vinska družba Slovenije. Pridobljeno s svetovnega spleta 21.10.2024: http://www.vinskadruzba.si/zemljevid/ osnovni-podatki-o-vinogradnisko-vinarski-sloveniji/ Žurnal24. (2024). Zgodovina vinarstva pri nas.Pridobljeno s svetovnega spleta 21.10.2024: https://www.zurnal24.si/magazin/zgodovina- vinarstva-pri-nas-18170 Trajnost / april 2025 75