Natisov 15,000. Ptuj J ?ane fete" izhaja vsaki tdatiran z dnevom [ihodnje nedelje. toina velja za Av-za celo leto Boo, za pol leta Kose, za četrt leta liti, na Ogrskem Ktozemstvu: Za Klo 9 kron, za bu 4 krone 50 vin. Kho je plačati samezne šte-irodajajo po I 20 v. taišlvu in upravičim se nahajata v icdališko po-| ilopje štev. 3. Dopisi dobrodošli-in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za V, za >/, za '/. za '/. za >/,. strani K 160--strani K 80■ — strani K strani K strani K 40 — 20 — 10 — 5'— strani K 2.— Pri večkratnem oznanila se ceha primerno zniža. za V11 strani K 1/. V Ptuju, v nedeljo dne 1. aprila 1918. XIX. letnik. Vojna in mir. Richthofen dosegel je svojo 74. zračno zmago. Prvi generalkvartirinojster Ludendorff. bitja ministra Czernina. — Sploški mir preprečili. — M in jugoslovanski veleizdajalci. — Nemške zmage na zapadu vedno večje. — Uspehi na morju. Zaupnik presvitlega našega cesarja, mi-ler za zunanje zadeve grof Czernin je' . velezanimiv govor, poln ponosa na malto orožje naših in nemških zavezniških kov in poln veselega upanja, da se kma-[k uresniči splošni mir. Minister je pri temu [pa tudi s povzdignenim glasom izjavil, da L tisti, ki v prvi vrsti zavlačujejo voj-iio, ki preprečujejo mir, ne sedijo v ppzemstvu, marveč pri nas dom a.Ze pred njo veliko ofenzivo je bil splošni mir skopaj gotova stvar ; ali — kakor pravijo natan-I {na poročila iz inozemstva, — zunanji s o-prazniki so dobili novi pogum, ker so jim domači naši češki in jugoslovanski [ veleizdajalci obljubili, da razbijejo Avstrijo. Ti [veleizdajalci so torej krivi nadaljevanja voj-f>, ti so krivi zavlačevanja miru, ker želijo, la bi naši sovražniki zmagali in [bi ee s tem njih blazni cilji uresničili. To je [zdaj od cesarjevega ministra pribito. In mister nas kliče vse na boj zoper ta veleiz-:ki strup! Opozarjamo še posebej na [govor ministra, ki ga v današnji številki prinašamo. .Veleizdajalcem je bila [krinka raz lica potegnjena! Nemško zmagovito prodiranje na zapadu [napreduje z vsakim dnevom in rodi krasne uspehe. Doslej so Nemci vjeli nad 75.000 ;ležev in Francozov ter zaplenili razven nepreglednega druzega vojnega materijala ad 1100 topov. Tudi na morju se je doseglo zopet lepi uspeh. Avstrijsko uradno poročilo od četrtka. K.-B. Dunaj, 28. marca. Uradno se | danes razglaša: Na Beneškem mestoma živahni artilerijski ogenj. Na z a p a d n i fronti pridobil je napad | zopet na prostoru. Šef generalštaba. Nadaljevanje nemških zmag. Nemško uradno poročilo četrtka. od Iz K.-B. Berlin, 28. marca. (W.-B.) velikega glavnega stana se poroča: 1 Zapadno bojišče. Na bojišče na Francoskem pripeljal je Anglež nove, iz drugih front odtegnjene divizije našim četam nasproti. — Severno zapadno od B a p a u-m e vrgli smo sovražnika iz vseh odprtinskih postojank naBurgnoy in Hebuterre nazaj. S posebno ljutostjo boril se je sovražnik zaman za zopetno1. pridobitev Alberta. Močni, od pancerskih*. vozov spremljani napadi so se razbili krvavo na zapadno mesto ležečih visočinah. Južno od Somme vdrle so naše divizije na mnogih krajih skozi vse sovražne postojanke hi so vrgle Angleže in Francoze v od 1. 1914 od vojne nedotaknjeno pokrajino Francos' 9 nazaj. - Zmagovite čete nemškega prestolonaslednika so v neza-držljivem napadu od St. Quentina preko Somme vdrle v sovražne postojanke v okroglo 60 kilometrov globokosti. Vsilile so včeraj do Pier recou rta in so zavzele Montdidier. — Naše izgube se držijo v normalnih mejah; na posameznih središčih so težje. Število lahko ranjenih se ceni od 60 do 70% vseh ranjencev. — Na lotrinški fronti so postali artiljerijski boji močnejši. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od petka. K.-B. Dunaj, 29. marca. Uradno se danes razglaša : Na vzhodu in v Italiji nobeni posebni dogodki. Šef generalštaba. Nemci vjeli nad 70.000 sovražnikov in zaplenili 1100 topov. Nemško uradno poročilo od petka. K.-B. Berlin, 29. marca (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. V krajevnih bojih na obeh straneh Scarpe vdrli smo v naj-spfedajšnje angleške postojanke in smo več tisoč mož vjeli. — Pri in severno od A 1-berta nadaljeval je Anglež brezuspešno in z velikimi izgubami svoje protinapade. Med Somme in Avre smo nanovo napadli. Iz starih postojank in hrabro hranjenih vasi vrgli smo sovražnika preko Barsuser-Abencourt proti zapadu in severnem zapadu nazaj. — Proti posameznim oddelkom naše nove fronte med Montdidie r-N o-y o n vodil je Francoz večkrat ljute protinapade ; izjalovili so se pod težkimi izgubami. — Doslej dognani plen od začetka bitke znaša 70.000 vjetih in 1100 kanonov. — Na lotrinški fronti trajalo je povišano ognjeno delovanje naprej. — Ritmojster von Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. Dunaj, 30. marca. Uradno se danes razglaša: Na Piavinem otoku Papadopoli zavrnile so naše varstvene čete en italijanski sunek. Tudi v ostalem je bilo bojevno delovanje na južnem zapadu živahnejše. Šef generalštaba. Novi uspehi v nemškem prodiranju. Nemško uradno poroči.lo od sobote. K.-B. Berlin, 30. marca. (W>B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bo,|i ftce. -Na bojišča severno od Scarpe je položaj nespremenjen. Izči-stili smo od sovražnika A y e 11 e. — Med Somme in Avre vrgli smo Angleže in njim na pomoč prihajajoče Francoze iz delov njih spredajšnjih postojank in smo zavzeli Beau-court ter Mezieres. — Francoski napadi proti Montdidieru so se izjalovili. Francozi so zdaj tudi z razrušenjem L a o y a pričeli. Vsled trajnega obstreljevanja bila je katedrala znatno poškodovana. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Živahni boji v Italiji. Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. Dunaj, 31. marca. Uradno se danes razglaša: V Italiji traja živahnejše bojevno delovanje naprej. Šef generalštaba. Nemške zmage med Somme in Oise. Nemško uradno poročilo od n ede lj e. K.-B. Berlin, 31. marca. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Na visočinah severno od zgornje A n c r e zavrnili smo angleške protinapade. — Med Somme in O i-s e smo v napadu nove uspehe dosegli. Na obeh straneh potoka L u o e najspredajšnje s francoskimi regimenti ojačene angleške črte, vzeli v naskoku v dolini ležeče vasi A r v e r-court, HargardinDemuin ter smo vrgli sovražnika vkljub najljutejšim protinapadom : M o r e u 1 in severno ležeče gozdne visočine nazaj. Med Moreuliom in No-yon o m napadli smo prihajajoče francoske kore. — Severno od Montdidier vrgli smo sovražnika čez reko in smo zavzeli na zapadnem obrežju ležeče postojanke. Večkrat ponovljeni protinapadi Francozov zapadno od M o n t d i e r a so se krvavo izjalovili. F o n-t a i n e je zvečer v naskoku zavzet. M e š -niel pa se je v ljutem bojn obdržalo. — Od M o n t d i d i e r a do N o y o n a napadajoči Nemci vrgli so sovražnika iz njegovih sveže zgrajenih jarkov do T i e r c o u r t a in V i 11 y. Močni protinapadi Francozov so se tudi tukaj izjalovili. — O i s o obvladujoči for E, e n a n d, južno-zapadno od N o y o n a, j se je v naskoku zavzelo. Od vseh strani fronte j se poroča najtežje krvave izgube sovražnika, i Prvi generalkvartirmojster ; L u d e n d o r f f'. Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Dunaj, 1. aprila. Uradno se danes razglaša: Ob spodnji P i a v i, v prostoru od Schliigena (Asiago) in v dolini L a g h i bih so italijanski poizvedovalni sunki zavrnjeni. Sef generalštaba. Nadaljevanje nemškega napada. Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Berlin, 1. aprila. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Na bojišču severno od S o m m e so se artiljerijski in minski boji zvečer zopet oživeli. — Med potokom Luce in reko Ancre smo nadaljevali svoje napade in smo zavzeli visočine severno od M o r e n i 1 a. Angleži in Francozi, ki so večkrat brezuspešno v protisunku napadli, dobili so težke izgube. Neki krajevni sunek na zapadnem bregu A v r e prinesel nas je v last gozda Arrachias. — Tudi včeraj poskusile so francoske divizije v večkratnem navalu, zapadno od M o u t d i d i-e r a ter Don in M a v o m izgubljene vasi in visočine pridobiti. Vsi napadi so se krvavo razbili. — Z boji zadnjih dni se je število od začetka bitke pripeljanih vjetih na več kot 75.000 mož povišalo. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od torka. K.-B. Dunaj, 2. aprila. Uradno se; danes razglaša: Ničesar poročati. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od torka. K.-B. Berlin, 2. aprila. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Na bojni fronti j ost.al je položaj nespremenjen. Protinapadi, ki jih je sovražnik pri H e b u t e r n e in s poseb- i no ljutostjo proti od nas zavzetim visočinam j med potokom Luce in A v r e peljal, so se pod težkimi izgubami razbili. Manjši infanterijski boji med Ancre in O i s e. — Francozi so nadaljevali obstreljevanje od L a o n a. j Veliko število prebivalcev postalo je njih žr- 'i tev. — Poizvedovalni boji na vzhodnem bregu M a a s e, pri Haudomontuin juž" no-vzhodno od T h a n n a prinesli so nam vjete. — Včeraj smo 22 sovražnih letal in 5 balonov sestrelili. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Prvotna velika zmaga Nemcev na zapadu. (Iz uradnega popisa.) Dne 26. t. m. so Nemci prebili angleš-ko-francosko bojno črto na bojišču pri Som-mi; dalje so prekoračili Ancre, vzeli Albert in Roye. Ob obeh straneh Somme so se pričeli Angleži in Francozi umikati; močni oddelki krijejo njih umik. Včeraj so Nemci ob obeh straneh Somme napadali dalje in počasi napredovali. Reuterjev poročevalec pri francoski armadi naznanja, da je zdaj napočil tisti trenutek, ko mora poseči v bitko rezervna armada sporazuma, ker so se nemški voji že gotovo utrudili. Nemci, tako sodi, groze zdaj zahodu čez bojišče ob Sommi, iz No-yona pa Parizu, ker vodi od tam čez Com-piegne cesta v Pariz. Tudi sicer, kakor pravi „Corriera della Sera", Angleži splošno pričakujejo, da bodo Nemci proti Parizu udarili. Albert, katerega so Nemci vzeli, je zato posebno važen, ker vodi iz tega mesta tvor-nic z 12.000 prebivalci cesta v Amiens. Na-skakovalna nemška armada je razširila svojo fronto na 120 km. Fochova rezervna armada še ni nastopila, pač se pa čuje, da pošilja Foch znatne silo- svoje armade z juga približno v prostor Compiegno—Clermont—Be-auvais proti Nemcem, da brani Pariz. Ako se Nemcem posreči, da vzamejo Amiens, bi bilo desno krilo angleško-belgijske armade ogroženo za hrbtom. Zanimivo jo, kakor poročajo listi, da stoji od Kanala do Adrije 500 divizij pripravljenih na boj. Ludendorff je rekel te dni časnikarjem : Začetno bitko smo dobili, kaj ji bo .še sledilo, se dane.s še ne ve. Sodba nevtralcev. C ur i h, 29. marca. „Neue Ziiricher Nachrichten" pišejo: Nemci so s pomočjo slavne avstro-ogrske artiljerije dosegli sijajno zmago. Premoč nemškega vodstva se je brezpogojno pokazala. Po dosedanjem razvoju velike bitke na Francoskem se more pričakovati, da postane to le zaključna odločilna bitka v svetovni vojni. Dnevi Clemenceaua in najbrže tudi Lloyda George so šteti. To je vprašanje prihodnjega tedna. Stojimo pred veliko odločilno končno zmago osrednjih velesil. 120 km. Krupp je izdelal nov top, ki strelja, kakor poročajo, 120 km daleč. Iz tega topa sedaj Nemci obstreljujejo Pariz. Ta vest je presenetila ves svet. Ko so Nemci obstreljevali Dunkerque, so se vsi čudili, da more top streljati: 40 km daleč. Takrat 8e je razpravljalo, če je tako orožje sploh mogj Kako malo pripravljeni smo pa bili na i 120 km! In, vendar! Napravimo si na; sliko o potrebni eneržiji, ki jo mora. kroglja, da v minutnem skoku premagat velikansko daljavo. 24 cm granata tehta { li 200 kg. Dosedanji Kruppovi ladijski vi bruhajo take granate z eneržijo pribil 8500 meterskih ton skozi ozračje. VzemS okroglo 10.000 in daljavo 16 do 20 km. bi hoteli doseči daljavo 120 km, bi bila] trebna 6 do 8krat večja eneržija. G0.000 do 80.000 meterskih ton/ Xajvei Kruppova krogla, ki tehta 620 kg in kij izstreli s približno 1000 m začetne hiti razvija silo, ki odgovarja 25.000 do 31.( meterskim tonam. Za novi Kruppov top] tedaj rabili dvakrat do trikrat večji nabj kot ga že delj časa vporabljajo za vef Kruppov top. Taka količina smodnika j končno še ni izključena. Nazadnje sedal praviti tudi taka cev, ki prinese ta dvojni ^ trojni naboj, ne da bi počila. Pravtakoi mogoča nova oblika izstrelka, ki povz manj zračnega trenja, kot dosedanje gran Zelo zanimivo je tudi, kako visočino do taka krogla. Granata, ki je padla v P^ je morala prileteti iz nedosegljive, bajne' sočine: namreč iz višine 30. 40 do 50 Granata je morala tedaj romati zelo ..g boko" v ozračje, predno je padla v Pa Nastaja mnogo zanimivih vprašanj, n. kako velika je možnost zadetka in kako lika razpršitev ? V prejšnjih desetletjih bi] tak top brez pomena, ker niso mogli vidj cilja. Danes je to potom aeroplanov mog Nadaljno vprašanje je, kako dolgo je porabna. Manjši angleški ladijski topovi neso okroglo 350 strelov, največji samo 19 Koliko strelov prenese 120 km top ? To b pokazala bodočnost. Drugo zanimivo vpra nje je, koliko časa potrebuje krogla, da loti tako velikansko daljavo. Granata nej naravnost, marveč napravi lok, ki meri do 160 km. Imeti bi morala 2400 do 280 začetne brzine, da razvije prej omenjeno soko silo. Potrebovala bi tedaj približno i minut ali še manj, da prileti na svoj Brzovlak rabi 2 uri, avtomobil bi moral že pravi voz za dirke, da bi to pot napram v eni uri. Novi uspehi podmorskih čolnov. W.-B. Berlin, 20. marca. Naši poj morski čolni so v Irskem morju in na vzh nem obrežju Anglije zopet 20.000 brutto-n gister-ton sovražnega trgovsko-ladijnegaj štora uničili. Šef admiralnega štaba mornaric 20.500 ton potopljenih. W.-B. Berlin, 28. marca. V zatv Občinska seja. Po H. Fraungruber. : „AU smo ?" vprašal je župan na občinski seji in pogledal okoli sebe. „Kje je Haberleitner f" Eden je pogledal druzega, ali Haberleitnerja ni bib. Končno se je oglasil hlapec. „Bil sera pri njemu. gospod župan. Ko sem polrkal, zavpil je Haberleitner: „Jaz spim!" No, sem si mislil, ako človek spi, se mu ne more nobene pošte sporočili. Zato ni tukaj, la Haberleitner." „Taka neumnost", pravi župan in si posadi špeg-lje na nos. A Dukovec je poslal pismo, ta se je tudi zmuznil. Poslušajte (čita): ..Podpisani prosi, da je nakrat zbolel, zato se ne more seje udeležiti in prosi zato, da bi se ga zato oprostilo, zato, ker je zbolel. Udani Miha Kajl, po domače Dukovec. — Ta bi imel tudi po seji čas, postati bolan. No, zdaj pa smo. Torej — vi veste, da hočemo cesto, novo cesto od Karvinklovega gozda, da pripeljemo les lahko do železnice." „I.ahko do železnice"; dejal je Slrabihler, „bravo, to je ta prava." „Torej dobro! Zemljišče je Gozdarjevo. Zato je Gozdar na današnji seji prva točka." „Holt ja", zarepenčil se je Gozdar, „jaz moram moj travnik pustiti, zalo sem prva točka, tako rekoč glavna točka. In to me veseli in zato pravim; ja, jaz dam travnik!" „Prav je", omeni župan, „to je lepo od Gozdarja da s to zadevo ni proti občinskemu blagru. Ali ljudje, gospod okrajni glavar vidi tako rad ednoglasni sklep in zato moram vsacega vprašati. Kaj misli Ravtašel k cesti ?" ,Jaz sem tako zanjo", pravi Ravtašel. „Jaz tudi", zakriči Mandl, „cesto moramo imeti." „Moramo imeti, bravo", potrdi Slrabihler. „No, in Daksel?" • ,,Se razume", meni ta, „to je bilo vedno moje govorjenje." „Kaj}" se razburja Harfovec, „ali nisem !o precej reket? jaz in moj sosed in kolar, mi smo bili prvi!" „No, potem je dobro", razveselil se je župan, „po-tem imamo itak ednoglasni sklep. Ali ljudje, gospod okrajni glavar meni, da bi bila dolžnost občinskega zastopa, da malo premisli —" „Malo premisli" mrmra Slrabihler, „bravo, to sem si že dolgo mislil, da to ni prav, ako se nič ne premisli —", Župan udari po mizi. „Zdaj govorim jaz! Ker bi napravila cesta občini troške —" ,Je že res", dejal je Gozdar, „in jaz naj dam zato svoj travnik." . ,,Tega ti mora občina odkupiti", meni župan; ,,in delavce moramo plačati in vsak kmet mora šoter do-voziti, no, saj tako veste, da ni nič zastonj na svetu." Zdaj je ostal Daksel in potipal s svojo palicoj županovi grbi. „ln to rečem, cesta bode vsak dan koštala, saj vemo, kako to gre". „Prav imaš, Daksel", pomagal mu je Mundl,, bilo vedno moje mnenje. Dalje traja, več košta. Tu ne sme kar notri skočili". „Kaj pomeni to ?" pravi župan ; „saj ste bili ravi kar vsi za cesto". „Vsi za cesto, bravo", reče Slrabihler, „kaj se | zato ? Nova cesta, to je že dobro, ali slabe čase človek tudi premisliti, ko je itak denarja tako malo", „Kaj", zakriči Hariovec in postane rdeč kot ku rak, ali nisem to vedno rekel ? „Ne, tega nisi rekel", se brani župan. „Mislil sem si pa to. Jaz in sosed in kolar, j smo zadnji, da bi se denar veu metal". „Se razume", pravi Daksel in potipa zdaj Harj ca s palico po grbi, ,,in končno vprašam: ali mori imeti novo cesto ? Kaj ne, Gozdar ?" ,Je res, res, jaz ne dam svojega travnika za I tacega, to mi niti v glavo ne pade". Župan izprazne svojo fajiico in vstane : „Torej, ali se naj ceslo zgradi ali ne ?„ „Ne", zavpijejo vsi, „ne, bogve zakaj!" ..Torej smo edini! Cesto se ne zgradi in to] slabo. Ali ednoglasni sklep imamo in to je prav. Lju " seja je končana!" — 3 — okolišu okrog Anglije uničili so naši orski čolni 20.500 brutto-register-ton tr-rako-ladijnega prostora. Šef admiralnega štaba mornarice. 23.000 ton potopljenih. W.-B. Berlin, 29. marca. .V zatvor-m okolišu Srednjega morja so naši pod- ki čolni 7 parnikov od okroglo 23.000 "tto-register-ton potopili Šef admiralnega štaba mornarice. (Hrvatsko) Pojasnila fŠta.S ■ in prospekt gratis. aoswa . Dobra oskrba zasigurjena! 158 i Lichnovvsky, katerega sliko prinašamo, bil svoj čas nemški poslanik. Pred kratkim je objavil grda obrekovanja zoper Nemčijo, češ, | je ta zakrivila vojno. Zato so tega moža islovenski listi seveda v deveta nebesa kovali. se je dokazalo, da njegovi članki niso ni5 druzega nego navadna laž in zavijanje. 'Prvakom je seveda vsaki lump dobro došel, hujska zoper z nami zvezano Nemčijo ! Politični utrinki. Kdo bi vladal v Jugoslovanski" državi ? V svoji zloglasni „deklaraciji" pravijo [jugoslovanski" poslanci, da zahtevajo jugo- "ovansko državo, to je združenje Srbov, Hrtov in Slovencev v eno državo „pod habs-škirn žezlom. Za nas je jasno, da je to veda le grdi šviudel. Kajti prvaški listi so opetovano izjavljali in še vsak naprej izjavlja, da je deklaracija le „minimalni program, to se pravi, da vsebuje le najmanjše zahteve. Med jedjo prihaja apetit! Ako je ta blazna deklaracija res le najmanjša in naj-potižnejša, potem ostane na poti v tej smeri ena zahteva : jugoslovanska država" brez okvir j a avstro-ogrskemonar-hij e in b r ez h ab s bur ške ga žezla. To je tako jasno, kakor beli dan in le pijane klerikalne babnice, ki delajo danes pri nas na Slovenskem politiko, ter navadni veleiz-dajalski zapeljivci zamorejo to nepobitno dejstvo tajiti. Zdaj pa vprašanje: Kdo bi v jugoslovanski državi" v resnici vladal? Za osebo ne vemo, kajti na Balkanu so kralji vseslovanskega mišljenja večinoma potom morilčevega revolverja ali rablja lastnih svojih oficirjev končali. Gotovo je le eno : Najmočnejši živelj v Jugoslovanski" državi bi bili Srbi, za njimi Hrvati, konečno pa Slo-! venci. V svoji neskočni vladoželjnosti, brez- bzirnosti in podivjanosti bi si znali Srbi alu pridobiti vso oblast in nadvlado. P o-srbili bi v kratkem Hrvate, od katerih jih loiii itak le mala jezikovna in verska razlika, in — Slovenci bi bili podjerob-stvom in tlačanstvomSrbov. Tako kakor svojo narodnost, bi morali Slovenci in Hrvati tudi žrtvovati svojo vero, kajti Srb je strupeni sovražnik rimsko-katoliške vere, on ne trpi druzega nego pi-avoslavno srbsko cerkev, v katero bodejo morali tudi marsikateri katoliški duhovniki prestopiti . . . Tako stoji stvar s tistimi Jugoslovanskimi" huj-skarijami, ki se jih trosi med nevednim ljudstvom, namesto da bi se med ljudstvom v teh težkih časih raje širilo čut za avstrijsko domovino in ljubezen do cesarja! Bogokletstvo. Mi gotovo ne zavijamo farizejsko oči, kakor da bi bili najboljši kristjani na svetu. Ali vero v politične namene izrabljati, tega mi ne maravno in to mi iz vse duše obsojamo, Kdor je prebiral slučajno velikonočne, številke prvaških listov, temu so se morali pač lasi jeziti. Kar se je tukaj skupaj skrpucalo, zlagalo in zmazalo, to presega že vse meje. Velikonočni praznik je vendar spomin na Vstajenje Odrešenika Krista. Prvaški listi pa pisarijo zdaj : „Mi vstajamo" (mi == jugoslovanski odrešeniki; ali pa „Naše Vstajenje" (naše — ono „Jugoslovanov"). Kaj briga te ljudi spomin na trpljenje, smrt in vstajenje Jezusa nacarenskoga ? Briga jih le .jugoslovanska" ideja, —v na delavnik in praznik, v krčmi in v cerkvi, pred oltarjem in na prižnici ter v urodništvu, kjer se delajo debeli politični popi na potrpežljivem papirju za „Bogove" . . . Spominjajmo se nazaj ! Kako divja gonja je skozi par let divjala zoper „Štajerca", kot ,.brezverski list", kot „autikrista", ker se je upal „Štajerc" par politikujočih popov, ki so bili tudi osebno umazani, za ušesa prijeti. Danes uganjajo politični duhovniki sami pravo bogokletstvo in noben škof, nobena cerkvena oblast ne dvigne svoje roke, da bi udarila po kiivcih! Vera po farjih gor, po farjih dol. Komu bode zaupan uvoz ukrajinskega žita ? „Reich8post" piše: Te dni se je na Dunaju neka žitno-tran-sportna družba pod imenom „G i g" ustanovila, katere naloga bode, določene množine žita iz Ukrajine na Avstrijsko spraviti. Doslej se je 11 komisijskih firm postavilo, ki bodo vse v Ukrajini delavne. V predstojni-štvu „Gige" sede sledeči gospodje: Moric K o h n, podpredsednik borze za kmetijske pridelke na Dunaju ; Hermann R e i f, podpredsednik žitne prometne družbe ; Kari K e r f e 1, predsednik praške produktne borze, dr. F i s c b 1, glavni tajnik praške produktne borze ; Kari G i b i a n ; Kari Gehorsam; dr. Aleksander H o r o w e t z, generalni tajnik borze kmetijskih pridelkov na Dunaju ; Milan Herman, direktor komunalne banke za industrijo in trgovino na Dunaju; Viljem Lowy na Dunaju; Ludvik S a j k o, Praga : Ludvik Wertheimer; za ravnatelja sta bila izvoljena dr. Fuchs in Friderik G1 a t z. Človek kar ne veruje svojim očem ! Zastopniki onih krogov, ki so že v miru s špekulacijo v žitu svoj najlepši „kšeft" delali, levi produktnih borz bodejo zdaj z mono-polskimi pravicami za uvoz žita obdarovani. Ali nimamo na Avstrijskem nobenih velikih skladiščnih zadrug, mlinskih zvez, kmetijske in trgovske zadruge, ali nimamo pred vsem nobenih kristjanov, ki bi se jim zamoglo izročiti ta za preskrbo z živili prebivalstva tako važni urad? Ukrajini bodejo gledali, kadar bodejo imeli opraviti s to „Gigo." Gotovo so imeli Avstrijo za vsaj nekoliko krščansko državo. Zdaj jim postavi ta država kor-poracijo nasproti, ki je navidezno poslana od kake nove cijonistične republike. Pa razven vtisa, ki ga bode „Gig" napravila na Ukrajino, — katere jamstvo ima krščansko prebivalstvo, da bodejo žitni špekulanti mirnih časov v vojni interese ljudstva pospeševali ? Ta nova judovska centrala nam je še manjkala ! Varstvo domovja. Gospodarska beda, v katero nas je vrgla vse svetovna vojna, zahteva ne samo pospeševanje vseh onih odredb, katere zahteva-o redno vrnitev motenega gospodarskega življenja, marveč se mora tudi one točke v oko vzeti, ki jih zahtevanovo orijentiranje, in ki jih jo zlasti v tem videti, napraviti se v lastno-državnem gospodarskem okolišu kolikor mogoče samostojne in neodvisne. Važnost tega spoznanja se razsvetuje z dejstvom, da na primer pred vojno, tako v Nemčiji, kakor tudi v avstroogrski monarhiji, ni bilo mogoče, stavbena dela v zidarskem rokodelstvu uresničiti brez vporabljanja inozemskih rokodelcev. To dejstvo je tembolj sramotno, ker je v istem času nevarno veliko tisočev mladih ljudi iz omenjenih državnih okolišev, zaradi pomanjkanja na organizaciji in primerni delavski priliki, bilo prisiljeno izseliti se in si v tujini kot malo cenjeni delavci ali hlapci svoj kruh težavno služiti. Iz tega zamore le slediti, da se dotične domovinske oblasti slabih posledic niso zavedale in vsled tega svoji nalogi, te mlade sile lastnemu narodu v službo dati, niso postale pravične. Isto pomanjkanje razumevanja vladalo je tudi glede napram odlikovanju raznovrstnih tujih pridelkov, ki so bili jako mnogokrat v škodo lastnega gospodarstva vporab-ljeni — in pri čemur je bilo nekaterikra^t celo iz popolnoma ničlih vzrokov, domače tekmovanje onemogočeno ali omejeno. Samoumevno je, da pri takemu pomanjkanju narodno - ekonomskega razumevanja, narodno blagostanje ne raste; zato se ne more dosti dovolj nato opozarjati, da pri zopetnemu uresničenju razrušenih zgradb se ne bode učinkovanje domovinskega varstva ne samo raztegalo na preprečenje popačenja po neprimerno tujem načinu stavbe in vporabo takega stavbenega materijala, marveč da se bode moral tudi na učinkovanje na vzgojo primernih delavskih moči za potrebno domače stavbeno obrt raztegati, kar se bode po propagandi in pridruženju pridne posredovalnice delavcev in učencev gapričelo ter kar bode domačemu gospodarstvu v korist. Pač bi se ne smelo celo pri najširnejšemu izsidanju omenjene organizacije varstva domovja, mednarodno tekmovanje na izmenjavi blaga in osebne prostosti biti preozkosrčno, ker bi bilo ravno tako bedasto kakor neumno, ponu-jano dobro tuje blago, ki je namenu primerno, samo zaradi tega izključiti, ker bi se manjvredno domače principijelno hotelo pro-težirati in vkljub znanim posledicam ne hotelo na stran položiti. Hvalevredna in v splošnem interesu ležeča naloga bi bila tudi v tem videti, da varstvo domovja z ozirom na sedaj vladajoče pomanjkanje najbolje primernega stavbenega materijala in dobro izurjenih delavskih sil glede zopetne zgradbe vsled vojne uničenih vasi in mest, ter drugih stavb, bode moral svoj vpliv v tem oziru vporabiti, ob sebi že obžalovanja vredne prosilce za stavbe s primernim podukom pred prenaglimi odredbami in ukrepi svariti, da se take na lastno pest idoče in večinoma hrepenenju varstva domovja nasprotujoče izpeljave stavb kolikor mogoče preprečijo. (Dalje prihodnji!!.) Tistim, ki so podpisali... Prečitajte krasni in velepomembni govor cesarjevega zaupnika, ministra za zunanje zadeve, grofa C z e r n i n a. Ako imate le iskrico poštenja v sebi, potem vas mora rdečica sramote obliti ? Kaj, ko bi na Dunaju res pregledali tiste pole in se zanimali za to ali ono ime ? Minister Czernin je dejal, da so češki in jugoslovanski rogovileži, ki delu-! jejo za raztrganje A v s b-r i j e in k r o-" n o v i n v službi naših sovražnikov. In vi ste — 4 — tem hinavskim zaveznikom zunanjih sovraž- j veznike na to stališče spravil. Bog mi je nikov njih farizejske pole podpisali. Tako da zamore kdo v sovražno inozemstvo poročati, toliko in toliko tisočev Slovencev je proti Avstriji! Vi, ki ste podpisali, ah' vas ni sram ? Grof Czernin je dejal na podlagi nepo-bitnih dokaaov, ki jih ima kot zunanji minister, da bi se bil pred kratkim sklenil splošni mir; ali sovražniki so razprave vstavili, ker se jim je iz Avstrije od naših notranjih veleizdajal-cev poročalo, da bode ta država v kratkem razbita. Vi, ki ste podpisali, ali vas ni sram in strah? Saj se vas mora vendar k onim šteti, ki rujejo na temeljih Avstrije ! Saj se vas mora smatrati za s o k r i v e, da splošni mir še ni uresničen! Tisoči in tisoči krepkih mož, očetov, sinov, starčkov mora prelivati svojo kri naprej, mora upanje na skorajšnjo vrnitev odložiti, ker zahteva par zbesnelih popov in od sovražnikov plačanih agentov politične cilje, ki jih zamore doseči le po zmagi sovražnikov. Vi pa, ki ste podpisali, ste podpirali te cilje .. . Morda imate sami očete, brate, sinove v vojni; kaj, ako pade eden njih ? Ali vas ne peče vest, vi, ki ste podpisali ? Vemo, da pretežna večina teh podpiso-valcev je neizobražena, je bila zapeljana od gladkih besed političnega popa. Ali po tem priča, da smo vse poskusili, kar je bilo mogoče, da bi preprečili novo ofenzivo. Ententa tega ni hotela. G. Clemenceau je nekaj časa pred začetkom zapadne ofenzive pri meni vprašal, ali bi bil k razpravam pripravljen in na kateri bazi. Jaz sem takoj sporazumno z Berlinom odgovoril, da sem v to pripravljen in nasproti Francoski ne morem najti druge zapreke nego želja Francoske po Elsali-Lotrinški. Iz Pariza se je odgovorilo, da se na tej bazi ne more razpravljati. Potem ni bilo nobene volitve več. Ogromna borba na zapadu se je že vnela. Avstro-Ogrske in nemške čete borijo se rama ob rami, kakor so se skupno na Ruskem, na Srbskem, na Runiun-skem in v Italiji borile. Zvestoba ob Donavi ni manjša od zvestobe Nemčije! Prvo vrgel v krog naših sovražnikov je 1 napravil mir z Rusijo in Ukrajino. Z Rumunijo I se je sklenil mir, ki tvori začetek prijateljsko i sosednih razmer. Neznatna popravila mej, ki smo jih dobili, niso aneksije. Skoraj ne-: naseljene pokrajine, služijo izključno vojaš-! kim varstvenim namenom. Minister raz-l pravlja potem natanko o rumunskem miru, j o katerem bodemo pozneje poročali. Nadalje i govori minister o Balkanu, na katerem hočemo vstvariti stalni red in mir. Tudi Srbije mir govoru'cesarjevega zaupnikargrofa Czernina • nočemo uničiti. Mi smo v zadnjih tednih 1 e p je konec Korošce ve glorij e. Obr- j kos poti k splošnemu mirupreho-nite mu zdaj tudi vsi hrbet, vi, ki ste podpi- Idili. Zadnji oddelek velike svetovne drame šali, vi zapeljani reveži K bojem na zapadu prihaja. Mi bodemo predrli in morda ni več čas daleč, ko bodemo gledali na zadnja leta nazaj kakor na dolge, hude sanjo. Upanje naših sovražnikov na konečno zmago ne temelji več samo na vojaška pričakovanja in blokado. Naše armade so dokazale, da so nepremagljive, in blokada se je v Brestu-Li-tovskem razstrelila. Vojno podaljšajoče nade naših nasprotnikov so pač v veliki meri naše notranje-politične razmere in — kako strašno! — gotovi politični voditelji, ne nazadnje v češkem taboru. To vemo 6ieto natanko iz mnogoštevilnih ednakih poročil iz inozemstva. Pred kratkim smo bili blizu tega, da stopimo v mirovna pogajanja z zapadnimi silami. Nakrat se je veter obrnil, in kakor natanko vemo, sklenila je ententa, Čakati, kajti parlamentarni pri nas opravičujejo nado, kmalu brez moči. Kakšna grozna ironija da je bolje še po-in politični dogodki da bode monarhija Žum doubchen Diirthbruch. Z ozirom na poročila o zmagovitih odločilnih bojih na zapadu prinašamo tozadevni zemljevid. i Minister grof Czernin o I zunanjih in notranjih so- j vražnikih, o vojni in miru. t..............................................•......... Dne 2. t. m. je imel naš zunanji ster grof Czernin pred načelniki sveta dunajskega, ki so ga posetili pod vodstvom župana dra. WeiBkirchnerja, velezani-mivi govor, katerega prinašamo v glasnih njegovih točkah: Minister se je pečal najprvo s pismom ameriškega predsednika Wilsona, ki nima druzega namena, nego da bi razdvojil Dunaj in Berlin. Mi smatramo Wilsonove točke za zmožno podlago za razprave. Vpra- j Premagali bodemo tudi Sanje pa je, ali bode Wilson tudi svoje za- ! Ali ti, kateri tako ravn Naši bratje in j sinovi se borijo kakor levi na bojišču. Mili- j joni mož in žensk v zaledju nosi junaško svojo trdo usodo. Vsi pošiljajo vroče molitve I k Vsemogočnemu, da naj se vojna hitro kon- j Ča. In gotovi voditelji, ljudski zastopniki, • rujejo zoper zvezo z Nemčijo, ki se je tako i krasno obnesla, spremljajo rezolucije, ki nimajo prav nobene zveze z mislijo zmage, ne . najdejo nobene besede graje za č e š k e če t e, ki hočejo izdajalsko proti s voji lastni domovini in svojim lastnim orožnim bratom se boriti, hočejo i dele iz ogrske države iztrgati, držijo pod varst- { vom imunitete govore, ki se jih ne more drugače j razumeti nego klic na sovražno inozemstvo, j nadaljevati boj, da svoja lastna politična ; '■ stremljenja podpirajo in vnemajo vedno iz • j novega zločinski vojni furor v Londonu, Ri- i [ mu in Parizu. Podli, gnusni M a s a r y k ■ (češki profesor, ki je kot veleizdajalec na An- • i gleško pobegnil in hujska tam zoper Avstri- ' i jo !) ni edin v svoji vrsti! Imamo Še Masa- j ryke v notranjem naših mej. Jaz bi o tem kon- ■ j kretnem slučaju mnogo raje v delegacijah ; i govoril, ali sedanje vpoklicanje odborov se i : je izkazalo nemogoče, in jaz ne morem ča-*. kati. Jaz moram v par dneh nazaj v Rumu- { i nijo, da dokončam mir, in pri počasnemu mini- i potoku, ki so ga imela doslej mirovna poga- ' ' janja, ne vem, kako dolgo bode trajala mo- \ ja odsotnost- Javnost pa, ki po častnem kon- j cu vojne hrepeni, naj ve, kaj predvsem voj- • no podaljšuje. Ne dvigam splošnih obtožb, | vem, da češki narod v splošnem lojalno mis- i li, vem, da se dobi češke voditelje, katerih avstrijski patrijotizem je čist in jasen, ali jaz . dvigam obtožbo proti onim voditeljem, ki želijo ' potom zmage entente končati in svoj cilj doseči, i te težave. Gotovo! avnajo, nalagajo groz- no odgovornost nase. Oni SO vzrok,] nadaljni tisoči naših sinov padajo, da traja da naprej in da vojna ne neha. Ali ji! strah pred to odgovornostjo ? Kaj hoda nemške, kaj bodejo ogrske matere krat rekle, ako po miru vojno podaja delo teh mož jasno pred vsem svetom stane dokazano ? Še več: Ne potrebuj« opombo glede Nemcev in Ogrov. Rekel že: narodi sami, katere ti gospod zastopajo, ne mislijo tako, kakor oni. B znam Češko natanko. Znam razliko češkim ljudstvom in gotovim vadite^ Češko ljudstvo, češka mati ne misli ty Mati, ki za sina, žena, ki za soproga joK| jo internacijonalna. Ona je ista v vseh rodih monarhije. Vojna beda veže vse na de. Vsi hočejo konec vojne, ali zapeljani] ne vidijo, da so posamezni voditelji in stopniki tisti, ki vojno zistematično ;_ Obžaljujem, da mi razmere dajo tako priložnost, govoriti k izvoljenim ljudski' zastopnikom. Hudo je za ministra zunanjega, ako ga njegove uradne dolžnosti v njem času silijo, bivati mesece dolgo v zemstvu, — ali jaz spadam tja se sklepa mir. Morda, ako bi zamog več v deželi živeti, da bi s pomočjo] državi zveste stranke — in hvala Bogu, imamo take, — uspešneje proti onemu stre] ljenju zamogel nastopati. Ali jaz apeliram i vse one, ki želijo kmalušnji, častni konec voj ne, da naj se združijo, in da skupna boj per veleizdajo peljajo. Nikdo ne trdi, da avstrijske ustave mogoče poboljšati in u strijska vlada je rada pripravljena, skupno i ostalimi kompetentnimi činitelji k temu ko] rakati, da se ista revidira. Ali tisti, ki na zmago entente, da bi z njo svoje politifc cilje uresničili, izvršujejo velešzdaj< in ta veleizdaja je strup v žilah države tsr tvi ri zadnjo vojno podaljšujočo upanje naših si] vražnikov. Ako izločimo ta strup, potem splošni, častni mir bližje, nego to velika javnost] sluti. Apeliram na vse ! Apeliram predvsem i Nemce in Ogre, ki so o tej vojni nadčlovj ško izvršili. Apeliram pa tudi na milijon meščanov vseh drugih narodov države, ki | državi zvesti do kosti in ne mislijo, kakoj posamezni njih voditeljev. Vsak Avstrij™ vsak Oger stopiti mora v vrzel, nikdo nimf pravice, ostati ob strani. Velja zadnje, odlo-1 čilni boj: Vsi možje n a k r o v, potem] bodemo zmagali! . Tedenski pregled. i..................................................... Štajerske vesti. Izzivanje čeških oficirjev v javnih lokali v Ptuju postaja vedno očitneje in rekli 1 netrpljivo. Zlasti neki češki in neki £ oberlajtnant ■— tako se nam piše — se p< sebno odlikujeta. Mi konečno ne bodemo jo] kali, ako kdo v nekaterikrat preveseli družbi! vpije na vse pretege svoj „na zdar" ali „hanba." Pa ljudstvo si izprosi prav odiočnoj vsako izzivanje, kajti na domači svoji gr si ljudstvo tako vmešavanje ni treba do sti pustiti. Zanimivo je, da je vodja vseh gostilniških ekscesov ptujski odvetniški kon-1 cipijent dr. Visenj a k. Njegov oče se je in pisal Wissenjak in je bil zvesto avstrijsko, pošteno štajersko in napredno mislefij mož. Revež se bode nad svojim sinom v groj bu obračal, kajti dohtarski sinček jaha političnega konjička in ker ga nikdo resnimi ne smatra, ker je nadalje njegova ženil Čehinja, dela se zdaj tudi nakrat za sina li-buše. Svarimo malega dohtarčka pred nadalj-|' nim izzivanjem, kajti znalo bi se ga enkratj za ušesa prijeti. Raje naj ponavlja vednoj zopet svoj jus, kajti na tem tlaku se S opotika nego v kavarnah . . . Glede čeških] oficirjev pa upamo, da bode vojaška oblastj energično nadaljevanje tacih izzivanj prepre.| — 5 — mi bi ne imeli radi, da bi se sloga anstvom in vojaštvom kalila! lOSredni davki. Poroča se nam uradno; Četrtletju 1918 postanejo neposredni na Štajerskem dotekli oziroma plačni ijih dnevih : I. Od zemljaiine, hiš-dovine in najinarine ter od 5 odstot-od najemnine onih poslopij, ki itc najniarine: 4. mesečni obrok dne a 1918, 5. mesečni obrok dne 31. pUS. G. mesečni obrok dne BO. junija II. Od občne pridobnine podjetij pod-javnemu dajanju računov: 2. četrt-jobrok dne 1. aprila 1918. III. Od rent-£d dohodnine, v kolikor se ti davki ne ni račun državne blagajnice potom po osebah oziroma blagajnicah, ki jo davku podvržene prejemke, 1. pol-obrok dne 1. junija 1918. Dokler ni iana davčna dolžnost za tekoče leto, se plačevati davek po odmeri pretekle-Ako se ne plačajo davčni obroki ^je 14 dni po plačilnem roku, morajo ,ti tudi zamudne obresti do državne-in deželne doklade, če presega ce-državni davek dotične davčne vrste Ji K. Če se davki in doklade ne plačajo v li po preteku plačilnega roka, iztirja-z zamudnimi obresti vred izvršilnim p. Plačevanja zvrše se lahko tudi pri ;em c. kr. poštnem uradu v nakaznem |etn poštno hranilnega urada. Iz Makovelj dobimo razne pritožbe, da se (ene avstrijske državljane nadleguje z nagem podpisov za zloglasno ,,jugoslovan-jdeklaraeijo. Zanimiv je sledeči dopis: iragi „Štajerc" in cenjeni bralci „Šta-0 M.t! Pozdravljamo Vas iz makovljske fare. B kaj pri nas se tudi nahajajo „Jugoslova-le taki, ki so sovražniki lastne lOTine. To so pač neslani Jugoslovani. ma so to črni popovski podrepniki. _ ne marajo ti oditi tja doli, sami, brez ki hočemo Štajerci in Avstrijci ostati. [redo sami doli med Srbe. Ali mi bi se jim li, da bi jih spremljali. Podpise nabi-jsevetia z vsemi mogočimi lažmi in zavi-j Imamo par takih slučajev, ki so že |bni navadni goljufiji. Gospodje in gospo-ki nabirajo na ta način podpise, bo-ic čudno gledali, ako jih enkrat po objavimo in ako potem tudi cenjeno o pravdništvo nanje opozarjamo." — vsak način prosimo vse naše prijatelje, nam naznanijo vsak slučaj takega posto-Kya. Za nadaljno bodemo že mi poskrbeli! Koroške vesti. Poštena beseda koroških duhovnikov. „Ju-(ovanska" gonja je seveda na Koroškem tako velika, kakor na Spodnjem Šta-Kkem. Zato so se pričeli pošteni koroški lovniki proti njej braniti. Tako je imela i kratkim zveza nemških duhovnikov na ■roškem velezanimivo zborovanje, ki je bilo ujno dobro obiskano. Na tem zborovanju se sprejeli sledeči sklepi: 1. Nemški du-roiki, narodna sloga in skupno delovanje h Nemcev v Avstriji v boju za državo in idatvo. — 2. -Iz državnega in narodnega smo principijelni nasprotniki na uresis jugoslovanske države naperjenega Ijenja. — 3. Kot katoliški duhovniki ob-Imo vsako privlačenje vere v politični boj ^erska čustva žalečo obliko agitacije." — in prav pametne, resnično duhovni-! Prva skrb tem pravim duhovni-je, da se ne škoduje avstrijski domovini |ne umaža katoliške vere. Medtem ko go-čežki in prvaSki duhovniki kričijo za. ienje Avstrije in zlorabljajo na ostudni vero, držijo se ti pravi katoliški du-i starega gesla: Domovina, cesar in Proti vseslovanski hujskanji na Koroškem. „Allg. Bauernzeitung" v Celovcu, ta iz- Di kmetski časnik, piše v svoji zadnji šte- " „Hudo razburjenje nad hujskajočo agi- icijo in brezsramnim švindlom z nabiranjem bo/, ki jo slovenska duhovščina v zvezi jT deželi tujimi panslavističnimi agenti uganja, sega po vsej Koroški, kjer so Nemci in Slovenci skozi mnogo stoletij v miru in prijateljstvu med seboj živeli, vedno dalje okrog sebe in zlasti je prebivalstvo jezikov-nomešanih deželnih delov, ki po škandaloznem počenjanju od sovraštva napolnjenih hujskačev največ trpi, ki svojemu gnusu izraz daje in obenem proti nezmiselnim načrtom raztrganja dežele najostrejši protest dviga. Hočemo ostati Korošci in Avstrijci in od razrušenja države, od razdelitve dežele, o uresničenju jugoslovanske zarotniške države, kakor to hočejo naši zunanji sovražniki, noče koroško ljudstvo pod nobenim pogojem ničesar vedeti. Tako se sliši iz vseh dolin dežele in ta prava koroška ljudska volja bode in mora biti slišana na merodajnih dunajskih mestih, da ne bi prišlo nepopisno gorje nad državo! — K temu izvrstnemu in do pičice resničnemu članku omenimo, da dobivamo tudi mi iz jezikovno-mešanih krajev na Koroškem vsak dan protestne izjave in izraze nevolje nad onimi „jugoslovanski-rni" hujskači, ki hočejo Avstrijo in katoliško vero prodati, samo da bi skupno s srbskimi morilci uresničili svojo zarotniško državo. Naše Karavanke. Rožna dolina, prekrasna dolina, hvali te lastno že tvoje ime, — zelene livade ste zveste nam nade, in zvesti varuhi ste strme goro. Oj Karavanke, ve tisočletne, kako radujete vsako srce! Od zarje rosne ste zmagonosne, — sovražnik Koroške, gorje ti, gorje ! Pač prosta je pot čez Karavanke, a teme prijatelj čezenj ne sme! NS, Gorotana, ne, velikana, premagal ne bode nikdo še! Dokler bodo stale Karavanke, Zvestoba nam dviga naše src« . . . Korošci smo mi, Koroška ta kri! Gorje ti, sovražnik napredba, gorje! (Iz leta 1909) Razno. Razsul med Poljaki ? Poroča se: Izvrše-valni odbor poljske ljudske stranke je sklican dne 7. aprila v Krakov k zborovanju, da precizira stališče stranke nasproti Poljskemu kolu z ozirom na zadnje dogodke. Izmed 20 poslancev poljske ljudske stranke se zavzemajo poslanci Angerman, Bialy, Bojko, Ken-dziov, Kosocki, Ruebenbauer, Smilowski in Sredniowski za solidarnost Kola, poslanci Bombe, Delo, Lewicki, Myja, Tetmaier in Witos so kot pristaši vsepoijske taktike za izstop iz Kola, Poslanci Benasz, Dlugocz, Jachowicz in Rusin so še neodločni. Vendar sodijo, da izstopi klub iz Kola. Zračna poŠta. Z otvoritvijo zračne pošte Dunaj-Krakov-Lvov-Kijev smo se tudi v Avstriji pridružili poskusom, ki so jih drugod pričeli in s katerimi polagoma uvajajo zračno pošto. Ko se bo svetovna vojska končala, bodo pač z letali uvajali redno zračno pošto. Premagati bodo morali seveda veliko težav, a brez uspehov ne bo. Na zračno pošto so mislili že z zadnjih letih miru. Poskušali so že takrat. Poskusi se sicer niso posrečili, ker letala in letalne lope takrat še niso bile popolno. A med vojsko so se letala in zrakoplovi precej spopolnili in jih bodo še bolj. Saj se iz Amerike celo poroča o nekem novem stroju, ki baje deluje z novo gonilno silo brez para in brez bencina, katero iznajdbo je angleški kongres že patentiral. Sicer pa zdaj tudi naši motorji kljubujejo precej močnim viharjem. Nekatere države so ' že uvedle zračno pošto, tako Amerika in Italija. Posebno v Ameriki je poštno letalo že precej navadna prikazen. V Italiji leta vsak dan poŠta; mornariško letalo med Sardinijo in celino po natančnem letalnem redu. Dva centa pošte prevaža; precej je že to pisem. V Italiji leta že tudi pošta med Rimom in Turi-nom. Tudi v Alžiru in Tunisu so že uvedli zračno pošto. Angleži pripravljajo zračno pošto med Anglijo in Švedsko. Predlagala jo je švedska trgovska zbornica v Londonu. Francozi nameravajo uvesti zračno pošto med Francijo in kolonijami. Uporabiti hočejo mornariška letala, ki jih sicer ne morejo rabiti. Zračno pošto nameravajo uvesti med Parizom in Timbuktom z vmesnimi postajami Marseille, Alžir in Salla; v 60 urah upajo, da bodo progo preleteli. Fantastični optimisti napovedujejo, da čez sto let ali še prej, zemlje in morja ne bodo več nadlegovale železnice in parobrodi, marveč da bodo zračni stroji in ladje nadomestili naša sedanja „moderna" vozila. Mnenje o Krylenku. „Magyaroszag" je prinesel zanimiv životopis vrhovnega poveljnika ruske armade, Nikolaja Vasiljeviča Krylenka, ki je poleg Ljenina in Trockega najmarkant-nejša osebnost v Rusiji med boljševiki. Rodil se je leta 1885 v smolenski guberniji ter je študiral na lublinski gimnaziji. Takoj po maturi je stopil v službo revolucijskih socijali-stov in je bil za nekaj časa izključen iz pe-tersburškega vseučilišča. Leta 1905 je stopil v boljševiški tabor in odsihmal je deloval neumorno za svojo stranko. Kmalu je postal j ako popularen v celi Rusiji. Vsled svojega revolucijskega rovanja je moral zapustiti Petersburg in se je preselil v Moskvo. Ali kmalu se je vrnil v glavno mesto, kjer je agiti-ral in govoril v raznih društvih in na shodih pod izmišljenim imenom. Zaradi govora, ki ga je imel v Kreptanovi tvornici, ga je obsodilo vojaško sodišče z 51 boljševiki vred v težko ječo. Odvetnikoma Sokolovu in Turati-novu se je pozneje posrečilo, da je bila obsodba razveljavljena. Ko je dovršil vseučiliške študije, se je Krylenko vrnil v Lublin. Tu je pisal znanstveno delo: „Preiskava ortodok-sije", kjer ostro napada marksizem in sinda-' kalizem. V tej dobi se je trudil dobiti docen-turo posvetnice na kakšni ruski univerzi. S svojo stranko se je spri in je deloval bolj ia bolj na znanstvenem polju. Leta 1913 je bil vsled svojih revolucijskih spisov obsojen v ječo ter naposled za dve leti pregnan v Har-kov. Na tamošnjem vseučilišču je napravil državno preizkušnjo z odliko. Ali oblasti so ga nadzorovale in opazovale ter mu onemogočile vsako revolucijsko delovanje. Zaradi tega je ušel dva meseca pred vojsko v Švico, kjer je ostal celo leto. Potem se je vrnil pod nepravim imenom v Moskvo, ali vrhovni poveljnik ga je dal takoj odvesti v ječo. Šest mesecev je zdihoval v zaporu. Na vse zadnj« so ga vtaknili v armado in z dostojanstvom rezervnega častnika poslali na fronto. Njegov polkovnik je našel pri njem sumljiva pisma, na kar je nanj ostro pazil. — Toliko, da j« nastala revolucija, pa se je Krylenku posrečilo, da je dobil zaupanje v 11. zboru, ki ga je bil nato izvolil za prednika vojaškega odbora. Ali svoje časti je kmalu izgubil, ko j« v odboru vojna struja zmagala nad pacifisti. Prvega kongresa vojaških odborov se je udeležil kot zastopnik vojakov boljševikov. Ke-renskij ga je obsodil na dva meseca ječe, iz katere ga je šele vojni minister Verhovski osvobodil. In 25. oktobra je že prav malo manjkalo, da ga niso zopet vtaknili v ječo, ker ga je smatral Kercnski za svojega naj-opasnejšega in najsmelejšega nasprotnika. Zaplenjeni snežni mož. Neka „delikatna" zgodbica se je v moravskem mestu Kunstadt dogodila. Tam se je pričakovalo „rekvizicij-sko" komisijo in vsakdo je skušal rešiti, kar je bilo za rešiti. Neki kmet bi bil rad dva meterska centa žita in kos okajenega mesa pred strogimi očmi komisije skril. Ni vedel, kam s tem blagom. Nakrat je opazil, da so otroci na dvorišču zgradili snežnega moža. Padlo mu je v glavo: Vreča z žitom in meso se je obdalo s snegom; otroci so bili z veseljem pri temu in kmalu je bil novi snežni mož zgrajen. Brihtni kmetic Čakal je zdaj mirno stvari, ki bodejo prišle. Kako naj bi se sumilo, da je v snežnem možu kaj skrito ! Ali stvar je imela vendar drugo plat! Župan mesta se je pridružil komisiji; njegov nos je postal nakrat nemiren, iskal je okrog, dokler . . ., župan se ni mogel upirati, sunil je v snežnega moža in glej —■ iz njegovega trebuha je prišel kos celo Že okajenega mesa. Konec dogodbice ni več tako smešen. Kajti zdaj se je pričela tudi komisija za čudnega snežnega moža zanimati . . . Trgovske mornarice evropejskih držav. Največjo mornarico sveta ima seveda Angleška, ki poseduje 36.406 bark (in sicer 12.144 bark na jadre in 14.262 parnikov). Potem pridejo združene države Severne Amerike z 16.371 bark na jadre in 1.383 parnikom. Francoska poseduje 14.910 bark in 8.054 parnikov. Norveška skupno 6.859 bark, Italija 5.690 bark, Japonska 5.418. Nemčija 4.156, Danska 3.971, Rusija 3188, Švedska 2.987, Finska 2.645, Avstrija 1687, Španska 1.051, Ogrska 191 itd. Razvoj Železnic. V par letih praznoval bode svet 80. rojstno leto parne železnice. Kakor znano, zgradil je Georges Stephenson prvo parno mašino za voziti. Pač malo kakšna iznajdba je imela tako blagodejne posledice in' si je tako hitro svet priborila nego ta. Najstarejši model zgradbe take vozne mašine na paro je napravil Sir Isaac Norton že leta 1080. Ali praktično se ta model ni nikdar izkušal in nima torej večjega pomena. Leta 1784 pa je presenetil neki Murdock svet z modelom male lokomotive na tri kolesa, ki je po ravnem prav dobro vozila. Pa tudi ta model se praktično ni nikdar uresničil. Šele Angleži so praktično hoteli vprašanje parne lokomotive rešiti. Med mestoma Manchester in Liwerpool obstojal je velikanski promet s parolo, kateremu niso zadoščali ozki kanali in ceste. Že leta 1821 se je sprejel zato načrt, zvezati mesta s progo na šine. Inžener-ju Stepsensonu se je izročilo izmerjenje proge. Ta modrijan pa je zezidal med Stock-tonom in Darlingtonoin 1. 1825 Železnico, po kateri se je njegova lokomotiva prvič dne 27. novembra peljala. In iz te skromne prve mašine se je vso železničarstvo razvilo. Varstvo konjev. Dansko društvo »Konjsko varstvo" sestavilo je sledeče določbe za ravnanje s konji: 1. Skrbi, da bode konjska oprega (Geschirr) dobro sedela, da ne bode nikjer tiščala ali ribala. 2. Umij oprego redno v mlačni žajfnati vodi; kadar je napol suha, namazi jo z mark-oljem, konjsko mastjo ali pa lanolinom, kateremu primešaš nekaj terpentina. 3. Kadar pelješ konja h krmljenju v hlev, vzemi vedno oprego proč. 4. Treba je vedno kožo tam preiskati, kjer leži oprega. Ako je koža na tem mestu le mokra od potu, obribaj jo s trdim platnom ali pa z mehkim snopom klasja. Ako pa je koža zmuč-kana in mehka, očisti jo temeljito z labko lizolovo vodo, lahko kreolin-vodo ali žganjem ; potem jo potom čopiča namazi z mešanico, ki obstoji iz ednakih delov glicerina in aloe-tinktare, bor-kislega glicerina ali kakšnega sličnega zdravilnega sredstva; pod oprego položi mehko platno ali pa, kar je še bolje, debelo gumijevo platno, seveda le na mestih, kjer se dotakne oprega konjskega telesa. 5. Ako se mora noge konja čistiti, polij jih v smeri dlake z vodo, najbolje s pomočjo cevi, to pa tako dolgo, da izgine vsa umazanost. 6. Ne obribaj noge konja do suhega, predno niso popolnoma čiste, drugače vtisneš umazanost v kožo. 7. Ako nimaš časa za temeljito snaženje konja, potem preloži sploh sna-ženje za pozneje. Kajti nepopolno snaženje je bolj škodljivo nego umazanost sama. Prvaški listi so grozovito razburjeni in se zaganjajo v grofa Czemina kakor razjarjene ose, to pa zaradi njegovega krasnega govora. Po mnenju teh slovenskih ^lasarykov", kakor jih je minister Czernin pravilno označil, bi morala vlada še lepo klobuk potegniti pred vsakim veleizdajalcem in mu morda še penzijo plačati, ker tako pridno rujejo na temeljih države. To razburjenje in ta gonja zoper velezasluženega ministra je v svojem bistvu smešna in podla. Smešna zato, ker vendar možaki okrog „Gospodarja", „Straže" ali »Slovenca" ne bodejo moža vrgli, ki ima največje zasluge nad mirovnim uspehom. Sicer se nam zdi, da se jih grof Czernin res grozovito boji, — kakor se boji palača ku-žeka, si ob njenem oglu noge dvigne. Podla je pa ta gonja tudi. Kajti zakaj se vsa ta podivjana tolpa jezi in dela užaljeno ? Grof Czernin je dejal, da je ljudstvo pošteno avstrijskega mišljenja in le nekateri voditelji so strup", so „Masaryki", ki tvorijo javno nevarnost. Kar je poštenih Slovencev, naj se torej združi, da to ljuliko veleizdajstva iz svoje njive iztrebi! To je pravilna pot. Zdaj, ko je minister grof Czernin vsej javnosti z ojstrimi besedami oči odprl, zdaj se bode kmalu opazilo, da je prokleto malo resničnih Koroščevih pristašev in da še ti zdaj povišajo glave od strahu in sramote. Vun s ljuliko, ki jo je nasejal ponoči hudobni Jugoslovanski" sovražnik na naši njivi! Borov plot. (Kieferzaun.) Različna tvarina se dandanes že rabi za plote. Ta si kupi krajce ali ,,švarklne", da si naredi še ceni plot. Drugi zopet deske ali ,,blanje", tretji' ,,late" ta si omisli žično ograjo s podstavkom iz cementa, drugi zopet železno in tako naprej, vsak po svoje. Kar se pa plota tiče, mislim, da je najboljši, najtrpežnejši, najcenejši in tudi najlepši, v vsakem gospodarskem oziru najprikladnejši plot iz črnili borov ali „Schwarz-Kieferzaun." Tak plot je prvič dovolj gost, dovolj visok, primerno širok, ne zaredi se v njem nikaka golazen, še tiči ne gnezdijo radi v njem. Posebej je pa tak plot priporočati čebelarjem za ograjo, in sicer zato, ker je taka ograja lahko dovolj visoka ter na tak način varna za človeka in živino pred čebelnjakom, nakar se tudi postava za varnost življenja strogo glede čebelj naslanja. Drugič je pa tak plot priporočati, sv°Je v]n°grade> sadonos-▼ «rU| IC nike in vse rastline j pred listnimi ušmi, gosenicami in drugim mrčesom s i škropljenjem z „Antifungin"-om ojačeno kalifornijsko \ lužno vodo. Radikal, zanesljiv učinek, nikako poškodo-i vanje rastlin, zelo štedilno, v inozemstvu preizkušeno j skozi več let s čudovit, učinkom. Cena: 1 liter 12 K I (zadošča za 50 litrov). — Izvirna posoda 3l/, litra 32 i K. — Pošilja po povzetju ali predplačilu M. Jiinker v j Zagrebu 12, Petrinjska ul. 3 (Hrvatsko). Obširen prospekt in porabno navodilo zastonj. '56 j Izkušeni simasinsst ali kurjač kreme, drete in pop za črevlje, gurte, biče, i strike. Strange, kontare, povezitnike, žepne • in cepilne nože, britve, škarje, fajfe, toke za j :: denarje, harmonike itd.:: 165 | Učenec ^J§ zmožen obeh deželnih jezikov, se pod dobrimi pogoji takoj sprejme v špecerijski trgovini Machalka & Korsche v Ptuju. 154 Achtung! se takoj sprejme. — Vprašanja na Holzindu-strie Karl Teppey v Celju. 152 Kolarska delavnica I dobro idoča, odda se takoj v najem z orod-I jem in lesom, ali pa se proda. Prevzeti se ' zamore tudi dva učenca. — Vpraša se pri g. \ Andreas Kodba, kovaškem mojstru v Ptuju, m Jaboljka v vsaki množini se kupujejo od g. Jakob Taxbacher, gostilničar, grad Sternthal pri Ptuju. ,42 In der slowenischen Presse vvie auch in j lhiindlicher Agitation der sudslavvisohen j Gruppe \vhd das Geriicht verbreitet, daB die \ Massendeputation der Biirgermeister und Ge- : meindevorstande zu Sr. Majestat dem Kaiser j nicht bewilligt und infolgedessen nicht statt-ftnd6n wird. Wir wollen unseren erhabenen ■ Monarchen nicht in das politischo Getriebe , ziehen. Trotedem aber miissen wir eklaren, j das jenes Geriicht vollkommen erfunden ist j Die Deputation wuide von Sr. Majestat in j aller Gnadc bewilligt. Den Zeitpunkt werden | wir den Vertretern rechtzeitig schriftlich mittteilen. * * * ' Pozor! V slovenskem časopisju, kakor tudi v j ustmeni agitaciji jugoslovanske skupine se j razširja govorica, da se velika deputacija žu- 1 panov in občinskih predstojnikov k Njejj. Vel. j cesarju ni dovolila in da se ne bode vršila, j Mi nočemo prevzvišenega vladarja v politično i gibanje vleči. Vkljub temu pa moramo izjaviti, da je ta govorica popolnoma izmišljena. Deputacija je bila od Njeg. Veličanstva v vsej milosti dovoljena. Dan bodemo zastopnikom pravočasno pismeno sporočili. nadomestek 25 paketov K 7-60, vojna pošta 60 vin. več. Denar je naprej vpo-slati. Josef Regner Dunaj, II. Ausstel-lungsstrasse 41. 72 Franz Scionlieb Gewehrfabrikant und Besitzer, Ferlach, Karnten. 91 v življenju velika prsna slika po vsaki vposlani fotografiji se dobi za K 18-— po povzetju. Naročila prosi M. Ernst, Gradec, Kloster-wiesgasse 25, Parterre. ,20 Direktni nakupni vir za moderne lovske puSke. Reparalure pfenaredbe, strokovnjafiko, zlasti nove cevi z nedoseženo sigurnostjo strela in nova kopita najceneje. Ilustrovani cenik brc: stroškov. Safer in hišnik s o delavskimi močmi, zmožen obeh deželnih jezikov, ki se razume na vsa kmetijska dela, išče službo. — Naslov pove uprava .Štajerca." 150 Kolarski učenec zdrav in krepak, se pri polni oskrbi takoj sprejme pri g. Franz Merz, kolarski mojster, Breg pri PtUJU. ,60 Lepa jaboljka kupuje na drobno in debelo Josef Strobl, trgovina z delikate-sami v Sternthalu. 2 Pozor, Avstrijci! Vsacega nabiralca podpisov za .jugoslovansko deklaracijo" naj se takoj naznani najbliž-njemu orožniku ali pa policaju, oziroma naj se politični oblasti njegovo ime sporoči! 05 4134 21 — 8 — Miihlerbeutel pajtelje za mlinarje se dobi pri trgovina' v Brezplačno dobi vsakdo na željo moj glavni katalog ur, zlatem, srebrnem, godbenem blagu. Vio- fti line po K 14, 25 in višje. Dobre j/ harmonike po K 16, 25, 35, 50 in .tfh višje, dvevrstne harmonike K 70, M-"-, 80, 100, 120, trivrstne K 180, 200, 9\X\ 240, 280. Izmenjava dovoljena ali ^ mmi denar nazaj. Razpošiljatevpo povzetju" ali naprej-plafilu po razpošiljalni hiši Hans Konrad, c in kr. dvorni lifcrant Brfix št. 1740 (Češko). - 52 ,,As&aiie&*4i ma presenetljiv uspeli pri po-končavanju žoharjev (zakon, varovan) ščurkov, mravelj itd. 1 zavojček stane 1 krono. „Št Valentinov redilni prašek za prašiče" je edino uspešen pri prebavi krme, zaraditega izredno redi meso in tolščo. 1 zavoj stane 1 krono. Naroča se pri Josip Berdajs, Ljubljana, Žeijar-ska ulica 18. Po pošti se pošilja najmanj 6 zavojčkov. A £&&>&&&&&<& 500 kron ., r' Vam plačam,' ako moj iz-trebnik korenin Rla-bai-sam Vaša kurja ušesa, bradavice in t'da kozo ne odpravi v 8 dneh brez bolečin. Cena ene posodice z garanci skim pismom K 2'75, 8 posodice K 5'50, 6 posodic K 8'50. Stotero zahvalnih pisem. Kemeuy, Kaschau (Kassa) 1. poStni predal 12/614 (Ogrsko). in sadni jesf kupi trgovina Briider Slawitsch, kraste, srbenje, garje in kožne bolezni odpravi hitro in sigurno domače mazilo Paralo!. Ne umaže, nima duha, se more torej tudi čez dan rabiti. Mala posoda K 3'50, velika posoda K 6'—. Nadalje Erašek Paratol za varstvo občutljive kože, ena škallja 2 K 5C h.--lobi se oboje pri naprej-pošiljatvi svole ali povzetju na naslov: Apotheke M. Klein's Paratol-Werke in Budapest VII—20., R6zsa utca 21. 472 Armadne ure na napestnik. natančno regulirane in repasirane. — Nikel ali jeklo K 25',— 30'— ali 35'—. Z radium svetilom K 30—, 35'—, 40'—. Srebrne ure na napestnik (Zugarmbanduhren) K 50, 60 3 leta pisemske garancije. Razpošiljale ;, po povzetju. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Prva fabrika ur HANNS KONRAD, c. in kr. dvorni liferent Bribe Nr. 1503 (Češko). Glavni katalog zastonj in poštnine prosto. 387 Za kosmato blago in divjačino kakor lisice, dihurje, jazbece, mačke, srne, garaže, jelene, vidre, zajce itd. plačam najvišjo ceno. Prijazne ponudbe in dopise se prosi na Maks StOSSl, trgovina z usnjem in kožubastim blagom, Celovec. 567 Avtomatični lovilec za pod K 5'50, za miši K 4'—, rlovi I do 40 kom. v eni noči, ne i~ se postavi sam. Past za ščurke , soče ščurkov in Rusov v eni n: Povsod najboljši uspehi. Mnogo zahvalnih pisem. po povzetju, poštnina 80 vin. Exporthaus Tinnier, Neulinggasse Nr. 26/P. § lunliviliiii (f otmang- and DieRstieraittlnng) službe^ »Čenče, stan©« Tanja in posestva T Ptiljsi izvršuje fm vrste posredevawja najMtreje. *^i ?gra*anj« iu pojasnila y mestni stražnici (rotovžj. Kdor hote svoie posestvo §!i niirtnaOuoaiuaii provinci hitro in diskretno prodati, naj se obrne na Handelsverkehrszeitung „HAVEG", Wien, I. Gise- lastrasse 5, telefon interurban 8275, 159 in naj zahteva v svrho ogleda ter informacije brezplačni obisk našega strokovnega uradnika. Vsaka žena čitaj moje velezanimivo navodilo za moderno negovanje prs Najboljši nasvet pri mehkosti in slabosti prs. Pišite zaupljivo na 157 Ida Krause, Preftburg, (Ogrsko). SdiaiHhtae l M. 109 01^* Ne stane ničesar! ~*9*l 157 Išče se najemnik toier) mož in žena* Vprašajte: Gostilna Straschill Breg pri Ptuju. Vsak svoj lastni reparater i Moje Lumax ročno-šivalno šilo Sije štep-štihe kakor z i mašino. Največja iznajdba, da zamoreš usnje, raztrgane čevlje, opreme, kožuhe, preproge, vozne odeje, stote za šotore, lile, kolesne manlelje, vreče, platno in vse drugo močno blago sam sešiti. Neobhodno potrebno za vsakogar. Izborno za rokodelce, kmete in vojake. Biser za športne' ljudi. Trdna konstrukcija. Izredno lahka raba. Garancija za rabljivost. Prekosi vse konkurenčne izdalke. Mnogo pohvalnih pisem. Cena kompletnega šivalnega šila z cvirnem, štirimi različnimi šivankami in navodilom K 4—. 2 kosa K 7'50, 3 kosi K 11—, 5 kosov K 18'—. Razpošilja poštnine prosto, ako se denar naprej pošlje; pri povzetju poštnina ekstra, na bojišče le proti naprej-plačilu po Josef Pelz, Troppau 122, Olmlllzer-strasse 10. Naprej-prodajalci dobijo rabat. 32 Raztrgane nogavice in zokni se zamore napraviti z novim prednjim delom zopet brez napake kakor nove (se zamorejo nositi tudi pri nizkih čevljih) 3 nogavice ali 4 zokne dajejo 1 par. Svari se pod manjvrednimi ponarejanji. Poštna razpošiljatev po povzetju. Postavno zavarovano. I. Marburger Strumpf-mechanik,WalpurgaOmann, Maribor, Butggasse 15 Prevzetje za Ptuj: brata Slawitsch, trgovina v Ptuju. Celje: Anna Staudinger, Celje, Bahnhofg. 9. Šoštanj : Josefine Simmerl, trgovina z mešanim blagom Šoštanj. 9o ■■■■■■■■■■■■■H■■■■■■ Čez 1,000.000 mojih 56 ročnih šil "^fBgl v rabi. Praktično orodje za vsakogar za lastno krpanje usnjatih stvari, oprem, jermenov, čevljev, pihalnikov, jader, vreč, voznih plaht itd. Važno za vojake. Naprej-prodajalci rabat. Cena kompletnega šila pri naprej-plačilu K 470 in pri povzetju K 5'—. Na bojišče le pri naprej-plačilu. P. E. Lachmann, Dunaj IX, Mosergasse 3, Abt. 113 Maši-p©dgane-ste= nice ščurki Izdelovanje in razpošiljatev preizkus, radikalno učinku-jočega uničevalnega sredstva, za katero dohajajo vsak dan zahvalna pisma. Za podgane in miši K 5— ; za ščurke K 450; tinktura za stenice K 2'—; uničevalec moljev K 2"—; prašek proti mrčesom K 1'50 in K 3'—; sem spadajoči razpraševalec K 120 ; tinktura proti ušem pri ljudeh K 1'20; mazilo za uši pri živini K l-50; prašek za uši v obleki in perilu K 2'—; tinktura za bolhe pri vseh K 1"20; tinktura proti mrčesu na sadju in ze-lenjadi (uničev. rastlin) K 3'—. — Pošilja po povzetju Zavod za pokončevanje mrčesa M. Jiinker, Zagreb 12, Petrinjska ulica 3. iu vsake vrste, jute, novega sukna, krojaški' ki, raztrgane nogavice,-] trgane obleke gospod^ stare posteljske odeje, kosti, konjske repe, svinjsko dlako, kožuhe zajcev in lesic kupuje po najboljših cenah M. Thorinek & Co., Trgovci in krošnjarji dobijo posebnftj Zitni rocm i nlin-i ^F ročni mlin j« V prmeren n a (anje in fino vsake vrste & /M "ii ■' i* - nostavne ali B *d&^i petjave, plo5ty ^*3»jii- je se dajo iia iz utrjenegi i in celo pri aj :-.-.;. "i rabi skoraj nefi ▼k fttfnH Neobhodno pa vsako hišo. S ročno knrb!« t obrat, te?a 7 k iMadel 5 ; i& lesom za vefiii Za okroglo 12 kg K 120"—. Razpošiljatev iz Dunaja i šiljatvu svote po generalnemr, zaslopu i Max Bohnel, Wien, IV., Margaretensfc KOSE! Kdor hoče imeti KOSO s katero se ni treba mučiti ter i enkratnim klepanjem z lahkoto vrste travo celi dan, naj se obrne J. Krašovic v katera ima edino zastopstvo sveto kos znamka „Poljedelsko orodje" iti j več tisoč razpečala. Za dobro kakovost se ja Cenik na zahtevo brezplačno. KOSE! Cene najnižje! Najnovejši m za iz srebra z 'graviranjem „E. F." je bila v sredo, dne 20. t. m. v Stachldorfu ukradena. Kdor zasači tata, dobi 100 kron plačila od lastnika Georg Koroschetz, posestnika in krč-marja, Stacheldorf 17 pri Ptujski gori. 149 računski podkl v katerem se nahaja vse v kupilo in prodajo že natanko preračunjeno. Izdaja v kronski veljavi. zetju K 1-60 Celovec. Tisk in založba Leona star. Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. Tisk: W. Blanke >