Leto V.
TRST, v torek dne 20, marca 1900.
Štev. 8.




P) i
J ^	' " ij«?
Brije trikrat na mesec.
Brivec stane v Avstriji za vse leto 6 kron; zunaj Avstrije 8 kron. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino sprejema upravništvo. — Oglasi se računajo po številu besed. — Uredništvo in upravdništvo se nahajata v ulici S. Lazzaro št. 11, II. nadstr. W Brivca dobiš v Trstu po 5 novč., v Gorici, Ljubljani, Pulju, Nabrežini, Št. Petru in Pragerskem po 6 nvč.
Troperesna detelja.
Dokler je bil učitelj Rud. Gross še v Marezigah, spomnila se gaje večkrat »Edinost« a Brivec ni do danes menda še ničesar sporočil o njem, da si je gosp. Gross mej tem že romal iz Marezig, ali kakor bi se reklo drugače, bil je službeno premeščen, menda, kakor se govori po Kopru, v Boršt. Ker se je namreč g. Gross v Marezigah dobro obnašal, dobil je zato boljšo službo. V Marezigah imajo nekega obč. svetovalca, kateremu se pravi po domače Fikon. Ta mož jo izvrsten politik, pa tudi praktičen. To se pravi, mož bi hotel politizirati zato pa mu se ne ljubi delati. Ker pa od same politike nazadnje človek tudi ne more živeti, treba je gledati, da politika tudi kaj nese. Posebno Fikonu bi bilo neobhodno potrebno, da mu politika že enkrat kaj donese, ker do zdaj mu je vedno le nesla. — Tudi na naši sodniji je dobro znan. Če ima samo dve pravdi na teden ni zadovoljen. Upniki so v velikih skrbeh. On bi rad plačal pa nima bora. Kaj toraj ? — Mož ima praktične načrte. — V Marezigah dobimo obč. urad — tako si je mož mislil pred enim letom — kaj ko bi postal župan?
Da! To mora biti! In potem ? Jo že imam; občinska blagajna v mojih rokah, bi tudi dobro stala. In res! Mož se je lotil z vso vnemo delovanja, da bi prišel do cilja,
Deloval je ognjevito, vstrajno za ideal, ki mu pomore do časti in mu pomete skrbi. — Gambini mu je bil desna roka in še
druge koperske kapacitete. Pa če tudi je deloval z jekleno vztrajnostjo, so je vendar skrbno čuval, da bi komu izdal svoje naklepe. Mož je sicer slab gospodar, a kakor že omenjeno —■ izvrsten politik, pa tudi dober diplomat. V Marezigah je igral velikega Slovenca in dosegel, da je bil predsednikom pevsko-bralnega in predsednikom konsumnega društva, v tem se je kvalisal v Kopru da bo on izvoljen županom, in da se bo uradovalo v novi občini italijanski. — Simpatije našega narodnega vodstva si je menil pridobiti z znanim nastopom na shodu v Šmarjah. — In ko je bil čas da se «ačno delati priprave za volitve, se je kar sam postavil na čelo agitacijskega odbora. Vendar tudi zdaj še ni črhnil niti besedice odtem, da misli on postati odbornik ali svetovalec, kaj še — župan. — Par dni pred volitvami je rekel da, gre v družbi z Plahutom — s kojim se je seznanil pozneje — v Trst, da-jiatjsnejo v tiskarni »Edinost« volilne listke.	'
Toda smola! Parnik sta
i-žSnled klin
ko sta v gostilni pri »Vapor^tn^lotVo pila — »zamudila« in naročila volihie listke v italijanski tiskarni v Kopru. Pa kako so se dobri Marezgovci začudili, vide, da je Fikon na prvem mestu kot odbornik! No, volitve so bile končane in Fikon odbornik ! Do tu je šlo vse dobro ! — Treba je bilo samo še pridobiti večino odbornikov, da volijo Fikona — županom. — Toda tu je šla trda! Ob tem se je razbila vsa politična modrost in vsa diplomacija Fikona.
Marezganskim odbornikom ni šlo in
ni šlo v glavo kako bi mogel skrbeti za dobro občinsko gospodarstvo človek, ki ne zna skrbeti za lastno imetje. — Zato tudi niso volili Fikona za »podeštata«. Ker pa on zna dobro sšrajati«, volili so ga za »kon-šelirja«. — No, si je mislil Fikon, tudi dobro. Podeštat ne zna ne pisat ne brat, on bo naredil le to, kar bom jaz hotel. —
Potem bom že gledal, da naredim kakšno neumnost, da bo obč. zasfcop raz-puščen in Fikon postane vladni komisar. Vse to je bilo dogovorjeno med njim in koperskimi kaporjoni.
Bilo je dogovorjeno, da postane Fikon vladni komisar, a Plahuta eden svetovalec. Kdo bi bil drugi svetovalec, o tem se ni doznalo. —■
(Dalje sledi.)

Ribniška godca.
Spis. Skuk. Na neko svadbo, bila sta povabljena udva ribničarja, po imenu Gašpar in Štefan. Igrala sta do 10. ure zvečer, ob 10. uri so jima plačali za kolikor so se bili pogodili. Ko je prejel starejši Gašpar denar popihala sta jo takoj od svadbe. Sevada ženin ni bil tega zadovoljen, ali siliti se jih je tudi bal ker je predobro poznal ta tiča. Svadba je bila še nekoliko časa pokonci, in potem so tudi oni so razšli s toplimi pozdravi. Naša spretna godca sta jo pa krenila v neko drugo vas, želeč tudi tam kaj burk uganjati. Med potjo sta si tudi denar
razdelila, ali pri razdelitvi jima ni šlo pravd zakaj »en vinar« je ostajal, za tega se je tudi med njima vnel prepir ter začela sta se prepirati po ribniški šegi : »Ti goljuf! vinar m ure bit muoj, jest sem skuorej pii sape pustu stem »klenjetam« koker pa ti s harmoniko in vinar mure bit muj pa je aus«. Drugi mu je pa ugovarjal, da njega veliko več stane harmonika kakor njegov »klenet.« In tako je šlo vedno naprej:
Kar na enkrat začelo se je oblačiti, zatem bliskati: hud vihar, in v malem času so začele debele kaplje podati. Naša, godca to videvši, jima ni bilo več mar za vinar, ampak prav po prijateljsko sta ugibala kaj jima je storiti v tej strašni noči, strehe pa nikjer. Štefan reče: »Vidiš tam le naprej se mi zdi kitker en britof le hitro stupva, pa buova šla pod tjurn tiilku eajta da polježe dež.« »Jaz vejš drag' Štjefanček, mene je strah jet na britof, kaj nejš' še slišov de ob polnoči pridejo vsi mrtvi v cjrkv k maši, in če naji dobijo pod tiirnam naj zdrobijo kokr' solnce prah.«
»A, kaj buoš strahopetec jest pa grem, na dežju pa nebom magari, če nikol več Urše ne vidim, saj sem jo sit.« ter urno stopi na pokopališče. Gašper v strahu za njim, v eni roki klobuk z eno pa je neprenehoma križe delal.
Pod stolpom jima ni nič kaj vgajalo. ker je veter podil tudi pod stolp. Kam sedaj ? Štefan vidi mrtvašnico odprto, par korakov in bil je v njej, »Aha tiikej pa, še stov je tle, tam le triiga, Gašper pejd ' sem tiikej je duobro«. Gašpar napravi zopet par križev potem šele stopi notri.
Štefan mu veli, da naj se vsede na stol, 011 sam se pa vleže v rakvo (po nekih krajih imajo navado imeti vedno po en par rakov, namreč če kak siromak umrje da ga prej ko mogoče spravijo spoti, v, Cerknici imajo še to milo navado.) Štefan ni mogel molčati ter začne zopet Gašperja za vinar varati rekoč :
»Nii muoj ljiib Gašpereek kaj ne da buo-muj vinar?« »Ej kaj buoš zdej od vinarja govurii rajši moli.«
Čez nekoliko časa zasliši se neko pogovarjanje, ter vedno bliže in bliže, kar na enkrat stopi okoli sedem tatov v mrtvašnico, naj brže je tudi one tu prignal dež, ti se pa kar po tleh posedejo ne zmeneč se za za ona dva mrtva, Nato začnejo deliti denar, katerega so naropali, starejši jim ga je pa delil. Kadar je vse vsak svoj del dobil začeli so se pogovarjati to in ono. Mlajši stopi po konci rekoč :
»Večkrat smo že čuli od mrtvih, da po noči vstajajo, kakor jih v resnici tukaj vidite, radoveden sem kaj bi se zgodilo znami ako razkoljem stem mečem onemu na stolu glavo.«
Ubogi Gašper, res več mrtvemu podoben kakor živemu, videl je pred seboj smrt ter v duhu jemal slovo od žene. Tudi Štefanu se je enaka godila. V tem stopi tolovaj z mečem pred njega, ko vzdigne meč kviško, da bi presekal mu glavo ; zavpije Gašpar s grozovitem glasom : »Mrtvi pomagajte!!« Štefan tudi naglo plane pokoncu rekoč: »Kaj tiid' jest?« Tolovaji videvši to grozo, da so mrtve obudili, zbežijo ne zmenivši za denarje, kolikor so jih pete mogle nesti.
Štefan reče Gašperju : »Se vidii hudiče kokii so jo probral', miislim da ne pridejo nikul več sem, in pa še denar so piistl' od straha, sedaj si buova pa še to razdelila.« Ko je Štefan razdelil denar bila sta zelo vesela ker toliko denarja nista še nikol imela, začela sta se od velikega veselja zopet za oni vinar prepirati.
Tatovi so nekoliko časa bežali, ko so pa videli da ni nikakoršne nevarnosti, so se vstavili ter žalovati po tolikem denarju ki so ga pustih.
Oni ki je hotel presekati glavo reče: »Veste jaz grem nazaj, da vidim ali so še mrtvi pokonci, in če so šli k počitka nazaj poberem denar.« Dobro reko drugi, le pojdi mi te počakamo tukaj. Ta gre nazaj. Ko pride do mrtvašnice sliši prepir: Moj bo vinar. Ta je mislil da je toliko mrtvih, da še vsakemu en vinar ne pride. Radoveden pogleda skozi okno, Štefan zapazi da je oni koj i je hotel glavo odsekati, zgrabi ga za lase ter začne biti ga ob zid in kričati: »Ti frdaman poštenovič kaj te še tiikej hiidič drži?« Gašperju se je pa smilil, /Aeel je prositi: »Pust' ga pust', sej ima žje zeduost', dem' možgan ne zmejšes.« Štefan je na Gašperjevo prošnjo pustil poštenoviča, tolovaj je zbežal k onim, ki so ga čakali radovedni kaj da bo. Ali ko jim ta pove da je toliko mrtvih, da še vsakemu vinar ne pride se tudi oni prestrašijo in zbeže.
Ribničarja sta potem tudi odšla ako ravno je še dež padal, prišla sta zjutraj v vas in tam v gostilni burke uganjala kolikor sta mogla iu znala.
Pomenki za ognjiščem.
(v štajerskem narečji.) K ti h a r c a: Ti Janes, gnes sva znovi
sama. Droš je gno kobilco k žrebci,
Barika pa je odegnola štulo k biku, Mic pa še je tak v šoli, kaplona pa tudi nega, doma odišli so se spre-hojat; nojni Fidl je samo tii on jc pač zvesti pesek, ne resen ti Janes? Djbro je da ne ve stvor gučati.
Janes: Neža, kaj misliš ti s tem govorjenjem ?
K ti h a r o a : No ja, lehko se znovi po-govorjava vse sorte reči, in pri tem se bole razcveta nojna mladost, kaj ne ?
Janes: Edino to me veseli, kadar sva sama, druge zabavo ne iščem, iu večje zabave nikjer ni kakor si jo midva narediva. V času, ko še Tebe nisem imel za kuharco, sem večkrat zahajal
na pošto k g. V.'..... ni, smo kaj ta-
rokerali, a, ko sem tebe dobil in si mi skraja branila; se mi je jako težko vidlo to navado popustiti, ali sedaj sem se že čisto navadil najnega samotnega življenja.
K li h a r c a : Kaj ne Janes: liibezen je le sladka, še stvor se rada zmenja, če rovno sem že bole štora, pa če se ga napijem dobrega vina, pa še le dobim rdečo forbo, to pa nič ne škodi, če litdje pravijo da sem pijamga, še teko se sploh trezno delan, da se ne zatočen sem in to, in sem nato bole korajž na.
Janes: To tudi moraš gledati, kajti izdati se ne smeva proti nikomur, ker na tebe in mene morajo ljudje rešpekt imeti, na to moreva gledati da si čast ohraniva.
K li h a r e a : Dobro misel imaš ti Janes, le počoke malo, neke še Ti morem povedati.
Janes: Neža le z besedami vun, da slišim Tvoje mnenje.
K ii h a r c a : Liibi Janes, te še bi za noj lehko bilo, če bi nič kaplonov nebi meli v forofi ; še prle sta sploh dvo kaplana bila tii, zdaj pa je že samo eden moli, tega še totega ne treba, se midvo to že sama opraviva, ali pa naj bo mežna-rija za kaplona stanovanje.
Janes: Kaj pa bo z mežnarom in or-glarom ? Ker ima že tak veliko fa-milijo v ktero kočo pa bi tega potisnila ?
K ii h a r e a : Veš, liibi moj Janes če češ za noj no kožo gledati, te le s^totin kak naj hitre proč, toti vrog se sploh po mestah okoli vosi, in trikrat se mi je že seujalo, da naj jc počrna, negdi tam gori pri tistem mesti M.... Veš, ne je tak nor kak ga Ti moš, veš toti vrog ti ma oči sploh odprte, po
BRIVEC
Str. 3
dnevi in po noči; tota gospa učt. N... mi je provila, da bo toti vrog son rad odiša, in da de nekši zlo velki kšeft začeja. To tiidi vsi formoni provijo, naj bole pa še verjen toti gospe N. . tota mi vsigdor vso pošte prinese, in najbole lehko ž njo gučin. Posebno če nji krožico storega vinca dan. J a n e s : Oh draga moja Neža, da bi se tvoje besede vresničile: vesel bi bil tako, da bi ga trikrat z narlioljšim vineem napojil, ker najrajši bi bil, da bi mi z lepega odišel. (Pride še.)
-rp-
Sanji iredentizma.
Med letom 1870 in 1882 je bil ire-dentizem zadremal, ker jo Italija bila nekako nasičena z papeževim svetom in denarjem. Tudi poznejši minister in državnik Sonnino je pisal leta 1881. da je treba popolnoma pozabiti na Italijo iredento (to je na naše julijske pokrajine, po katerih Lahom tako sline cedijo). — Trst je najboljše pristanišče za nemško trgovino, se je takrat pisalo — Interesi italijanski na južno Tirolsko so manj vredni kakor »p r i-j a t e 1 j s t v o Avstrije«. Nekdo drugi je v onem letu tolažil Italijane, da ga ni naroda v Evropi, kateri bi ne imel svojih« »neodrešenih zemlja«. In teh mislih so bili prvi italijanski diplomatje. Da utolaži intalijanska vlada zemlje lačno narod odprli so politična vrata na jugu onkraj morja v Tunnisu. Prišli so v Italiji že tako daleč ona leta, da je pod Depretisovo vlado (ta italijanski minister je podpisal trozvezo) sam knk : „Viva Trieste italiana", bil kazniv — (Danes se ta klic čuje vsaki dan, in po Italiji ga upije, kdor bolj more.) In ko so po Italiji jokali po Oberdanku je Co-sulta — oficijeln' list, prosil avstrijsko ča-sopisoje, naj Avstrija ne zameri, naj ne tolmači krivo, to laško sečutje, katere ni mogče udušiti. —
Stari lisjak Crispi, oni ministrer ki je bil poslal zlato krono Meneliku in vozaril Italijane po Abisini, je bil že začel kazati zobe Avstriji, in kedar je tržaško časopisje zacvililo češ, da Slovani Italijane du-šijo, je Crispi potrkal na Dunaju in v Pelinu rekši: Oj la, cosa faceiam cpii ! Privlačnost med Italijani okraj lože in tr-žaško-goriškimi-istrskimi je pa vedno rastla. Tako je pisal Bonfadini leta 1888 o neo-drešencih: pobližno 700 tisoč Italijanov je podložno Avstriji, živeč v Trentinu v
Trstu v Gorici in v Istri (Stavim mojo glavo, da jih ni 500 tisoč in če bi odštel še vse one v katerih se pretaka kraška, brkinska, vipavska in istarska slovensko hrvaška kri, ne vem koliko bi jih-e ostalo di puro sanguc. —)
Posebno v Trentinu, se vrti vsa stvar na zahtevah za lastno avtonomijo pod av-striskim orlom. Nemši šulverein deluje posebno v Arcu, Luserni Roveretu in Vodeni (Vodena ni mar slovenske korenike). —
(J Trstu pišejo daje »francamente italiana,« posebno po šegah in sočutju. Magistrat da za šole blizo 400 tisoč, polovico inkasa. — »Pikolo« in Indipendente sta skoraj oficielna parlamentarna organa Italije. — Ali morda ni tako? Tako je!!
Vlada vstrijska oziroma tržaška kaže proti »italijanstvu« neko administrativno toleraeijo. — (To ni več toleranca to je podpora, zavetišče to je popolno priznanje italijanske nadvlade — od strani naše vlade. — Ali ni tako? Tako je!!
Tožijo se, da je vlada za svoje namene Italjane delila zato da 120 tisoč rJi-žaških Italjanov nima nobene moči, — da so zgubljeni za ostalo italijanstvo. — In Liburnija t. je izhodna Istra s kvarnerskimi otoei bi morala spadati pod Dalmacijo tako pa pomaga namnožiti slovanski element v Istri na 180 tisoč v tem ko je Italjanov lo 120 tisoč (seveda di puro sangue.)
Tako tedaj pravijo Italijani, je večina prebivalstva slovanska, a le za to ker je Trst izoliran. —
Kaj bi pa rekla Italija, ako bi prišlo »c o 1 1 a b e 1 1 a o c o 11 e b r n t e« do sporazumljenja v oziroma do »m o d u s vi v e n d a« med Lahi in Slovenci — nastala bi kolera. Kje pa ? Najprej v Trstu, potem ob obalili Istre in na Goriškem in po vsej Istri ji. —
Ali predno se to zgodi bodo Italjani spečali še mnogo »angurje« na rdečem trgu v Trstu. —
m
Prevzetni Mihi.
Nemška »s t a t s š p r a h a« edina še zavira stalno kristalizacijo Slovanstva v Avstriji, tako se tolaži nemški Mihe!. On tudi trdi: Naše nemštvo mora zmagati v tem boju, ker za nami stoje močni bataljoni. (Tu se ne vfe ali Miliel šteje samo nemške ali tudi slovanske).
Mi Nemci nočemo čistih računov se Slovani — mi moremo iste prekrižati na vsako »vižo«. Ako ne misli Avstrija slediti pangermansko stezo -— naj gre raje na kose. Ali ni korajžen ta nemški Milil.
Drugih misli.
Človek marsikaj lehko pogreša, ali človek brez človeka ne bi mogel živeti.
Slovenci vedno bolj bogatimo?
Kako to? Poglej samo na davke, kdor več ima ta je bogateji. Mi imamo državne, deželne, občinske, osebne davke; povrh si nakladamo sami še »narodni davek« iu zdaj bodemo imeli še škofovske, in kardinalne davke. Torej davke do »srajce« Tako je.
Nekateri pa trdd, da sino ubogi narod. To je tudi res. Poglej, vlada nas molze, občina molze, tujec molze, vse molze, zdaj pa še novi »goriški« in »kranjski« davek. Tedaj se je res čuditi ako imajo slovenske krave še kaj mleka.
Kako more pisati »Soča«, da ni pomanjkanja duhovnikov na Primorskem, ko vendar trdi kaplan Zega, da imamo same brez verske šole in brezverske učitelje, ki učijo darvinizem. Iz te šole prišel sicer tudi on. Jaz bi menil, ker niso še domači kateheti ter brezverske šole spreobrnili, bode res treba poklicati misijonarje iz Afrike nazaj.
Goriški poslanec.
(Zakasnjena.) Oj blaženi čas, ko prišel je glas od nove volitve! Poslanec zdaj spet, od prešnjih jc let, zdaj konec je bitve.
Kaj, Gabršček. zdaj, šopiriš se, kaj, saj padel, si padel! Gregorčič, Alfred sta zmagala spet, kaj čast si jim kradel!
Naučil grof se-zdaj v Afriki je slovenščine mile. Na shode sedaj bo hodil v vsak kraj, moči so zdaj čile,....
Oj blagor ti, kmet, bremen boš otet, Alfred te odreši. Potrebe on ve, ki tarejo te, tedaj te že reši...
Jože.
Stf. 4.
BRIVEC
Korber in desnica.
Korber: Draga, usmili se me, vendar — ljubi me! Ne zaupaš mi ker ne govorim tistili jezikov, katere ljubiš ti! Glej draga, saj že učim Češki, in slovenski pride tudi na vrsto.
Desnica*. Prisezi mi zvestobo, sosebno pa to, da ne boš nikoli koketoval z ono drugo tam — levico!
Svet so Slovani orali
N' solčnih vaseh stanovali ;
Jedali hlebec maslen
Kroj pa nosili volnen
2.
Žili so š v a b s k i pradedje
Kakor po šumi medvedje,
Žrli surovo meso.
Skrivali v kožo telo.
*
Vojak v zadregi.
Kuharica: Gotovo misliš iti kam drugam na večerjo Lojzek, ker se delaš, kakor bi bil sit. Hitro mi poješ prato s krompirjem.
Vojak : Oh ne Mica, tega pa nikdar ne misli, le fižola sem se pri Lenčku preveč nabasal.
^
Dvoumno.
Šef nabrežinske postaje brzojavi v Trst: »Burja je tri okna razbila, kaj čem ž njo?
Iz tržaške postaje dobi odgovor : »Ako se gospodična Burja ne poboljša, pa jo preč pošljite.
Zakaj hočejo Lahi, da bi ostali Šče-denci na vse večne čase Servolani.
To le za to, ker »servolati« pomeni hlapec, in italjanski triestini, bi hoteli, da jim vedno služijo z bigami.
o
oo
Skedenj na Dunaju.
Kadar je Hortiš v parlamentu listal in začel brati »protest« so vsi nemški poslanci nategnili ušesa, češ zdaj so zopet Slovenci dobili kakšen velik italjanski »peršut« za veliko noč. Ko so pa slišali o škedenjskem pečatu, so od uevolje usedli se na klobuke.
Na Triglavu.
Raz ponosnega Triglava Radostnim okom zrem okrog, Tukaj teče bistra Sava Duh moj spremlja njeni tok.
Raz ponosnega Triglava Drago zemljo zrem in rod Tvoja — mila majka Slava Tvoja zemlja je in rod.
Ahasver.
Iz parlamenta.
»Ako je v Slovanih narodni čut že tako razvit, jeli mogoče, (la isti ugasne kedar kedo — vojaško suknjo obleče.«
Herold.
m - ' ' ^
Ženska.
Dekleta so zvite, njih misli prikrite. Kar one žele, kaj mislijo v srcu nikdo ne ume.
Jože.
K
Zapeljivki.
Ogenj v srcu tebi je gorel,
ko na strani tvoji sem sedel.
Milo si pogledovala,
rada bi me zapeljala.
Da bi vedelo, kako preziram te,
ti neumno in popačeno dekle !
Jože.
ir
Mihec: »Kakšna razlika je med »Pro-gresom« in »Demokratico« ?
Jakec: Razloček je le ta, da prvi imajo že polne žepe, drugi pa prazen, ter bi jih radi polnili.
Ali je kaka razlika med liberalci in klerikalci? Po mojem menenji bi bila le ta mogoča: da so liberalski volkovi v beli, a klerikalski volkovi v črni ovčji koži.
Pozimski pušelc.
Narodna. Po zimi rožce ne cveto, Ah ljubca kakšen pušelc bo? Bo pušelc zelen rožmarin Ljubezni zveste živ spomin.
Dobro pomni.
Lepšega na svetu ni, Kakor je ljubezen Da se ti ne pokaži
Bodi ž njo oprezen. *
Vrag je:
V koži ovčice Star' lisjak, Pisanih grehov • Zviti prvak.
Zgodovinski oblizek.
Vprašanje:
Zakaj li vse zapušča me Kaj neki storil sem ljudem, Zakaj nihče ne ljubi me Kaj hud'ga storil sem ne vem ?
Odgovor:
Povem ti jaz; poboljšaj se Pa vsakdo bode ljubil te : »Resnico prerad poveš«
To je prijatelj, kar ne smeš.
Ahasver.
Srečnaltalija.
Na Laškem bodo zdaj naprej rekru-tirali potlance iz jetnišnic. — Prvi začetek se je že sponesel. Bataechi 21-letni študent na jetniški univerzi je postal poslanec. —
Ključar
Benesch iz Celja ne more se danes razumeti, kako je prišla njegova hiša v roke dr. Serneca. — On še vedno, upa, da mu jo gospod doktor vrne v plačilo, ker je na »češki večer« tako zvesto stražil odvetnikov dom.
Pozor cenjeni naročniki!
Memento čast, naročnikom. Lansko leto smo poslali med svet 72000 Brivcev. Pomislijo naj cen. naročniki , koliko je stat papir, tisk, slike, pošta, vpravništvo in drugi stroški. Kedor ni posial še lanske naročnine ni Brivčev prijatelj — naj je še naročen ali ne.
Vpravništvo.
Dopisi.
Iz Ljubljane. Brivče moj kosmati, Bog ve kot se spet klatiš s svojimi burkami, da Te tako dolgo ni v Ljubljano, kjer je strašno veliko kšefta za Tebe in Tvoje pomagače. Pred vsem pa si kupi lep, novi frak, hochcelaster in pa škornje »mesikajnarje«, ki bodo pravili »škrip škrap«, da boš imponiral, kajti bljubi moj kosmatinec, veš tukaj ne boš imel opraviti z »gmajn folkem« ampak — poslušaj dobro! — Z baronovkami! (Pred besedo »baronovke« moraš postaviti prepozieijo »pseudo«.) Zdaj boš pa mogoče mislil: »Kakšne device so pa zopet to?« Le potrpi, počasi boš zvedel vse. —
Ali veš, kje da je, Poljanska cesta ? ---- Mislim da. Ce greš toraj po cesti, vidiš na nekej hiši blizu tako-le napisano;
»Zavod gojenk baronovke Lici h t e n t h u r n-o v e.« Vidiš, dragi moj bradač, to so tiste »pseudobaronovke«, katere jaz mislim. Zdaj se bodeš pa mogoče izgovarjal: »Kaj še imam pa tam opraviti? Saj so same poštene dušice.«
—	Oh kako se varaš če tako misliš!
—	To so Ti ptičke, da ne najdeš kmalu takih ! — Glavni njih greh je, da vlečejo od prve do zadnje vse na š v a b s ko p 1 a t, čeravno jih je veter iz slovenskih kmetskih hiš skupa j uanosil! — Prepričan sem, bradati moj Brivče , da ko si to preeital, si se same groze stresel hujše, kot Ljubljana o potresu, toda je že tako. Na zahtevo Ti lahko navedem dokazov.
Dalje. Ne vem kaj me je zadnjič gnalo k Lazaristom. Pele so pseudobaronovke Joj mene, Brivec moj, tisočkrat Boga zahvali, da nisi bil zraven, kajti ne vem, kakšna bi steboj bila. Da ne lažem, nisem mogel poslušati pol pesmi, ampak-ker imam že spoli slab želodec ter ne morem vsega prenesti — tudi te »babilonske zmešnjave« nisem mogel, moral sem bežati, da mi ni slabo prišlo. Zdaj si še le tolmačim, zakaj je-ako sem dobro videl na cerkvenih vratih zapisano: »Psov ne v cerkev pustiti ! lvajti boje se, da ne bi prišel notri kak tešč pudl ii da bi se ne zgodila nesreča, ako bi slišal to divije vpitje. Čeravno razumem petje ravno toliko, kakor zajec bobna, pa da so takrat j ako zavozile, to je jasneje kot »štifelbiks.«
Poberi tedaj svoja inštrumente in požuri se sem! Prinese s seboj peščenega mila, da bo več izdalo in boš prej gotov. Ce pa nimaš ravno britve, pa vzemi kak pipec, če tudi je skrhan — ter obrij jih prav pošteno.
Anti-baron
Sv. Ana pri Trstu. Boter Brivec, vzemi seboj vse orodje in hitro jo udari k našim dekletom, pazi pa da se ne zmotiš, ker so nekatere nedolžne te pusti. Potrkaj na vrata pri Sariiikah in vprašaj kako so se veselile na veselici pevsk. društv. »Velesile.« Ali so jim res tako dobro dišalo tiste krasne laške pesmi v škedenjski koftariji. Po vsej vasi je odmevalo. — Klicale so menda laške ši jore ker pa jih le ni bilo
—	ostale so same. Brivec, nikar ne misli, da so bile same Sarinke, so bile tudi take ki so vipavske krvi; njih »nono« še zdaj nosi kratke hlače. Ali si slišal Teresko od Načeta kako se je hvalila, da italjanski mladenči jih bolj spoštujejo kakor domači.... in da lepše govore tisti sladki« ši, ši, Juca mi e ti.« in Mikica od Pišturja je tudi
pritrdila, da ima tovaršica »ražuon.« Jutro božje jih jo počasi spravilo domu, pa seveda treba je bilo še eno zapeti »per furlan«, da bodo ložej zaspale. Oj Brivec oj, britve tvoje oj, prinesi jih seboj !
Iz Starega trga. Pod tem naslovom se je drznil 1. marca t. m. neki, zaradi njegove potubnjenosti, daleč na okoli poznani človeče, brez vsakega vzroka, prašiti pridnega služabnika na parni žagi v Mar-kovcu. Ne naštevajoč njegovih slabosti, opozarjam samo na dopis, kateri tudi ni po njegovem lastnem »vzorcu izdelan« ; imel je namreč »duhovitega pomagača«, ali vzlic temu naznanjam obema, da smo dopis z velikim smehom čitali, in vsak brez izjeme, je to smatral za budalost. No, saj pa tudi ni čuda, da je bil tako neslan dopis, bili so ravno nekako pustni dnevi, in ako se ne motim še celo pustni torek — imendan vseh norcev. Zalibog, da dotičnemu ne more Brivec do živega priti, da ga nemore obriti; lahkoumevno kjer on nima še nič kosmatin, nasprotno pa mlečne zobe in pa dolg jezik. Dragi Brivce! napravi si, kjer tu z britvijo nič ne dosežeš tako pripravo, da tudi nesramne jezike odstraniš.
Markovljan, ki je Teb' dobro znan.
Iz Livka. Dragi Brivec! Na kobari-škem babi nisi dobro obril tistih dveh se-nieic iz Livških-Ravni, ker si imel premalo žajfe, torej obloži se zopet z žajfo in napoti se na rajžo po soški dolini. Pa ne pravi med potjo Soeanom, kaka smola so je pripetila senieicam na kobariškem trgu. Poslušaj toraj : te po vsej soški dolini dobro znane seničice so prišle na trg pa se okoli ozirale, da bi jim kedo je a j nakupil iti glej ali je čudež ali smola tu so dobile od Re-zjana čebulo in zibelke v spomin. Torej dobro nabrusi britev, ker bodeš imel veliko dela pri teh seničieah predno jih bodeš za dobro obril.
Vsega vednež. Sv. Ivan pri Trstu. Dragi »Brivec«, prav za gotovo smo te pričakovali na oni »srečni torek« k razdelitvi Desepijeve zapuščine ubogim naše fare. Da bi jih slišal kako so vdove kričale in klicale »Brivca« na pomoč. In kako lepo »žornado« bi imel, padla bi gotovo krona, če ne cel petak. Ti ki si močan in velik bi si že bil priril do mize na kateri je stal gospod. In kaj misliš zakaj je stopil na mizo, meni se zdi, da je ložej videl — močne in bogate. Lačne stare in osivljene vdove se niso upale v tako vojsko. Ti bi bil gotovo drugače izvršil to delitev; mežnar bi ti šel na roko, saj je imel listo ubogih.
Starašini tudi poznajo »reve« našega okraja. Pa vrag je že, da kjer se denar deli — pravice nij. Da bi »Brivec« bil stal na vratih sakristije oni dan, pa bi bil videl blede razkuštrane žene odhajati; ene so stiskale nekaj v roki, druge so pa molile leseni očenaš. Iz Trsta grede sem poslušal včeraj dve ženici, ki so se pogovarjale.
—	Botra ste prijela kaj vi ?
—	Ze peti bot sem bila tam pa nisem mogla do kaplana. Ce nisem se umaknila so me še zmastili* pomislite. Stari Cebajt in če se ne motim tudi Skico sta pila amaro, njima se je posrečilo.
—	Lepo so naredili botra. Jaz ki imam pet otrok, eden leži že tri leta bolan — sama sem vdova, če tudi sem se lepo priporočila naj ne zabijo name, pa kaj sem dobila; kar vidite tukaj na dlani — nič.
Kaj pa Mijotovka z sedmimi otroci. Nje oče je polovico življenja »ofrau« na kori; kako bi ji dobro prišel petak za »fet«. Vidite botra tako je s Tončko od Stoka in deset in deset drugih.
—	Kaj čete gosp. kaplan je nervozen.
—	Ce je on nervozen, so pa naši otroci lačni. Tako vidite botra, človek čaka, da bi dobil za par šulneev ali za llanelo — pa mu jo drugi pred nosom odnesejo.
Dragi »Brivec«, ali je bilo treba vseh tek kletev in jez, ko bi ne bili gospodje v farovžudelali vse tako na svojo roko. To ni bilo prov, pej bašta.
Kronca.
Iz Šmartna pri Litiji. Slučajno ni bilo našega obč. tajnika doma, pa se je vsedel naš modri g. župan, in dopolnil »delavske bukvice«, katere mu je pa si. c. kr. okr. glavarstvo vrnilo.
Bukvice sem po naključju dobil in po njih posnel popis v »eksempelc« mlajšim županom.
Ime in priimek: Franc Cine Rojstveni kraj : tamalakostrevnea, Rojstveno leto: taužent vuosemstu pjet
in sjedemdeset, Domovinska občina: kostreunca, Stan : hlape gre li knapm, Vera: Kristjan,
Opravilo : pr Lovšet smerc seka. Postava: bi naruodn, Lasje: veliki, Oči: zaspane.
Usta: dvet centimetrov šroke, (dotični je
moral široko ziniti da mu je g. župan z metrom zmeril usta) Nos: tumpast,
Posebna znamenja: desn rokav pr rekle raztrgan, k'ga noga boli, na levi nogi eompato.
Fodpis izdavajočega občin, oblastva: Jolian Brejznkar ta nov gsput župan u Smartu pr Letti. Dopoved o šolskih razmerjih in o pridobljeni Šolski omiki: u kostreunc nej šule.
Ime in stanovališče očetovo: Poionov
jager Cine, Privoljenje za nstop v delavno ali učno razmerje je dal: jest pa občinski zbor Oče: Cine, Taruli: Jerob,
Občina kjer dotični prebiva: en cajt
drva seka, pol pa gnoj voz, Prostor, pristojno politično, oziroma cesarsko policijsko oblastvo vpisuje pristavke o potni izkaznici: nejma nč izkaznice k še nej biu sudat, na mesto tajnika spisov sam gsput župan Jolian Brejznkar pa sam poterdu. Ljudje pa pravijo, da nimamo v Smar-tnem fejst župana, saj je bil z enim glasom izvoljen pa še ta je bil žegnan.
Ive Rolatis. Dolenja Branica. Pri nas je neki mladoletni štiridesetletni fant poiskal dekle, ker sc mu je zdelo, da je zrel za zakonski stan. Vendar ni bil popolnoma prepričan ali je ali ni »tauglih« zato je prašal modrejše za svet. — In res svetovalec mu pri litru odsvetuje: Janez nikar se ne ženi, ta je težki stan. Lahko še počakaš, da ti lasje in brada pojde v cvetje, potem pa si za vsako rabo. Dekle si pa lahko dobi, kakor cibe, ki se v žakelj lovi« —• Kadar se ta fant poroči — bo luna svetila svatom do-polunoči. —
Skesani kos.
Jjl
LETIGRAMI.
Montecarlo. Strela je udarila med igralce pri jasnem nebu. Vsi mrtvi le 31 živih. Katastrofo so provzročile nove karte, ki so dober prevodnik elektrike.
Fran Josip Land 15. 2.35 popol. Medved je pognal v beg straže, ki so varovale gimnazijo ter udri v osmi razred. Hotel je požreti vse dijake in profesorja. Bežali so mu vsi. Podrl je klopi in tablo. Baraba ga je pregnal.
Fran Josip Land IG. Ministerstvo Sponga je zaukazalo Barabi strogo postopati z dijaki, ki so bežali pred medvedom, in jim zapovedati da popravijo klopi v soboto popoludne.'
POZOR!
Trst — ulica Giulia št. 25. — Trst.
Kdor želi biti dobro in točno postrežen z svežim in vsakovrstnim kolonijalnim blagom kakor: kavo, rižem, oljem, testenino, moko, milom, Sirom ter raznovrstna fina vina v buteljkah ter sploh z vsemi jestvinami naj se obrne do podpisanega. — Pošilja tudi na deželo proti poštnemu povzetju. V mestu dobe na željo prosto na dom. j Nadejaje se obilo obiska beleži udani
Vekoslar Plesničar.
Najceneja kupčija
dokler je v zalogi.
2.20 gld. stane niklova —■ remontoir — žepnica z verižico in škatljico. 4.65 gld. prava srebrna — remontoir ura s posrebr. amer. verižico in etui. 4.90 gld. srebrna damen rem. ura z posr. verižico. 11.50 gld. prava z 14 kar. zlata rem. župnica z škat-in eleg. verižico.
Ura je garant, ua tri lota
1.50 gld. velja B kar. zlat. prstan s kamnom. — Pošiljatev na povzetje ali po nakaznici. — Blago, ki ne konveuira se tekom Š dneh spet sprejme in denar vrne
Bratje Hurviz
(Eksportna hiša.)
Krakovo, Stradon 17.
Bogato ilustr. katalog ur, zlataniu in srebrnin znižanimi cenami na razpolago. —
ES0T Agentje se iščejo.
Zavaruj si dom in življenje.
Prijatelj imate svoj dom ? — Ga imam.
Imate družino? — Dve hčerki. -Ali ■ ste zavaroval, dom in svoje otroke ? — sNiem še. — Nepreviden je vsak gospodar, ki ne zavaruje svoj dom in življenje svojih otrok To lehko storiš pri zavarovalnem društvu c. kr. priv. Assicurasioni Generali v -Trstu; družba je ustanovljena že leta 1831. Solidnost družbe kaže nje premoženje.
Družba ima 5.250000 z al >ž. kapitala.
Asikuracije so znašale :
Varstvena zaloga je znašala 81. dec. 1896. 66 milijonov 174.000 gld.
1, v zavarovanju na žvljenje 189 milijonov 459.000 gld!
B.
v Gorici
Pozor! Ifcl
Opozarjamo one čast. naročnike, ki so nam na dolgu lansko naročnino, da nam jo čim prej pošljejo, ker vendar ne bodo zahtevali, da se jim Brivec zastonj pošilja — Ako naročniki ustavijo plačevanje, zapre tudi Brivec svojo brivnico To je jasno kakor solnce. — Upravništvo.
rr
I Zalop in tovarna
S	pohištva vsake vrste
>
>
pohištva vsake vrste
l Ataanflro Levi Minzi v Trstn
^ Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje).
< < < <
i <
>
Bogat izbor v tapetarijali, zrcalili in » slikali. Ilustriran cenik gratis in franko /	vsakemu ua zahtevo.
konkurence.
na brod ali žele-
> > >
Cene brez
sc
Predmeti stavijo znico brez da bi se za to kaj zaračuuao.
(aaa/
Krčma
Trst ulica S. Marco štev. G. Trst.
Podpisani priporoča slav. občinstvu svojo gostilno pri sv. Jakobu, preskrbljeno vedno s pristnim istrskim črnim ter dalmatinskem črnim in belem vinom. — Dobivaj?- se tudi vedno mrzla jedila.	Udani
Aiit. Babic.
D. Zadnik - Trst
Via Nuova št. 28
Trgovina z najboljšim nianifaMurnini Magom,
Udobiva se najboljša Kotonina bela in ru-java za razno možko in žensko perilo. Mo-
derci najnovejšega kroja. Forštanji v najnovejšem risanju. Pleti(šjali) v raznih modernih barvah, Udobivajo se žepniki in raznovrstna drobnarija spadajoča v krojaško stroko. Ovratniki in ovratnice nove mode. Izdelujejo se možke obleke po meri.
Uzorci na deželo se pošiljajo zastonj in blago poštnine prosto. Za mnogobrojen obisk priporoča se udano
D. Zadnik
Ulica Nuova štev 28.
Tržna ulica v poslopju okrož. sodišča Po zmernih cenah nudimo fino blago, i. s. suhe in oljnate barve pokosti (lake), za-mazko (kit), klej, čopiče, razne krede, cement, zamaške, gobe, milo, sveče, petrolej, cevi iz kavčuka, mineralne vode. cedi (gume) kirurgično opravo, pogačo za pse, parfumerije itd.
Čemu v Ameriko
ko si (loma lahko denarja zasluži, kdor zna brati iu pisati in mu je resna volja, truditi se. Vprašanja v tej zadevi pošiljajo naj se v zaprtik pismih z napisom: »Ne v Ameriko !« poste restante v
«5©0OOOOOOCOOOCK
I. VCIČ, krojač
v Trstu ulica S. Maurizio štv. 11, II. nad.
Izdeluje moške obleke vsake vrste. Kakor si vsak naroči v popolno zado-voljnost.
Priporočuje se slovenskim krogom in drugim.
Za obilno naročitev
udani
I. Vičič, krojač.
„Slavisclies Echo" izhaja 1.. 10. in 20. dan v mesecu in stane na leto 5 gld. — V Trstu ga prodaja tobakarna Lavren čič, v Ljubljani bukvama Scliwentner po 14 nvč.
Časopis vestno zasleduje slovansko gibanje in temeljito razpravljata najvažnejša dnevna pcliti£na vprašanja. Noben slovenski poli-i tikarne bi smel biti brez tega lista.
Usojam si slav. občinstvu naznaniti, da prevzamem in izvršujem točno naročila na
_ i kavo, caj, olje, riž, makerone, delikatese, k _
1 uuiami sadje, ribe, vina itd.	I
Pošiljatve v omotih po 5 kg. oddajam po pošti, one od 30 kg. naprej pa po železnici s povzetjem.
Take pošiljatve se izplačajo vsakomur, posebno p. n. gg. krčmarjem, družinam in onim, ki rabijo za dom različne jestvine ali žele o raznih prilikah nabaviti si speciali-tete, katerih se na deželi ne dobi, ali pa le zelo drago, n. pr. morske ribe, in raje, sveže sadje, fino olje, itd.
§W Glavni moj namen je razpošiljati dobro blago in po nizki ceni.
Cenike dopošljem radovoljno in brezplačno.
Za p. n. gg. trgovce imam poseben cenik in zamoren dajati blago po tako nizkem kupu, da se ne bojim konkurence.
Tudi sprejemam zastopstva in vsakojaka posredovanja.
Z odličnim spoštovanjem	ERNEST PEGAN
Trst, ulica S. Francesco št. 6.
Gostilna Fran Potočnik
ulica Ireneo st. 1. - trst - ulica Ireueo št.l.
Toči pravo domače istrijansko, dalmatinsko in belo vipavsko vino, Steinfelsko
vedno zveže pivo. Gosta se vsak čas postreže z gorko ali mrzlo jedjo. Vso čedno n zdravo. Postrežba točna. Odprto vedno do polnoči.
Za obilni obisk se priporoča
udani
Fran Potočnik
gostilničar.
ČUDEN FRAN
urar
Glavni tli - LJUBLJANA - mm trg,
Priporoča ure, zlatanino, kolesa, šivalne stroje. Najnižje cene. — Najfinejša Stiria kolesa in več drugih vrst koles. Ceniki na razpolago.
(( Leposlovni list za ženske i z-haja v Trstu dvakrat v mesecu. Prinaša razno gradivo za ženski svet; posebno pripovesti, pesmi in razne' j) od učne nasvete za matere in h č e r-k e. — Za vse leto velja 6 kron. Naslov : Upravništvo „Slovenke" — Trst.

Prodajalnica jestvin
Vekoslav Pečenko
ulica Commerciale 11.
Podružnica ravnotam št. 12.
Našim slov. gospodinjam, hišnim in drugim, katere stanujejo v obližji moje prodajalnice naznanjam, da se v moji zalogi dobo vse potrebne jestvine za katero si bodi družino:
kava, olje, riž, sir, makaroni, fižol, moka, sveče, frank itd.
Vse po primerni ceni samo dobro in zdravo blago. Pošilja tudi na deželo. Z obilni obisk se priporoča udani
Vekoslav Pečenko,
trgovec.
tOOCOOOOOOOOGOO
NOVAK MIHA
trgovec
ulica S. Catarina št. 9. - TRST - ulioa S. Catarina št. 9.
(Nad 30 let stara firma).
Razpošilja razna olja, kavo, riž, južno sadje, jestvine in kolonijalno blago. Pošilja se na debelo in drobno.
Pošiljatve samo na povzetje, posode ostanejo na račun firme odjemalca pa pogodbi. —■ Blago, katero ne vgaja, se vzame nazaj.
Cena olju je od 28 nvc., do 72 nvč.
Kave dobite : Ceylon, Domingo, Gua-temale, Jamaika, Moka, Java, Portorico, Perl, Victoria, Rio in Santos.
Priporoča svojo bogato zalogo vsem stanovom : duhovnikom, učiteljem in uradnikom.
udani
Novak Miha.
ica u
registrovana zadruga /. omejenim poroštvom,
edini in prvi slovenski denarni zavod v Trstu
Ulica S. Francesco št. 2 sprejema hranilne ulogc in obrestuje 4°/0. Toliko ne plačuje v Trstu noben denarni zavod.
Ren tu i davek od vlog plačuje zavod in ne vlagateljo Obresti se vsako leto kapitalu pripisujejo, da teki. obresti od obresti, tudi če dotičnik ne prinese knjižice.
Vloženega je bilo leta 1892 gld. 17.603.7B
1893	„ 88.245.13
1894	„ 49.741.6(5
1895	„ 88.644.52
1896	„ 125.448.27
1897	„ 164.907.79
1898	„ 261.424.45
Skupni promet od 1892-1898 gl. 3,212.095 10
Pri slovenski tržaški posojilnici in hranilnici se denar podvoji 6krat prej kakor pri drugih hranilnicah.
Prva slovenska trgovina z ž e 1 e ž j e m
Konjedic & Zajec
v Gorici, pred nadškofijo 5.
Oče, po kaj greste v Gorico? Moram nakupiti razno železje. Pri Konjedicu & Zajcu dobim najboljše štajersko železo, železne, cinkaste, pocinjene in medene ploščenine, razna orodja, šte-dilnt: ognjišča, peči, cevi, nagrobne križe. Tu dobim okove za pohištva in stavbe; koroški acalon in Brescia jeklo, razne cemente in kmetijske stroje. Vse po najnižjih cenah.
Svoji k Svojim!
Podpisani priporoča slovenskemu občinstvu bogato založeno pekarijo. — Postreže vsaki čas s zvežim kruhom : prodajalce, krčmarje in odjemalce na debelo s primernim obitkom. Kruh se prinaša na zahtevo na dom. Prodaja se vseh vrst moke — domače pečivo — sladkarije in pristno domače maslo. — Sprejema v peko domači kruh ; vse po nizkih cenah. Pekarija je v
ulici Stadion št. 20.
odprta je od 5. ure zjutraj do 10. zvečer. Priporoča se udani
Jakob Perhavc,
lastnik.
<
i
i
O*
Pozor!
Pozor!
za leto 19DO je izšel.
Koledar se prodaja po knjigarnah in tobakarnah v Trstu, Gorici, Celju, Kranju, Ljubljani in na postajah južne železnice.
Cena 30 nov. (60 h. po pošti 35 nč. 70 h.)
m >

>