GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPRSKEGA OKRAJA
koper — 2. junija 1961
ir postnina plačana v gotovini *
leto X. — štev. 23
s seje okrajnega zbora proizvajalcev v kopru n 0 » o n	Bo
m
V četrtek, 25. maja, je okrajni zbor proizvajalcev v Kopru analiziral na svoji redni seji vplive sprememb v gospodarskem sistemu na gospodarstvo našega okraja. Razprava je temeljito obravnavala ugotovitve analiz v 25 večjih gospodarskih organizacijah in med drugim ugotovila, da so splošne smernice bodočega gospodarskega razvoja vzbudile med delovnimi kolektivi veliko zanimanje, vendar pa je njihovo izvajanje marsikje prepočasno. Znatna ovira je tudi prepočasno uvajanje ekonomskih enot in po mnenju zbora proizvajalcev bi bilo potrebno to prvo fazo uvajanja novega gospodarskega sistema čimbolj pospešiti.
Podpredsednik okrajnega ljudskega odbora inž. Peter Aljančič je na tej seji pred razpravo v svojem ekspozeju med drugim dejal:
»Osnovni cilj vseh sprememb gospodarskega sistema je, da spodbujajo k razvoju proizvajalnih sil in omogočijo hitrejši azvoj gospodarstva. S tem v zvezi pa njegovo stabilizacijo, zagotovitev povečanja življenjske ravni, nadalje krepitev materialne osnove za razvoj socializma pri nas — saj gre za čimbolj široko razvijanje delavskega ter družbenega upravljanja, in pred-
vsem za trdnejšo osnovo socialističnih, družbenih in proizvodnih odnosov. In tako (bo prišlo do zmanjševanja vloge administrativnih in upravnih činiteljev,«
Skozi prizmo te ugotovitve je podpredsednik inž. Aljančič navedel vrsto zanimivih tem, o katerih je obširno razpravljal zbor proizvajalcev. Tako med drugim temo o novem načinu delitve dohodka, ki pomeni nadaljnji razvoj v spreminjanju vloge proizvajalcev v vlogo neposrednih upravljavcev, da bodo odstranjeni še zadnji ostanki mezdnih odnosov, ki še marsikje ovirajo uveljavljanje nove ekonomske kategorije, to je dohodka kot objektivne ekonomske sile in osnovnega gibala socialistične družbe. Če namreč unoštevamo, da predvidevajo proizvajalci koprskega okraja že letos ustvariti okrog 26 milijard dinarjev narodnega dohodka, potem bo potrebno predvsem povečati obseg proizvodnje in tudi racionalizirati trošenje reprodukcijskega ter po-trošnega materiala in surovin. Pri tem je zanimivo pogledati v naslednje analize:
Vsak zaposleni v našem okraju ustvari nekaj manj kot milijon dinarjev narodnega dohodka — (v prometu povprečno 1,3 milijona dinarjev, v gostinstvu pa ko-
maj 670 tisoč dinarjev) — ali z drugimi besedami: republiško povprečje je za 12 odstotkov večje, kot je povprečje našega okraja.
Po osnovnih principih socialistične delitve morajo osebni dohodki rasti v skladu s porastom narodnega dohodka. V našem okraju pa gre skoraj 40 odstotkov (Nadaljevanje na 10. strani)
Letos slavijo prebivalci ilirskobistriške komune svoj občinski praznik še posebno slovesno, ker sovpada z jubilejem naše ljudske vstaje in revolucije. Z željo, da bi tudi vnaprej vsi po svojih močeh prispevali svoj delež k nadaljnji graditvi naše socialistične domovine, čestitajo k prazniku vsem občanom
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI KOMITE LMS OBČINSKI ODBOR LT OBČINSKI ODBOR ZB NOV in ZVVI OBČINSKI ODBOR ZROPJ
ILIRSKA BISTRICA
v pivškem mastni madeži in
vodovodu človeške ribice
Ze deset dni brez pitne ?ede
•F
5
M
Ko so v 'naselju Pivka prejšnjo nedeljo opazili, da ima voda iz vaškega Vodovodnega omrežja nenavaden vonj in okus, so poklicali občinskega sa-nitarneag inšpektorja. Ta si je ogledoval vodno zajetje ter v pitni vodi opazil človeške ribice (Proteus an-guineus) in več mastnih madežev, ki so dajali vsebini vodnjaka vse prej videz fekalne odplake kot pitne vode. Inšpektor je na kraju samem prepovedal vsako nadaljnjo uporabo vode iz tega zajetja, ker je bilo očitno, da je voda okužena in da bi vsaka nadaljnja uporaba lahko povzročila resnejše motnje v zdravstvenem stanju ljudi. Hkrati je ugotovil, da je voda predpisno klorirana in da so vodovodne naprave pravilno vzdrževane.
Enako stanje so zatem ugotovili republiški san. Inšpektor dr. Srdan Sev-nik in posebna občinska komisija, v kateri sta bila 'tudi predstavnika Vodne skupnosti Koper 'in JLA. Komisijski ogledi so dali o vzrokih okuženja pitne vode v Pivki naslednje ugotovitve:
Korito reke Pivke je oddaljeno od pajetja pitne vode dobrih 20 m. Regu-r irali so ga leta 1934, odtlej pa ni bilo Več čiščeno in niti vzdrževano. Zato in zaradi neznatnega padca je rečna voda nanesla z leti nad 100 cm visbko plast naplavin, ki so zdaj začele resno ovirati normalen odtok površinskih in fekalnih voda, ki dotekajo v strugo iz pivške kanalizacije 60 m poti in .tik nad zajetjem pitne vode.
Kopičenje nesnage v reki je itorej povzročilo, da so podtalne vode pronicale sltozl propustna kraška tla vse do vodnjaka ter vdrle vanj, hkrati pa prisotnost človeških ribic dokazuje, da Je moralo priti v zajetju do vdora podzemne vode. Oskrbovalci vodovoda so povedali, da so ribice videli v vodnjaku že pred štirimi meseci, da pa se od takratnega čiščenja vse do danes niso več pojavljale.
Z odreditvijo zapore vodovoda so ostali prebivalci Pivke brez ¡pitne vode, ki jo sedaj dovažajo z avtomobilskimi in vlakovnimi cisternami več deset kilometrov daleč iz Ilirske Bistrice in liorotana. Dovoz je zvezan z milijonskimi stroški, trajal pa bo vse dotlej, dokler ne bodo končana asanacljska dela v koritu reke Pivke na dolžini 2500 m
Računajo, da bodo asanacljska dela, s katerimi so takoj pričeli, stala najmanj 25 milijonov dinarjev, 'pri 'lemer pa niso všteti stroški za ureditev in prestavitev kanalizacije in niti visoki stroški za dovoz votle iz drugih krajev. ObLO Postojna stoji sedaj pred problemom, kje zbrati za vse to potrebna finančna sredstva, Iti pa bodo še narasla z neodložljivo raziskavo tal za trajnejšo oskrbo tega
kraškega okoliša z zadostno količino zdrave pitne vode.
llitro in odločno intervencijo sanitarne inšpekcije v primeru okuženja vode v Pivki je treba samo pozdraviti, ker bi v nasprotnem primeru vsako oklevanje lahko privedlo do zastrupitev in celo epidemije, zdravstveni organi sedaj skrbno spremljajo vsak primer bolezni v vasi, a ni znakov, da bi uporaba okužene vode pustila posledice. A. Miklavčič
Četrti junij je dan, ki so si ga prebivalci Ilirske Bistrice izbrali za svoj občinski praznik. Starejše spominja šil leta 1912, mlajše pa na vrsto delovnih zmag. Letošnji praznik je toliko pomembnejši, ker praznujemo letos 20. obletnico vstaje.
Po končani vojni Je čakala prebivalce občine težka naloga. Okupator je požgal 105 stanovanjskih hiš in J02 gospodarski poslopji. Zavihali so si rokave; zajela jih je mrzličnost obnove. Gospodarska dejavnost se je večala in hkrati s tem se je večal tudi narodni dohodek. V preteklem letu je dosegel na posameznega prebivalca 191.000 din, na posameznega zaposlenega pa 775.700 dinarjev. Družbeni načrt za letošnje leto pa predvideva povečanje vseli panog gospodarske dejavnosti in hkrati s tem tudi narodnega dohodka.
Po družbenem načrtu za letošnje leto bodo investirali v Industrijo za odpravo ozkih grl in povečanje proizvodnje 1.027 milijonov dinarjev. Več kot 600 milijonov bo investirala samo Tovarna lesovinskih plošč »Lesonit«, ki bo po končani rekonstrukciji osnovno proizvodnjo skoraj podvojila. Najbolj pomembno pri tem pa je, da po končani rekonstrukciji ne bodo uporabljali za svoje izdelke samo mehkega lesa, marveč tudi les listavcev; s tem bodo rešili vprašanje surovin, ki jim je doslej vedno povzročalo nemalo preglavic. Povečali bodo tudi proizvodnjo novih vrst plošč kot »lesomal«, »Iesomin« in »melanit«, ki se na tržišču že močno uveljavljajo in nadomeščajo uvoženi ultrapas in druge vrste plošč.
Proizvodnjo bodo povečali tudi v tovarni furnirja in lesnih izdelkov Topol. Že v letošnjem letu bo tod slekla proizvodnja kosovnega pohištva, ki ga bodo izdelovali iz domačega in eksotičnega furnirja.
Lepe načrte za razširitev proizvodnje imajo tudi v Tovarni organskih kislin TOK. Tovarna ima vse možnosti za proizvodnjo citronske kisline v večjih količinaii: lahko bi zadovoljili domačim potrebam In bi mogli večji tlel svoje proizvodnje tudi izvažati. Za sedaj se je moralo podjetje zamisli o proizvodnji tisoč ton citronske kisline otlreči, ker ni dobilo Investicij v višini 1 milijarde 200 milijonov dinarjev. Kljub temu pa je v teku rekonstrukcija podjetja: obstoječe obrate bodo tako izpopolnili, da bodo lahko na leto proizvajali sto ton citronske kisline. Sredstva, ki jih bodo vložili, bodo znašala nekaj čez 70 milijonov dinarjev.
V opekarni v Mali Bukovici kolektiv ne drži križem rok. V zadnjem času so z majhnimi izboljšavami uspeli svojo proizvodnjo povečati in izboljšati. V letošnjem letu so dali na trg nov proizvod — betonsko opeko. Izdelujejo jo v zimskem času, ko je proizvodnja glinaste opeke zaradi vremena onemogočena. S tem novim izdelkom ne bodo pomagali zadovoljiti le povpraševanju po gradbenem materialu, marveč bodo lahko v najbolj kritičnem času zaposlili tudi delavce.
Tudi kmetijska zadruga »1. junij« v Ilirski Bistrici in kmetijska zadruga »Tone Tomšič« v Knežaku imata lepe načrte. Glavna naloga obeh zadrug je, tla obstoječe kmetijske obrate utrdita; osnovni poudarek sta živinoreja in sadjarstvo. Zadruga »4. junij« bo še nadalje povečevala sadovnjake v Brkinih. V letošnjem letu bodo zgradili hlev še za 200 glav živine, ki jo bodo nabavili v bližnjih tlneh. Krmo za to živino bodo pridobivali na komasiranem zemljišču Za-reških mlak in na zemljišču splošno-ljudskega premoženja, ki ga je za-
Napovedano zborovanje ferial-cev koprskega in goriškega okraja preteklo soboto in nedeljo je zares preseglo pričakovanja organizatorjev, saj se je kljub slabemu vremenu zbralo v Štanjelu pisano zastopstvo članov te množične organizacije. Iz oddaljene Murske Sobote, Celja, Ljubljane in kdo ve od kod vse so se podali na pot mladi ljudje, da so imeli priložnost spoznati gosto-
ljubne domačine, ki so v najtežjih dneh naše zgodovine tako junaško utirali pot ljudski revoluciji. Člani Počitniške zveze pa so izmenjali medsebojno tudi izkušnje in razširili krog poznanstev.
Sobotno slavje je sicer potekalo v znamenju izredno slabega vremena, vendar zaradi tega ni bilo ob tabornih ognjih nič manj udeležencev, ki so počastili Dan mladosti najprej z obujanjem spomi-
nov iz NOB, ki jih je orisotnim doživeto prioovedoval znani šta-njelski borec Josip Bolje-Jamnik. Za razpoloženje pa so že ta večer poskrbeli pevski zbori, med katerimi so zborovalci pozdravili tudi znan pevski zbor akademikov »Tone Tomšič«. Tudi večerne zabavne prireditve v zadružnem domu se ni nihče odpovedal.
Osrednji del prireditve pa je bil naslednji dan dopoldne, ko so se pomerile v športnih tekmovanjih številne ekipe domačinov in gostov. Ta dan je prisostvovalo formiranju brigade, ki bo obiskala osrednjo prireditev v Titovem Užicu, nastopu pevskih zborov in nagovorom uglednih gostov, med katerimi so bili tudi predsednik IO PZ Sloveniie Zorka Peršič. organizacijski sekretar OK ZKS Koper Ivan Renko in drugi, več kot 250 članov PZ iz vse Slovenije in okrog 400 domačinov. Tako bo zastava — ob tej priložnosti so jo predali mladini, ki bo zastopala Počitniško zvezo v Titovem Užicu — zares simbol povezanosti in enotnosti vseh slovenskih ferialcev.	bb
druga prevzela v upravljanje že lani. Zadruga »Tone Tomšič« v Knežaku bo Imela že v kratkem več kot 500 glav goveje živine, tako pitancev kakor plemenske živine. Se letos bo pod streho hlev za 150 glav živine. Z ukinitvijo KGPZ je prevzela zadruga gozdarsko službo in je zato ustanovila gozdarski odsek. Gospodari na 11.000 hektarih privatnih gozdov, službo pa opravlja za območje obeh zadrug. V gozdove bo vložila okrog 15 milijonov dinarjev investicijskih sredstev za vzdrževanje drevesnic, gozdnih poti, za gozdnogojl-tvena dela Itd.
V Ilirski Bistrici imajo za tamkajšnje razmere precej močno transportno podjetje »Transport« z okrog 10 transportnimi sredstvi, v letošnjem letu pa jih botlo nabavili še 5 In tako povečali realizacijo. To podjetje ima v programu tudi izgradnjo garaž z mehanično delavnico, ki naj bi stala vzhodno od Ilirske Bistrice ob cesti proti Podgori.
Precej pozornosti posvečajo v Ilirski Bistrici tudi gradnji objektov družbenega standarda. Tako sta v zadnjem času podjetji »Lesonit« in »Topol«, tlalje občinski ljudski odbor In šc nekatere druge gospodarske organizacije zgradile več kot 100 novih stanovanj. V nekaterih stavbah so uredili sodobne trgovske lokale. Stanovanjska skupnost pa je že odprla obrat družbene prehrane, v katerem se hrani večina zaposlenih v Ilirski Bistrici, razen članov delovnih kolektivov podjetij »Lesonit« in Tovarne organskih kislin TOK, ki nudita meti delom topel obrok. Vrh tega pa Je stanovanjska skupnost odprla še čevljarski servis in pralnico, a sedaj pripravlja ustanovitev krojaškega servisa.
Precejšen napredek je bil dosežen pri razširitvi trgovske mreže in izboljšavi preskrbe v mestu in na podeželju. Tako je trgovsko-groslstlčno podjetje »Ilirija« s krediti, ki jih je najelo iz Investicijskega sklada, odprlo v novih prostorih v Ilirski Bistrici dve novi trgovini. Ena je prehrambena. druga pa trgovina z opremo in radijskimi aparati.
Precej so napravili tudi na področju komunalne dejavnosti. Največ skrbi posvečajo preskrbi prebivalstva z vodo. Deloma so že obnovili vodovod v Ilirski Bistrici, na novo pa so zgradili vodovoda v Novokračinah in Celjah, medtem ko ga sedaj napeljujejo v Topolcu. v izdelavi so tudi načrti za rekonstrukcijo vodovodov v Jelšanah, Dolenjah, Zablčah, Vrbo-vom in Dolnjem Zemonu, a v Knežaku nameravajo napraviti novo zajetje, ker sedanje ne daje dovolj vode.
Projektivni atelje v LJubljani že izdeluje regionalni urbanistični načrt za potlročje občine, po katerem bodo Izvajali bodoče asanacije komunalnih naprav in gradili nove objekte. Poslopje osnovne šole je že pod streho in v kratkem bodo zaključena notranja in obrtniška dela. Nič manj pozornosti nI deležna zdravstvena služba. Kmalu bodo namreč začeli izdelovati načrte za nov zdravstveni dom, v katerem bi namestili ambulante, lekarno, reševalno postajo in javno kopalnico, a v Zablčah, Premu in Jelšanah nameravajo odpreti krajevne ambulante, da bi zdravstvo še bolj približali ljudem.
Na koncu velja omeniti, da so pri izvedbi komunalnih del v veliki meri sodelovali prebivalci sami s prostovoljnim delom. Samo lani je vrednost njihovega udarniškega dela znašala 24 milijonov dinarjev. Sodijo pa, tla bo v letošnjem letu napravljenega še več, saj bodo iz raznih skladov zbrali več kot 20 milijonov dinarjev za razna komunalna tlela.
JANKO SABEC
Z občinske konference Zveze komunistov v Ilirski Bistrici
V NEDELJO VSI
O NA MEDNARODNE AVTO-MOTO DIRKE O ZA NAGRADO PRIMORSKE V PORTOROŽU
z občinske konference zveze komunistov v izoli
V vrsti uspelih prireditev ob Dnevu mladosti in rojstnem dnevu tovariša Tita je bila tudi v Semedeli zelo uspela proslava. V dvorani družbenih organizacij (tokrat se je spet pokazalo, da je premajhna) so koprski srednješolci izvedli uspel program. Na sliki: detajl s prireditve
Pretekli torek je bila v Izoli tretja redna občinska konferenca Zveze komunistov, na kateri so številni delegati in gostje najprej poslušali poročilo sekretarja občinskega komiteja ZK Jožeta Bu-ha, nakar so v celodnevni razpravi prispevali delegati z izčrpnimi poročili o delu in vlogi naše elitne politične organizacije bogato gradivo, ki bo osnova za nadaljnje napore v poglabljanju socialističnih odnosov v tej delavski komuni,
V isti sapi, ko ugotavljajo člani ZK v izolski komuni pomembno vlogo subjektivnih činiteljev v gospodarskih organizacijah, kjer usmerjajo prav v tpm razdobju vse sile v prizadevanje za
o cem razpravljajo sindikalni delavci v hrpeljaii
Glavni predmet razprave na tetni konferenci občinskega sindikalnega sveta v Hrpeljah, ki je bila 26. maja, je bila nova delitev dohodka in organizacija ekonomskih enot v gospodarskih organizacijah.
Novi sistemi delitve dohodka narekujejo nadaljnjo decentralizacijo upravljanja v podjetjih tudi v hrpeljski občini, kjer nekatere gospodarske organizacije že uvajajo ekonomske enote, vendar ponekod pojmovanje novih
jutri na dunaju
Ves svet z zanimanjem pričakuje jutrišnji prvi sestanek med predsednikoma Sovjetske zveze in ZDA Hruščevom in Kennedyjem. Tuji opazovalci menijo, da bosta njuna dvodnevna razgovora posvečena predvsem izmenjavi mišljenj o svetovni politiki. Tako bi zopet poskusili doseči sporazum o reševanju številnih svetovnih problemov s pogajanji na najvišji ravni, ne pa z grožnjami in vzdrževanjem hladne vojne,
samoodločba v središču razprave
Že nekaj dni trajajo v Evianu francosko-alžirska pogajanja. Alžirska delegacija vztraja na samoodločbi alžirskega ljudstva. Iz Ženeve pa poročajo, da je delegacija začasne alžirske vlade nastopila na pogajanjih zelo samozavestno in odklanja vsak poskus pritiska ali izsiljevanja. Zato tudi predlaga, naj bi francoski administrativno-politični aparat prenehal poslovati v Alžiriji že med pripravami za referendum, v katerem naj bi alžirsko ljudstvo lahko brez tujega vpliva svobodno odločalo o svoji nadaljnji usodi.
icoca popovič v nizozemskem
Te dni je bil državni sekretar ra zunanje zadeve Koča Popovič
Uvajanje EE
Razen v Lesonitu so dosegli že lepe uspehe pri uvajanju novega gospodarskega sistema v Ilirski Bistrici še v Tovarni organskih kislin in v Topolu. O tem bomo naše bralce seznanili pozneje.
na uradnem obisku v Nizozemski. Njegovi razgovori z najvišjimi državnimi predstavniki Nizozemske so obravnavali splošne mednarodne probleme ter vprašan ia, ki so neposrednega pomena za odnose med obema državama. Našega državnega sekretarja Po-poviča je sprejela tudi nizozemska kraljica Julijana, ki ji je sporočil pozdrave in dobre želje predsednika Tita ter ji podaril album reprodukcij jugoslovanskih srednjeveških fresk.
oblik dela še niso do kraja razčistili. Zato bodo sindikalne podružnice organizirale posebna predavanja oziroma seminarje.
V razpravi so delegati poročali o problemih posameznih gospodarskih organizacij v zvezi s pomanjkanjem investicijskih sredstev in preusmerjanjem letnega proizvodnega plana. Govorili so o nujni potrebi izboljšanja družbene prehrane in kritično clb-ravnavali pomanjkljivo skrb podjetij za šolanje in namestitev novih kadrov.
Konferenca je po svoji razgibanosti pokazala, da je sindikalno življenje v gospodarskih organizacijah ubralo pravilno pot, ki jo narekujeta gospodarski in politični razvoj tega področja. Z uvajanjem ekonomskih enot v proizvajalnih podjetjih pa bo imela sindikalna organizacija še prav posebno pomembno in odločujočo vlogo kot posredovalka in pobudnica za čimboljše osebne in skup-nostne dosežke v proizvodnji.
J. 2.
poglabljanje socialističnih odnosov, na drugi strani sami komunisti postavljajo vprašanje, ali je v tem odločitoem času snovanja novih smernic v našem gospodarstvu njihov delež dovolj tehten. Analize so žal pokazale, da so bili člani ZK marsikje premalo pripravljeni na nove pogoje gospodarjenja in upravljanja. Seveda teh trditev ne gre posploševati, vendar je prav v ugotovitvi, da je napredek v različnih gospodarskih organizacijah zelo raznolik, iskati merila o idejno-politični moči članstva. Medtem ko lahko trdimo, da so v Meha-notehniki, v Delamarisu in še kje prav člani ZK nosilci aktualnih družbenih in gospodarskih smernic, velja za vrsto drugih osnovnih organizacij manj spodbudna ocena.
Poseben pomen ima nedvomno med drugim tudi ocena o pomenu nadaljnjega odkrivanja rezerv v naših gospodarskih organizacijah. Tako je na primer razvidno iz podatka o celotnem predvidenem dohodku, ki bo znašal v tem letu okrog 11 milijard 800 milijonov dinarjev, da odpade več kot 62 odstotkov na postavko materialnih stroškov. To je vsekakor dovolj zgovoren dokaz, da je v štednji in racionalnem trošenju materiala iskati domala neizčrpen vir rezerv.
V obsežni razpravi, v kateri so sodelovali tudi gostje — član CK ZICS Matija Maležič in drugi, velja omeniti nadvse pomembno vprašanje vključevanja žena v Zvezo komunistov,. Niso redki primeri, da imajo posamezne osnovne organizacije oziroma to-
varniški komiteji povsem različna merila — ne le v obravnavanju preživelega in nesprejemljivega opredeljevanja članov na »delavce« in »uslužbence«, ampak je marsikje vkoreninjen povsem pristranski sistem vključevanja žena in deklet, ki žal zaradi lastnega zapostavljanja idejno političnega delovanja ne znajo najti zastopstva niti tam, kjer so v re-čini, . ' __(bi»)
Problemček
V ilirsko-bistriški občini opažajo, da uvajanje novega gospodarjenja v velikih gospodarskih organizacijah napreduje, skoraj ne premakne pa se v manjših. Zato mislijo na združevanje drobnih podjetij v večje proizvodne skupnosti. To velja zlasti za gradbeništvo, lcier bi veljalo razmisliti o združitvi obrata Gradbenika,- obrtnega podjetja Planike in opekarne v Bukovici v eno podjetje.
i
Trenutna kriza v LT
V sicer zelo aktivnem društvu Ljudske tehnike v Ilirski Bistrici trenutno prebolevajo hudo krizo, ker so ostali brez vozila, čeprav čakajo kar na dve iz JLA, ker je društvo pokazalo velike uspehe v predvoiaški vzgoji mladincev za uporabo motornih vozil. Morda bi lahko do matičnega društva pokazala nekaj več razumevanja krožka v Lesonitu in^ TOK. kjer imata vsak svoje vo-® žilo, dokler ne pridejo obljubljena vozila iz JLA..
z občinske konference zk v ilirski bistrici
0 nalogah komunistov v teh dneh
Na redni letni konferenci ZK ilirsko-bistriške občine, ki je bila minulo soboto, so delegati razen organizacijskih vprašanj in poli-
z okrajne konference zveze borcev nov v kopru
Minuli petek so se v Kopru zbrali delegati Zveze borcev našega okraja na redno letno konferenco. V večurni razpravi so se pogovorili o svojem delu v minulih dveh letih ter temeljito obravnavali probleme, ki jih ima skoraj 12.000 članov te organizacije od Planine do Pirana in od Komna do slovensko - hrvaške meje.
Med najbolj pomembnimi razpravami na tej konferenci je bilo obravnavanje uveljavljanja članov Zveze borcev pri izvajanju novega gospodarskega sistema in njihovo vključevanje v organe družbenega ter delavskega upravljanja. V tej zvezi je predsednik OO ZB Tone Ukmar v svojem poročilu med drugim omenil, da so osnovne organizacije ZB v preteklih letih vložile veliko truda, ki je že rodil bogate uspehe,
Uredništvo Slovenskega Jadrana izjavlja:
V zvezi s kritičnim opozorilom sekretariata OK ZICS ter glede na del razprave na naši nedavni okrajni konferenci ZB Izjavlja redakcijski
£ M & K S
Urejuje urednifiki odbor. Glavni in odgovorni urednik Rastko Brst-daškja. Izhaja vsak petek. Izdaja CZP Primorski tisk Koper, Uredništvo in uprava v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 170. Posamezen 300 din, za tujino 1600 dinarjev ali izvod 20 din. — Letna naročnina 3,3 am. dolarja, — Bančni račun 602-11-1-181. Rokopisov in fotografij no vračamo. — Tisk in klUeji tiskarna CZP »Primorski tt«k«
kolegij Slovenskega Jadrana naslednje:
V celoti se strinjamo z izraženimi stališči, da je spričo znanih dejstev o enodušni predanosti primorskih ljudi narodnoosvobodilni stvari pri današnjem pisanju zgodovine žaljivo, zato pa nedopustno navajati aH celo posploševati takšne neutemeljene, površne In netočne podatke, ki kakorkoli Izkrivljajo sliko o vseljudskem značaju osvobodilnega boja na Primorskem.
Ne glede na preobremenjenost maloštevilnega novinarskega kadra bomo zato v bodoče pri objavljanju prispevkov to vrsto zaostrili v našem uredništvu vso pozornost na dejansko zgodovinsko Tesnico,
Uredništvo
za čim večjo družbeno in politično aktivnost svojih članov. Tako na primer je več kot 400 članov na odgovornih mestih v Zvezi komunistov, skoraj 2500 jih je v upravnih vodstvih drugih družbenih organizacij in društev, v občinskih ljudskih odborih je več kot 230. v okrajnem ljudskem odboru 63 in v republiški ter zvezni ljudski skupščini 11 članov. Več sto pa jih aktivno sodeluje v delavskih svetih, upravnih odborih kakor tudi v vodstvih kmetijskih zadrug.
Prav zaradi tega bo potrebno nuditi pomoč članom ZB NOV, da bi se z nadaljnjim strokovnim izobraževanjem v še večji meri kot doslej uveljavljali kot družbeni delavci.
Druga pomembna naloga Zveze borcev bo v prihodniih letih skrb za verodostojno prenašanje zgodovine narodnoosvobodilne vojne bodočim rodovom. Zato bo treba nuditi zgodovinarjem, ki zbirajo in obravnavajo še tako drobne zapiske iz domovinske vojne, večjo podporo z neposrednim sodelovanjem in zbiranjem prebogate-ga gradiva, ki marsikdaj in marsikje že tone v pozabo. Izvrševanje te naloge pa je vse bolj pomembno, saj iz verodostojnih dokumentov črpa mladina neusahljive vire za spoznavanje naporov in žrtev, ki so jih prispevali njihovi starši za lepo življenje v socialistični Jugoslaviji.
Na konferenci so delegati in gosti, med katerimi so bili znani partizanski borec Ervin Dolgan, organizacijski sekretar OK ZKS Koner Ivan Rcnko. ljudski poslanec Branko Bnbič in drugi za-stooniki SZDL, JLA, ZVVI ter •
osnovnih organizacij Zveze borcev, da bi svojim članom nudili moralno - politično in materialno pomoč, da bi bilo njihovo nadaljnje delo še bolj usoešno.
Zveza borcev NOB bo svoje delovanje v prihodnie še bolj razširila, saj se postavljajo -u-ed njo velike naloge ob njeni združitvi z Zvezo vojaških vojnih invalidov ter Zvezo rezervnih oficirjev in podoficiriev v Zvezo bojevniških organizacij. Za novega predsednika okrajnega odbora Zveze borcev NOV je bil izvoljen Ivan Mavsar. za podpredsednika Tone Ukmar, za tajnico Marija Aljan-čič-Polda.
Ob zaključku so delegati poslali pozdravne brzo>avke tovarišem Titu, Rankoviču in Mačku. Pozdrav tovarišu Titu objavljamo posebej.	(sič)
tično-ideološke vzgoje članov osnovnih organizacij ZK razpravljali tudi o vlogi komunistov pri hitrejšem uvajanju novega gospodarskega sistema v zvezi z novim načinom delitve dohodka. Ker gre pri tem za pomemben preobrat v našem družbenem življenju, so delegati priporočili, naj bi vsi komunisti ilirsko-bistriške občine z večjim političnim udejstvo-vanje.m podprli osnovne težnje nadaljnjega razvoia socialistične domovine.
Sedaj je na področju občine Ilirska Bistrica 516 članov ZK, se pravi za 162 več, kot jih je bilo pred štirimi leti. Ker so to v glavnem delavci, bodo laže obravnavali in reševali probleme v tovarnah in na vasi.
Na konferenci so obravnali tudi vprašanje rednega šolanja otrok in dopolnilnega strokovnega izobraževanja zaposlenih. Rešitev tega vprašanja je tembolj nujna, ker se opaža hitreiše naraščanje proizvodnje, .kot na zaposlitev kvalificiranih kadrov. Zato bo v prihodnje treba sprementi politiko podjetij, ki še vedno v preveliki meri trošijo lastna sredstva1 in kredite za tehnično opremo in izpopolnitev podjetja, pri tem pa pozabljajo, da so stroji brez strokovno izšolanih ljudi mrtvi kapital.	J.
Tovariš
josip broz-tito
predsednik republike
Beograd
Delegati iii. okrajne skupščine Zveze borcev okraja Koper Vam sporočamo, da Je ta naša borbena organizacija v Slovenskem Primorju spričo spontanega sodelovanja vsega tukajšnjega ljudstva v narodnoosvobodilni borbi v letošnjem jubilejnem letu, ob dvajsetletnici začetka naše oborožene ljudske revolucije, danes enodušno sprejela pomembne sklepe za svojo stopnjevano družbeno-politifno aktivnost v naši nadaljnji socialistični izgradnji pdd Vašim vodstvom. Na tej veličastni poti jugoslovanskih narodov In na poti nadaljnje borbe za svetovni mir In bralstvo med narodi Vam bomo bivši borci NOV sledili prav tako zvesto, kakor smo Vam osebno In naši partiji sledili v naši zmagoviti ljudski revoluciji.
Radostni Izkoriščamo tudi priložnost, da Vam ob Vašem rojstnem dnevu Iskreno zaželimo, da ibi nas v čvrstem zdravju vodil Se dolgo let!
ZROP, še posebej omenili potre- j ,'..,'. bo po organizacijski okrepitvi i................................................................................'...-....;..:..'..
UVAJANJE NOVEGA GOSPODARSKEGA SISTEMA V TOVARNI »LESONIT« V ILIRSKI BISTRICI
o	, 0
V	Tovarno lesovinskih plošč v Ilirski Bistrici novinar pravzaprav ne bi smel iti samo za občinski praznik, vendar pa je dobro, da lahko prav ob tem slavju seznanim bralce s posebnim uspehom delovnega kolektiva te naše gospodarske organizacije v uvajanju novega gospodarskega sistema. posebno ekonomskih enot.
Na shemi poleg je lepo videti, kako precizno in vendar enostavno so v tovarni razdelili ekonomske enote. To niso obrati, marveč res obračunske enote glede na vrsto in funkcijo dela, ki jo posamezna takšna enota predstavlja v sklopu celotnega podjetja.
V	tovarni imajo že leto dni obratovni obračun, od Novega leta pa so že šli na obračunske enote. Delitev dohodka po delavcih teh enot se je sicer nekoliko zavlekla, ker niso imeli izdelanega pravilnika za razdeljevanje dohodka in čistega dohodka, ki ga posamezna enota ustvarja, z julijem pa bodo že ugotovili, koliko dohodkov bo odpadlo na posamezno izmed osmih ekonomskih enot v tovarni. S tem dohodkom bodo delavci posamezne enote tudi sami gospodarili, zato je za nove odnose med člani delovnega kolektiva veliko zanimanje. Na sindikalnih pododborih v ekonomskih enotah živahno razpravljajo o prednostih novega sistema. Celotna sindikalna organizacija in druge politične sile v to-
kvarni so dobro pripravile uvedbo
^novih odnosov. S predavanji po enotah in nazornim razlaganjem zlasti objavljene sheme novega ustroja tovarne so ogreli vse člane kolektiva za novi sistem dela in upravljanja, za novo gospodarjenje.
Delavci so se točno spoznali in še bodo govorili o gospodarjenju v ekonomski enoti, od česa je odvisen in kako se formira dohodek, čisti in osebni dohodek v ekonomski enoti, o odnosu ekonomskih enot do podjetja kot celote, o vlogi in pomenu služb v upravi podjetja (računovodstvu, knjigovodstvu, nabavni in prodajni službi in vsem drugem, kar ne služi neposredno proizvodnji, je pa vendarle potrebno in nujno za nemoteno delo).
Vzporedno z uvajanjem novega sistema se že uveljavljajo nekatere bistvene spremembe v delu kolektiva. Tako so se delavci na internem transportu pismeno odrekli tovariša, ki je pokazal premalo delovne vneme — nobena skupina ga ni marala medse in je moral iz tovarne. Po drugi strani pa je zaradi avtomatizirane proizvodnje v tovarni poskrbljeno, da kljub starosti nekaterih pridnih članov kolektiva ti prav nič niso na slabšem, ker so •nre-kvalificirani na takšna delovna mesta, kjer ni potrebna tolikšna fizična zmogljivost, kolikor znanje in nenehna pozornost na samodejno proizvodnjo. Najstarejši delavec v tovarni je Josip Rau (rojen 1899, Italijan iz Kalabri-je, ki je še za časa italijanske okupacije pomagal postavljati to-
varno, po vojni pa ostal pri nas in je še danes kljub starosti priden delavec v tovarni. Takšen je še Ivan Roje (rojen leta 1902) iz Vrbova — tudi on ne bo v zadregi za zaslužek v svoji ekonomski enoti. Kolektiv že zna
in nabaviti za delavcc iz okoliških zaselkov raje mopede, da bi se z njimi vozili v službo, Osebni avtomobil večidel počiva pod streho in gre le v nujnih primerih na cesto. Razpravljajo o varčevanju s paro in premogom, pa z vodo in elektriko. Govorijo o tem, kako bodo poslej trikrat obrnili vsak dinar, preden ga bodo potrošili — hkrati pa bodo lahko dali več sredstev tudi komuni, pri tem pa bodo hoteli bolj kot doslej vedeti, kako bo ta obrnila denar.
V Lesonitu, v ilirsko-bistriški komuni — povsod pri nas raste novo življenje — raste socializem.
Rastico Bradaškja
Shema ekonomskih enot v ilirskobistriškl tovarni lesovinskih plošč. NI treba posebnega komentarja, ker že laik vidi, kako se skladajo posamezne dejavnosti in službe v podjetju
V tovarni lesovinskih plošč ni strahu za starejše delavce, da ne l>i mogli v korak z mlajšimi sodelavci. Avtomatizirana proizvodnja nudi dovolj možnosti za zaposlitev starejših delavcev na takšnih mestih, kjer njihova starost ni nobena ovira za redno opravljanje dela
zdravo presoditi, kdo si prizadeva. pri delu, kdo pa je z njim skregan in bi rad služil na račun svojih delovnih tovarišev. Tako so se v tovarni formirala pravična in humana socialistična načela tudi v odnosu do ostarelih članov delovnega kolektiva.
Novi odnosi nosijo s seboj tudi potrebo še večjega osebnega usposabljanja delavcev — tako na področju strokovne izobrazbe kot politične razgledanosti in gospodarjenja v ekonomski enoti, podjetju in komuni.
Premalo je nrostora, da bi lahko na tem mestu razčlenil vse silnice znotraj ekonomskih enot, čeprav se bom na to še povrnil kdaj drugič. Omenil bi le še nekaj značilnosti, ki spremljajo uvajanje novih odnosov. Delavci že razpravljajo, če ne bi kazalo prodati avtobusa za prevoze na delo, ker je neracionalno izkoriščen zaradi dela v treh izmenah,
Novi gospodarski sistem nedvomno postavlja zelo odgovorne naloge tudi pred trgovske, gostinske in turistične delavce. Prav o tem je bilo govora na posvetovanju predstavnikov sindikalnih podružnic trgovskih in gostinskih delavcev koprskega okraja dne 29. maja letos.
Namen posvetovanja je bil predvsem v tem, da razčisti nekatera specifična vprašanja, ki se pojavljajo v teh strokah, in sprejme konkretne naloge v zvezi z uresničevanjem obračuna dohodka po ekonomskih enotah, v prvi vrsti pa decentralizacijo upravljanja.
Naj na kratko posredujemo osnovne misli in stališča, ki so bila obravnavana v referatu in zelo živahni razpravi. Ugotovljeno je bilo, da uveljavljanje novega sistema v teh strokah precej zaostaja za rezultati, ki so bili že doseženi v industriji in prometu. Vzroke takšnemu stanju je iskati predvsem v dejstvu, da se je vse preveč čakalo na direktive od zgoraj, na razne vzorce pravilnikov in podobno, ni pa bilo samoiniciativnega poglabljanja v iskanje lastnih poti. Razprava je opozorila na več primerov, tu naj omenimo samo Tr-gocenter v Kopru in Palače v Portorožu, kjer kolektivi pritiskajo na upravo svojih podjetij, da pripravijo vse potrebno za uvedbo ekonomskih enot. V glavnem so v vseh podjetjih imenovali posebne komisije, z nalogo, da proučijo pogoje za decentralizacijo, vendar pa dalje od tega niso prišli, ker so komisije prepustili samim sebi in jim niso določili roka. Posvetovanjo je obsodilo pojave, ko se strokovni uslužbenci uprav otepajo priprav vseh potrebnih materialov ter se morajo zaradi tega podjetja posluževati uslug zunanjih strokovnjakov. To pa je za marsikatero podjetje precej draga zadeva in se člani kolektivov vprašujejo, če so ti stroški dejansko upravičeni in ali ne tiči za tem prikrita težnja uslužben-
cev uprav, da bi jih za to delo Se posebej nagradili.
Tudi za trgovska in gostinska podjetja velja ugotovitev, da so se vse preveč izgubljala v ekonomskem izračunavanju položaja, v kakršnega so jih postavili novi instrumenti. V pod-jetjih so ob razpravah marsikje nov gospodarski sistem ocenjevali samo v luči, kakšne koristi jim prinaša pri neizpremenjenem gospodarjenju. Ob takšnih gledanjih se potem ni čuditi, če ponekod sistem ni naletel na dober sprejem, k čemur je še pripomoglo razpravljanje samo v ozkem krogu uprav. Na to je med drugim opozorila tudi analiza ankete, ki jo je izvedel Republiški sindikalni svet.
t o se povrnemo nazaj na druge instrumente novih gospodarskih predpisov, lahko ugotovimo dvoje: ti instrumenti na eni strani postavljajo podjetja teh strok v glavnih postavkah v c-nake položaje z vsemi drugimi podjetji, na drugi strani pa jim v določeni meri odpirajo dosti boljše perspoktive, kot so jo ta podjetja imela po prejšnjih predpisih. Jasno pa je, da so te perspektive boljše samo za tista podjetja, ki bodo znala poiskati notranje rezerve. Te pa so Ker z obravnavanjem bistva novega sistema nismo prodrli med delavce teh strok, se dogaja, da le-ti ne pričakujejo v dovoljni meri delovanja sistema tudi v skladu z njihovimi individualnimi interesi, čutiti pa ga namreč še niso mogli, ker nikjer novi principi niso realizirani. Ta individualni interes delavcev, če bi ga mobilizirali v bolj vsestransko razpravo o delovanju novih gospodarskih instrumentov, bi prav gotovo kaj hitro pokazal na tista podjetja, ki nimajo gospodarskih pogojev za obstoj. Take ugotovitvo bi pripeljale kolektive v razpravo In proučevanje o možnostih združevanja v večje rentabilnejše gospodarske organizacije. Seveda pa bi bilo družbeno Š'kodljivo, če bi skušali z večjimi podjetji prevladati tr-
anske okvire
Za 9. junija je napovedano zasedanje Zvezne ljudske skupščine, na katerem bodo obravnavani novi zakonski predlogi, poleg teh pa bodo sprejeti tudi nekateri gospodarski ukrepi z namenom, da bi se potrošnja zmanjšala na planirane okvire. Tako pravi uradno sporočilo, dočim nam podrobnosti o ukrepih, ki bodo sprejeti, niso znane. Znano pa je, da so se v prvih letošnjih mesecih, kakor kažejo dosedanje analize, močno
i 5: i
v ¡tovarni lesovinskih plošč so že močno avtomatizirali .proizvodnjo. Slika kaže oddelek, kjer en sam delavec upravlja celotno proizvodnjo. Za to delo sta bolj kot fizična kondiclja potrebni duševna .koncentracija in pazljivost, zato ni skrbi, da 1)1 mlajši prekosili svoje starejše .tovariše pri delu
povečale vse oblike potrošnje, dočim se na drugi strani ni povečala v skladu s tem proizvodnja. niti se ni povečala delovna storilnost in druae postavke, ki predstavljajo pogoj za upravičen porast te ali one oblike potroš7ije. Tako je torej že takoj v začetku leta prišlo do nesorazmerij v gospodarstvu, ki ob nadaljevanju sedanjega razvoja lahko ogrozijo predvidene uspehe gospodarskega razvoja. V splošnem se je namreč proizvodnja v prvih štirih mesecih dvignila namesto za 12 odstotkov v primerjavi z lansko le za 9 odstotkov. Pri tem moramo omeniti, da velja omenjeni odstotek za vse državno območje, dočim imamo v posameznostih boljše rezultate, kar velja tudi za koprski okraj, kakor bo kasneje razvidno.
Vprašanje ni novo in vzdrževanje sorazmerij v gospodarstvu se ponavlja iz leta v leto, kakor se tudi vonavlja glavni vzrok, ki ustvarja tako nesorazmerje, to je prevelika nadplanska potrošnja sredstev za investicije, poleg tega pa delno tudi povečana pro-. računska potrošnja. Naj omenimo, da znaša investicijska potrošnja v prvih štirih mesecih letos že 100 milijard, kar je v primerjavi s celotno predvideno letošnjo potrošnjo 360 milijard vsekakor nesorazmerno trošenje sredstev za omenjeni čas. Zato je jasno, da bodo ukrepi, ki so napovedani, d prvi vrsti skušali zajeziti investicijsko potrošnjo ka-
kor tudi vse druge oblike neupra-vičene potrošnje hi potrošnje nad doseženimi dohodki in sredstvi, ki so na razpolago.
Tudi v tej zvezi se odpira vprašanje pravilne uporabe sredstev, ki jih imajo gospodarske organizacije, to je njihova pravilna razdelitev in potrošnja za investicije in za obratne namene. Ni dvoma, da je sedanje kritično stanie glede obratnih sredstev vplivalo na slabe proizvodne rezidtate, da pa se gospodarstvo le postopno privaja na to, da v izvajanju začete kreditne politike ni moč pričakovati popuščanja ali kakih posebnih intervencij.
Če se v zvezi s temi vprašanji ozremo na stanje v našem okraju, lahko ugotovimo, da je stanje v okrahi nekoliko drugačno. Investicijska potrošnja v okraju se je namreč v prvih treh mesecih letošnjega leta gibala pod planom za letošnje leto. tudi v proračunskem poslovanju proračunski izdatki niso bili prekoračeni, dočim. se je proizvodnja v tem času znatno dvignila. Tudi prejemki in izdatki prebivalstva so v primerjavi z decembrom lani v planiranih okvirih. Tako bi morda v zvezi s' postavljenim vprašanjem lahko le pripomnili, da zlasti v investicijski potrošnji v tem času naš okraj zaostaja za predvidevanji po okrajnem planu in da bo potrebnih zopet drecej navorov v te.ku leta. da M dohiteli
Zišče in s tem ustvariti krajevni monopol. Koncentracija je «•imreč pozitivna samo v primerih, če hočem* z njo organizirati moderno trgovino, ki bo sposobna razviti svoje omrežje ne glede na krajevne meje. Hkrati pa združitev na takšni zdravi osnovi prinaša tudi racionalnejše poslovanje, zmanjšanje materialnih stroškov, izboljšanje nabave in založenosti trgovine.
S tem bi odpadel tudi problem nerentabilnih poslovalnic, ki se je še posebej pojavil na posvetovanju. Nekateri diskutantl so ga uporabljali kot argument za opravičilo odlašanju decentralizacije. Možen pa Je Se drug izhod, da za nerentabilne poslovalnice, ki so v nekem kraju nujno potrebne, doseže podjetje pri občini pavšallzlranje obveznosti.
Pretirana naglica in administrativno združevanje brez temeljite proučitve pa seveda vodi do škodljivih političnih in ekonomskih posledic. V Trgocentru v Kopru je bila na primer združitev z ekonomskih vidikov na mestu. Razpoloženje, ki je po združitvi nastalo v kolektivu, pa jasno kaže, da na eni strani člani obeh združenih podjetij niso bili dovolj pripravljeni na ta ukrep, na drugi strani pa niso bile razčiščene eko-nomsko-organizacijske zadeve. Tako med drugim še danes kolektivu niso jasne ekonomske koristi te združitve. To toliko prej, ker je po združitvi v prejšnjem Trgovskem domu prišlo celo do ukinitve obračunavanja osebnega dohodka po učinku. Prav gotovo bi morala ta združitev že sloneti na novih principih, kar pomeni, da bi bilo treba ob pripravah proučiti sistem ekonomskih enot in organov upravljanja v njih, ob združitvi pa le-te formirati.
Razprava je odprla tudi nekatere probleme okrog postrežnlne, čeprav so načelna stališča o njej že jasna in ne more biti več diskusije za ali proti njeni uvedbi. Zakaj gostinski delavci danes še vedno razpravljajo o postrežnini7 Posvet je ugotovil, da ie postrežnina slccr uračunava, da pa kolektiv o nadaljnji usodi le-te ne ve ničesar. Z drugimi besedami — merila za njeno delitev kolektivi še niso določili. Ce se postrežniha vsaj doslej ni uveljavila in ,je celo marsikje povzročila negodovanje, potemtakem ne gre iskati krivde izven kolektivov in v ukrepu o postrežnini, ampak v nerešenih notranjih materialnih odnosih.
Ob zaključku razprave, ki se je dotaknila še drugih vprašanj, je bilo sprejetih več pomembnih sklejjov:
V vseh podjetjih trgovske in gostinske stroke naj bi do 30. junija izvolili organe upravljanja v ekonomskih enotah, do 31. julija pa nanje prenesli pristojnosti, za katere se bodo odločili, s tem, da bodo izdelali pravilnike za delitev čistega dohodka In osebnega dohodka. Na posvetovanju so se zedinili, da bosta odgovorni nosilec za izvedbo teh nalog razen subjektivnih sil znotraj samih kolektivov bolj kot doslej tudi Trgovinska in Gostinska zbornica.
MARIJA VOGRIC
zamujeno.
-2.1-
IZ ILIRSKE BISTRICE
Koristna povezava
Podjetja lesne industrije v koprskem okraju so šla na koristno povezovanje in izmenjavo delovnih 'izkušen-' izkušenj v uvajanju ekonomskih enot, koordinacijo proizvodnje in delitve surovinske mase. Tako so Javor Pivka, Gozdno gospodarstvo Postojna ter Tovarna lesovinskih plošč in Topol v Ilirski Bistrici osnovala vsaka tričlansko komisijo svojih delavskih svetov v ta namen. Pred dnevi so se že udeležili seje delavskega sveta v pivškem Javoru, da so se lahko po-bliže seznanili za začetek s problematiko tega našega giganta lesne industrije. O tem, da je tako povezovanje koristno, men«b ni treba izgubljati besed.
* PRI LJUDEM V NAŠIH KRAJIH it PRI LJUDEH V NAŠIH KRAJIH PRI UUDFH V NAŠIH KRAJIH ir PRI LJUDEH V NAŠIH KRAJIH *
SVEČAN ZAKLJUČEK V CAST DNEVA MLADOSTI V POSTOJNI
raka).
Bogat spored desetdnevnih prireditev v čast Dneva mladosti so v nedeljo zaključili v Postojni z vrsto športnih nastopov ter parado mladine po mestnih ulicah.
Ob 10. uri dopoldne je povor-ka krenila navzgor po Tržaški cesti. Na Trgu padlih borcev se je zbralo kakih 2000 ljudi, ki jih je navdušila ubranost in neorieako-vana pestrost parade. Ob zvokih godb na pihala so najprej korakali pripadniki domačega Partizana ter v krojih in s športnimi pripomočki ponazarjali pestro dejavnost tega najmasovnejšega postojnskega društva. Taborniki so nosili šotor, jadralci jadralne modele in letalo, strelci tekmovalno orožje, planinci svojo opremo, medtem ko so dali paradi posebno barvitost pripadniki JLA. Nato pa so se 7. zastavicami zvrstili otroci, gasilci, skratka zastopniki vseh društev in šol, med katerimi je požel gotovo največ odobravanja motorizirani SDrevod članov AMD Postojna. Parado so zaključili s krajšim mimohodom tehniki živinorejsko poljedelskega kombinata. Računajo, da je v paradi, ki jo je organiziral občinski komite LMS, sodelovalo najmanj 1200 otrok, mladincev in .mladink.
Po končani paradi so se gledalci napotili v Ulico 1. maja, kjer je bil start in cilj štafetnega teka zmage. V popoldanskih urah je bil na mestnem stadionu rokometni turnir, nato pa na Trgu padlih borcev prvi nastop go-cart vozil v Postojni. Sončno vreme je privabilo k ogledu dirk ogromno maso ljudi, ki so z izrednim za-
f&ZlS&fö dl&gcd ...
Zadovoljivo izpolnjevanje plana
V prvih treh mesecih letošnjega leta je za več kot za četrtino večja proizvodnja v primerjavi z lanskim letom v obdobju januar—februar— marec. V tem 'času smo dosegli dobrih 20 'It letnega načrta, kar je glede na sezonski značaj nekaterih podjetij dober uspeh. Storilnost zaostaja za večanjem osebnega dohodka, saj je v prvih treh mesecih porasla za 10 'It, osebni dohodki pa so se povečali za 18,1 %. Prepočasi podjetja uvajajo ekonomske enote kot osnove dobrega gospodarjenja vseh proizvajalcev.
Letina bo ugodna, če .. .
Sadna letina kaže kar zadovoljivo. Breskve bodo dobro obrodile, le po nižinah jim je škodila deloma poze-ba. Letos bo .rodilo nekaj novih nasadov breskev, pri tem pa moramo računati, da se je nekaj starih nasadov izrodilo. Tudi hruške lepo kažejo, kar velja prav tako tudi za jabolka. Kar zadeva češnje, je letina precej pod povprečjem zaradi pozebe. Tudi vinogradi kažejo po vsej Goriški prav dobro in bo letina dobra, če bo vreme ugodno, če ne bo toče aH suše.
Se bolj v širino
Pred dnevi je bilo v Železarni na Jesenicah posvetovanje predstavnikov organov delavskega samoupravljanja in zastopnikov obratov.
Udeleženci posvetovanja so ugotovili, da so dosedanje štiri ekonomske enote v praksi dosegle pozitivne uspehe, vendar pa je ta oblika še preobširna, ker s tem še vedno ni uveljavljeno načelo neposrednega upravljanja. Zato so predlagali, da bi ustanovili 27 ekonomskih enot, ki bodo na sedežih sedanjih obratov. Ekonomske enote bodo dobile denarna sredstva, s katerimi bodo tudi same razpolagale. Z ustanovitvijo teh ekonomskih enot bo omogočeno slehernemu proizvajalcu, da bo imel pregled nad gospodarjenjem obrata, v katerem Je zaposlen. V novih ekonomskih enotah se bo tudi laže prešlo na nov način delitve dohodka po količini in kvaliteti dela posameznika.
nimanjem sledili spretnosti tekmovalcev..
Ko so se ob ilconcu tekmovanja z improviziranega dirkališča odstranili še najmlajši tekmovalci, je predsednik občinskega komiteja LMS Postojna Srečko Krpan razdelil vsem zmagovalcem številnih tekmovanj v čast Dneva mladosti pokale in nagrade.
(ma)
BESEDA O ALŽIRIJI
Minuli petek je Ljudska univerza v Ilirski Iiislrlcl organizirala predavanje o Alžiriji In o drugih deželah afriškega kontinenta. Predavanje sta imela študenta Mohamed Alt Si In Machera Festo. Njuna izvajanja so številni poslušalci spremljali z velikim zanimanjem.	J.
V PORTOROŽU ZASEDAJO ČEVLJARJI IN USNJARJI
V Portorožu se je začelo v ponedeljek, 23. maja 1BG1, tridnevno posvetovanje usnjarjev, čevljarjev in galan-terljcev usnjarske stroke iz vse Jugoslavije. Na posvetovanju, ki ga je organiziral Inštitut za usnjarstvo, Domžale, je predavala blizu 180 delegatom iz raznih krajev države vrsta usnjarskih in drugih strokovnjakov, med njimi tudi inozemski strokovnjaki. Prvi dan so po pozdravnem nagovoru imeli predavanja za vse udeležence posveta Ivan Hrvoj in Ivan Povodnik iz Zagreba o kontroli kvalitete izdelkov v čevljarski in usnjarski industriji glede na nove jugoslovanske standarde za usnje; Jože Mar-kelj iz Industrije usnja na Vrhniki o organizaciji proizvodnje in o notranjem transportu ter dr. inž. Samo Kalin o encimatskem odstranjevanju ščetin, volne in dlake. Predavanja v torek so bila ločena za usnjarje In za čevljarje, v sredo pa spet skupna. Večino predavanj je spremljal prikaz diapozitivov. Razprava pa sc ni omejevala samo na .poslušana predavanja, temveč tudi na strokovno gradivo, ki ga je za posvet zbral v debeli knjigi domžalski Inštitut za usnjarstvo.
JULE
Po vsem našem okraju je mladina svečano in veselo proslavila Dan mladosti. Prirejali so pestre programe, športna srečanja in tekmovanja, partizanske pohode, taborniške ognje, baklade, svečanosti ob sprejetju novih članov v LMS in podobno. Težko bi našteli vse prireditve po občinah v okviru Dneva mladosti, sem pa lahko štejemo se tudi proslave Dneva MDB, Dneva vajencev, i. maja in številne manifestacije ob štafeti mladosti, z veseljem ugotavljamo, tla so bile letošnje prireditve dokaj pestre in zlasti množične. Okrajni komite LMS je že pteti časom razpisal tri nagrade v višini 50.000 din za tiste občinske komiteje, kjer bo slavje najbolj uspelo. Nagrade so dobili IIRPELJE, SEŽANA in ILIRSKA BISTItICA Na sliki: zborovanje 1000 pionirjev in pionirk osnovne šole na Tartinijevem trgu v Piranu, od koder so s pesmijo krenili v povorki na Prvomajski trg. Pozneje je bila na šoli mladinska konferenca, na kateri je aktiv LMS poročal o svojem delu, sprejeli so 120 novih članov in izvolili nov odbor. Konference so se udeležili tudi predstavniki oblasti in šolskih organov. Popoldne so imeli mladi Pirančani v Luciji prijetno zabavo, za katero je prispeval sredstva
občinski odbor SZDL
SLOVESNOST NA KOPRSKEM UČITELJIŠČU
V ponedeljek dopoldne je bila na koprskem učiteljišču intimna slovesnost. Predstavniki Okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev so prišli čestitat pevskemu zboru k uspehu, ki ga je zbor .pod vodstvom prof. Mirana Hasla dosegel na letošnjem pevskem festivalu v Celju.
Zbor jo najprej zapel Matzovo pesem »Zetelice«, s katero je dosegel na festivaiu največji uspeh. Potem pa je zboru, zborovodji in celotnemu kolektivu učiteljišča čestital predsednik Okrajnega sveta Svobod tovariš Ivan Mavsar ter jim izročil lovorov venec, ki naj zboru ne bo samo znak priznanja za doseženi uspeh, temveč naj mu bo tudi spodbuda za bodoče delo. Ob tej priložnosti je tovariš Mavsar izrekel misel, ki jo vsi pozdravljamo, da je v Kopru, Piranu in Postojni nujno potrebno čimprej ustanoviti mladinska kulturno-umct-niška društva. Zboru je čestital tudi tovariš Ivan Silič, predsednik glasbenega sosveta. Za zaključek pa je zbor odpel še pesem »Mi smo pomlad«.
PIONIRSKE IGRE
V počastitev Dneva mladosti so v Ilirski Bistrici priredili 25. maja pionirske igre. Ze v jutranjih urah se je v mestu zbralo večje število mladincev in pionirjev, ki so šli v sprevodu na košarkarsko igrišče. Tam jih je pozdravil predsednik občinskega odbora SZDL Anton Gustlnčič, občinski komite Ljudske mladine pa je najzaslužnejše pionirje sprejel v mladinsko organizacijo. Po tej svečanosti so pionirčki nastopili v raznih igrah.	J. S.
Pred začetkom delovne akcije na cesti Vrabce—Štjak
DAN PROSVETARJEV
Pretekli petek so prosvetni delavci občine Ilirska Bistrica proslavili Dan prosvetnih delavcev. Ob tej priložnosti so se pogovorili o dosedanjem delu in o bodočih nalogah v zvezi z izvajanjem šolske reforme. Po razgovoru so šli na izlet na Mašun. S
Prvotna zamisel o vrsti proslav v počastitev 20-letnice vstaje in ljudske revolucije v sežanski občini se je pretooila v delovno akcijo na cesti, po kateri je konec avgusta 1941 šla prva skupina partizanov in po kateri so .kasneje korakale vse večje edinice NOV.
Pred nekaj dnevi sta se zgla-sila na občinskem ljudskem odboru mladinska funkcionarja iz Bežigrada v Ljubljani na razgovor o nastanitvi in oskrbi mladinske brigade, ki bo štela 120 članov. Medtem se vršijo meritve ceste, nekateri kolektivi v ob-
čini .pa že uresničujejo obljubo o enodnevnem zaslužku. V kratkem bodo sledili še vsi ostali.
Mladinski komite hiti s pripravami in ustanovljeni so že potrebni štabi.
Prvega julija bo brigada že n mestu in pridružili se ji bodo domačini, ki so na nedavnem sestanku sprejeli visoke obveznosti v delu in v raznih oblikah pomoči brigadi.	-er
lop simlilsaSmi podružnic
fte so dali za svobodo
»V SPOMIN PADLIM: Race Albinu, Race Sabinu, Babic Silvu, Slavec Sergeju in Bradač Jošku!« Tako je napisano na skromni leseni plošči, pritrjeni na jelšev steber v vasi Artvuže, Ta .plošča z imeni talcev, ki so jih Nemci ustrelili 21. julija 1944 na Artvižah, mi je priklicala v spomin vsa grozodejstva, ki jih je prestala ta majhna vasica.
2e oktobra leta 1943 je bila vas do tal požgana in izropana. Va-ščani so ostali goli in bosi, brez hrane in strehe, zima pa je kot nalašč pritisnila s strupenim mrazom. Nekateri so si iz ostankov ruševin zgradili zasilni kot, v katerega so se stisnili, drugi pa so zapustili vas in se zatekli v sosedne kraje. Težko je bilo, a vendar niso klonili. Borni košček kruha so delili s partizani Brkinske čete.
21. julija je doživela vas še hujši udarec. Matere, otroke in starčke so nagnali na sredo vasi, kjer so morali pot ur stati v vrsti. Pred njimi so ustrelili pet talcev. Bili so mladi liudje doma iz Rodika in Kačič. Toda vse to se je zdelo Nemcem še premalo. Kot talca so ustrelili Alojza Slugo, s kopiti so do smrti pobili Jožefa Mezgeca, ki je imel v partizanih dva sina in sta mu oba padla v partizanih. Veliko so jih odpeljali v taborišča in marsikdo se ni nikdar več vrnil.
Ta majhna vasica, ki šteje le dvajset družin, je plačala velik krvni davek, saj je pustošenje med vojno terjalo sedemnajst človeških žrtev, sedem so jih odgnali v internacijo, požgana pa so bila vsa kmečka poslopja. Va-ščani v Artvižah imajo skromno
željo, da bi postavili kamnito ploščo v spomin na žrtve, ki jih je dala vas za boljše življenje nas vseh.	Š. I.
Prejšnji teden je bila v Postojni prva seja novoizvoljenega ple-numa občinskega sindikalnega sveta. Za predsednika so znova izvolili Staneta Murkoviča. za podpredsednika Juliiana Uhlja in za tajnika Janka Česnika.
Nato je plenum razpravljal o vlogi sindikalnih podružnic pri formiranju ekonomskih enot, nadaljnji decentralizaciji delavskega samoupravljanja ter sprejemanju pravilnikov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Plenum je med drugim priporočil sindikalnim podružnicam, naj izvolijo pododbore, ki bodo prevzeli
Mladinske vrste so se pomnožile
Kdo ve, kolikokrat so prestopili šolski prag nasmejanih lic in vriskajočih src. Za njimi so bile težke naloge, na stenah so visele lepe slike in risbe, pod njimi so zdeli letalski modeli, na dvorišču se je visoko vrtinčil prah in padal na zadružno — njihovo njivo, kamor je priplaval tudi odmev ubrane pesmi in zadnji akordi klavirja. Razhajali so se in se spet vračali v šolske klopi. Dan za dnem, leto za letom.
Ondan je bil nemara najlepši med tisoči dni. Na dan mladosti so prekoračili šolski prag z mladinskimi izkaznicami. Da, lepo je v naši domovini biti mlad. mlad sredi učenja, dela in petja.
RAZSTAVA V POSTOJNI
Občinski odbor Združenja rezervnih oficirjev in .podoficirjev je pripravil prejšnji teden v prostorih Kulturnega doma v Postojni dvodnevno potujočo razstavo o razvoju JLA. Med obiskovalci razstave je bilo zlasti mnogo šolarjev iz mesta in okolice, prikazala pa je v nrvem delu zgodovinski razvoj JLA v letih od 1941 do 1945, v drugem delu življenje in delo v JLA v novoinem razdobju, medtem ko je bil tretji del voino - strokovni in je prikazal oborožitev ter atomsko zaščito. Razstava je bila posvečena Dnevu mladosti,	(ma)
V Sežani, na Misličah, v Vrem-skem Britofu, v Divači.
Stotine in stotine novih imen na seznamih ljudske mladine.
Boris
politično skrb pri sestavljanju kandidatnih list za volitve organov samoupravljanja v ekonomskih enotah.
DVA NASTOPA
Prejšnji "teden je .bil Kulturni dom v Gregorčičevem drevoredu prizorišče dveh prikupnih kulturnih nastopov postojnske mladine. Najorej so se v ponedeljek predstavili s samostojnim koncertnim večerom gojenci nižje glasbene šole. Spored, ki so ga posvetili 20-letnici vstaje, je .prikazal v tridesetih točkah prerez dela učencev na tem glasbenem zavodu.
V sredo zvečer pa je domača DPD Svoboda nriredila svečano akademijo v počastitev Dneva mladosti. Za uvodnim govorom so se v enournem sporedu zvrstili pred več sto gledalci društveni pevski zbori, recitatorji ter simr fonični orkester Doma JLA Postojna.	(ma)
V torek v zgodnjih popoldanskih urah je prispela na železniško postajo v Postojno večja skupina ameriških Slovencev, ki so prišli na dvomesečni obiski v staro domovino. Postojnčanl so jim priredili prisrčen sprejem, ob zvoklM godbe na pihala so jim pionirji podarili šopke cvetja. Na sliki vidimo, kako izročajo šopek znanemu sodelavcu »Prosvete« Antonu Sabcu, doma lz Slavine. Rojaki so se zdaj samo na kratko ustavili na pott v Ljubljano, Izrazili pa so željo, da i. julija — ob Dnevu neodvisnosti ZDA — prisostvujejo pikniku ameriških Slovencev, ki ga bo priredila v Postojni Slovenska Izseljenska matica
KULTURA PROSVETA it KULTURA PROSVETA * KULTURA PROSVETA it KULTURA PROSVETA ^c KULTURA PROSVETA * KULTURA PR
Prizor iz štefančeve igre VČERAJ POPOLDNE V uprizoritvi amaterskega odra »Franjo Sornik« DPD Svoboda v Izoli. Na sliki glavna trojica: oče — Stane Peternel, mama — Anči Peterne-lova in h51 — Feni Rup-nikova
PREMIERA AMATERSKEGA ODRA V IZOLI — Mire Štefanac: VČERAJ POPOLDNE
&
Amaterski oder »Franjo Sornik« DPD Svoboda v Izoli nam je pripravil novo ipremiero, delo domačega mladega avtorja Mire-ta Štefanca VČERAJ POPOLDNE. V svojo kroniko bodo lahko jzolski amaterji zapisali nov r speh, posrečen izbor in dobro uprizoritev. Škoda je le, da so bili Izolčani s svojo uprizoritvijo pozni in se zato ne morejo udeležiti letošnje revije amaterskih skupin v Zagorju. Če je raven amaterskih dramskih skupin letos približno taka, kot je bila na lanski ¡reviji V Kopru, M pas amaterski oder iz Izole s Štefan-čevo igro dostojno zastopal.
Mladi avtor — po poklicu menda pedagog — nam v svojem delu govori' o mladem dekletu, ki živi v domu, kjer je vse urejeno in za vse poskrbljeno: udobna sobica, polna omara oblek, gospodinjski aparati, osem-cevni radio in tudi že misel na avtomobil, ki bo kmalu postal resničnost. Toda to ni vse, kar človek išče v domu. V Alenkinem domu ni topline, ne tovariškega razumevanja, ni očetovega zanimanja in ne skrbne materine roke. Trije tujci živijo v tem hlad-
O OO
ZAVOD PRIMORSKE PRIREDITVE JE S TURNEJO SOLISTOV PO SLOVENSKEM PRIMORJU ZAKLJUČIL ZIMSKO SEZONO
nem an urejenem domu, vsak živi svoje življenje. Oče in mati imata svoja neodložljiva ipota, službene in družbene obveznosti. Še huje je: Alenka je sama celo takrat, kadar sta oba! roditelja doma. Ne kregajo se, toda tudi ne govorijo. Alenka pa gleda, vidi, presoja. Predvsem si želi topline, ljubeče besede, iskrenega zanimanja, ima svoje probleme, težave.
Tako je odprl avtor probleme sodobne družine v sodobni družbi. Dogaja se kjerkoli pri nas, so zapisali v gledališkem listu. Bolje ibi bilo; kjerkoli danes in jutri v svetu, v času, M prehiteva sam sebe, Štefanac je načel resnično pomemben problem; četudi ga ni razrešil do ¡kraja, je opravil dobršen del namena že samo s tem, da ga je odprl in nas povabil, naj vsaj dve uri o njem premišljamo in ko pridemo domov, da tesneje pritisnemo k sebi svojega otroka in na tihem obljubimo, da se bomo zanj bolj zanimali. Avtorju niti ni zameriti, da nas je k temu pripravil z malce naivno pedagoško vzdignjenim prstom in da so njegovi prvi dramaturški koraki še rahlo
Ne Puccini, ne Verdi ali Massenet s svojo ljubko Manon, ne Čajkovski z Gremlnom. iz »Evgenija Onjegina« in še veliko drugih mojstrov operne in instrumentalne glasbe tokrat niso imeli dobre sreče tod pri nas. Saj skoraj ni moč verjeti: kak Rudolf in Cavaradossi v izvedbi n. pr. novo-odkritega tenorista, primorskega rojaka s Podnanosa Rajka Koritnlka (v Kopru), pa ognjeni Don Jose iz »Car-
ČESTITKE IN USPEH TUDI DOMA
Menda ni Sežanca — in ne samo Sežanca — ki ne bi te dni spregovoril vsaj besede ali stavka o naše mladinskem zboru, ki je tako zasluženo prišel v središče pozornosti. Zdi se, da je mladi ansambel v polnem poletu in da mu niti ni do začasnega počitka na lovorikah.
Manj kot uspeh na mladinskem festivalu v Celju je znan koncert v Laškem (istega dne)-. Toda če je nastop v Laškem sledil v kratkem razdobju prvemu koncertu v Divači, gre zboru vsaka hvala, da se je že po nekaj dneh predstavil domačemu občinstvu.
Čestitke, ki sta jih mladim pevcem izrekla v Sežani, v ponedeljek 29. maja, predsednik Okrajnega sveta _ Svobod Ivan Mavsar in sekretar Občinskega komiteja Alfonz Grrnek in ki jih je polna dvorana v telovadnem domu podprla s toplim in prisrčnim aplavzom, iso torej popolnoma zaslužene.
Mladi pevci in njihova dirigentka so prav gotovo potrebni razvedrila in Občinski ljudski odbor jim je obljubil letovanje v Ankaranu. Verjetno si bodo tiste dni zaželeli nastopiti nekje na Koprskem.	-er
majavi. So pa .prav gotovo simpatični in obetajoči.
Izolska uprizoritev je bila dobro pripravljena (režiser Stane Skamen, scenograf Drago Po-dvornik, lektor Mika Čebronova), glavna trojica lepo vigrana (Stane Peternel, Anči Peternelova, Peni Rupnikova). V manjših vlogah so nastopili še številni člani odra {Anča Potuškova, Aljoša Pernetova, Kari Birsa, Draško Šubic, Lea Pučkova, Andrina Pečar jeva, Peter Likar, Boris Prpoš, Brane Homovec, Ivan Krbavčič in Nada Šimunkovičeva).	Z. L.
men«, ki ga je v Izolo prinesel prvak ljubljanske Opere IVIiro Brajnik, pa čudovita Ml m i z Vilmo Bukovčevo spet v Kopru, pa skoraj neponovljiva Amneris iz »Aide« sopranlstke Hilde Hölzlovc v postojnski dvorani, ki jo je vso prepredel pajek zdolgočasene odsotnosti in praznine. In tako naprej: v devetih primorskih mestih, kamor zavod »Primorske prireditve« pač že nekaj let prizadevno pošilja dramske in koncertne skupine, da bi.. .
Kaj — da bi .. .7 No, da bi imeli tudi v Izoli, v Hrpcljah-Kozini, v Pivki, Ilirski Bistrici, Prcstranku, Postojni, Divači, Sežani in v Komnu včasih kaj drugega kot so »Veseli fantje«, »Beneški fantje«, »Gorenjski fantje«, »Dobri znanci« In sploh vsi tisti mladi fantje, ki za drag denar prodajajo slabo muziko od polk do valčkov in od valčkov do polk. Pa se je zdaj skazalo (tudi skazilo!), da bi morali prvaki ljubljanske Opere In slovenski Instrumentalni solisti prepevati polke in svoje violine prisiliti v ritem Avsenikovih viž, pa bi bile dvorane polne, 'ljudje ibržčas zadovoljni in bi zavod »Primorske prireditve« lahko zapisal tudi zaključni stavek na konec zimske sezone: »Turneja devetih skupin slovenskih solistov v devetih primorskih mestih je bila izredno uspešna in ...«. In tako naprej.
Zdaj pa: namesto tedenske kronike!
IZOLA, 19. maja — operno koncertni recital. Gostujejo: Vilma Bukov-čeva, Božena Glavakova,' Miro Brajnik, Marcel Ostaševski, violinist Kar-lo Rupel in pianistka Hilda Horako-va. Nekaj čez 20. uro je bilo v dvorani izolske »Svobode« natanko 28 ljudi. Peli in igrali so za teh 2S obiskovalcev, nekdo iz skupine pa je po koncertu z grenkobo dejal: »No, tu v Izoli pa kultura cvete!«
POSTOJNA, 20. maja. Gostujejo: čudovita Amneris na odru ljubljanske Opere, sopranistka Hilda Hölzlova, pa Vanda Ziherlova, baritonist Franc Langus, -flavtist Boris Campa in di-rigent-pianist Ciril Cvetko. Dvorana: prazna!
HRPELJE in PRESTRANEK, 21. maja, v nedeljo ob 15. uri. Gostujejo . . . in tako dalje. Dvorana v Hrpcljah prazna, v Prestranku polprazna. Za Prestranek je to vsekakor uspeh. Zavod »Primorske prireditve« meni, da ima tam svojo najboljšo publiko.
KOPER: 22. maja. Gostje: Vilma Bukovčeva, tenorist Rajko Koritnik, Božena Glavakova, Friderik Lupša, violinist Dermelj, pianistka Dana IIu-badova. Menda 43 ljudi v gledališki dvorani. (Kdo bi se pa zavoljo tega razburjal, toda naj občinstvo v Kopru vendar že pove, koga naj pripeljemo: morda Maria del Monaca ali pa Mario Callas?)
ILIRSKA BISTRICA, 22. maja: Vanda Gerlovič ... in tako dalje. Dvorana prazna . .. dvorana prazna . ..
SEŽANA, 22. maja: »Slovenski oktet«. No, dvorana solidno zasedena. Lep spored, lep sprejem, obojestransko zadovoljstvo.
KOMEN, 26. maja. Lipušček, Korošec ... in drugi. Lep sprejem ob polni dvorani. No, vendarle. (Poučno: malo, skromno mestece. S preprostimi ambicijami. In zajetnimi srci!)
DIVAČA, 27. maja. Reprlza gramofonske plošče.
To je vse. Zavod »Primorske prireditve« je položil svoj koncertni obu-lus na oltar kulturnega življenja koprskega okraja. Brez posebnega uspeha. In zaključil svojo četrto plodno zimsko sezono dramskih, koncertnih in zabavno-glasbenih predstav. Zaključil je prvo leto svojih »Salonov« v dvorani koprske glasbene šole. Ideja je obrodila bogat sad, ki ga bo zavod ohranil še za naslednje sezone.
Zdaj se začenjajo priprave za poletno sezono. Za »II. festival jugoslovanske folklore« v Kopru, Ankaranu, Izoli, Portorožu in Piranu. Za beograjskega »Fausta« z basistom Can-galovičem. Za »Botra Andraža« ljubljanske Drame. Za koncerte zabavne glasbe z domačimi in tujimi pevci in televizijo. Za modne revije in še za marsikaj.	MiLi
VSI OKROG PROSVETNEGA DRUŠTVA
Prosvetno društvo »Miroslav Vilhar« v Zagorju je skupno .z drugimi organizacijami pripravilo .praznovanje Dneva mladosti. Najnrej so pionirji s harmoniko korakali skozi vas ter tako obvestili meščane, da je čas, da se zbero za vasjo ob tabornem ognju. V pestrem sooredu so se zvrstile recitacije, pozdravni govor in nastop pevskega zbora. Stari borci so ob ognju vzbujali spomine. Za zaključek so vsi skupaj zaplesali kolo.	M.
VELIKI IZPIT V PORTOROŽU
V ateljejih »Filmservisa« v Portorožu je že drugi .teden v teku snemanje notranjih posnetkov za mladinski film »Veliki izpit« z delovnim naslovom v hrvatskem originalu »Na skelama«. Film snema podjetje »Zora film« 'iz Zagreba,
Konec junija pa bo neko avstrijsko filmsko podjetje začelo snemati v portoroških ateljejih »Filmservisa« in pa na prostem v Piranu in okolici celovečerni zabavni film z naslovom »V rajski deželi«.	Jule
r
»10
«
Koprski umetnik-fotograf JOŽE KOLOŠA je s samostojno razstavo pod naslovom »Humanizem železa« odkril tudi Zagrebu veliko novega
Citat iz komentarja Matka Meštro-vlča na Radiu Zagreb: »Pri vsem tem pa je najbolj zanimivo to, da živi in deluje Kološa daleč od kulturnega središča, nekje v malem mestu, na robu dežele. Precej jasen dokaz, da ni treba pognati korenin kje v Beogradu ali v Zagrebu ali v Ljubljani, posedevati v kavarnah in sestajali-ščlh »od boga danih« talentov, pa da talent — pod pogojem, da res obstaja — vendar zaevete. In Kološa ga ima, pa je mimo tega še Izvrsten tehnik. Zdaj lahko rečemo samo še to, da komaj čakamo na njegovo drugo zagrebško razstavo.«
Listam po izrezkih iz časopisov. In berem: »Kološeva razstava predstavlja v celoti dogodek za tisti del publike, ki ima dovolj smisla za likovne vrednote, ki teže k odkrivanju nepoznanih kotičkov človeške zavesti kot osnovnih nalog umetniškega ustvarjanja.« (»VJESNIK«) Potem preletim le naslove: »Novi izraz v naši fotografiji«. »Razstava, ki ostane v spominu«. »Osebnost in novost v fotografiji«, »Presenečenje«. »Orazum-ljenje nerazumnega«. »Dramatska moč izraza«. »Absolutna čistost izraba, preprostost!« '»Oplemeniteno gle-llanje, ideje in primerjave.« »Dramatiki koncentrat«,
Jože Kološa je doma iz Murske Sobote. Ampak zdaj je že leta nazaj Koprčan, ker ga na ta mali prostor ob slovenski obali veže modrina neba, morja, občutek mediteranizma v
sebi in ljudeh, košček odprtega obzorja. Nemara tudi »Tomos«, kjer vodi foto-službo in pod čigar streho je odkril humanizem železa, kjer je v delih motorja začutil človeka in njegov dejavni .utrip, Neobdelani kosi železa zažlve v objektivu njegove kamere, Kološevo notranje oko jim je dalo novo vsebino in jih posvetilo v novo govorico. Vijak zdaj ni več vijak, ampak je določeno spoznanje, ki ga odkriva simbolični jezik iz sveta, ki .je zunaj tovarniških vrat. Vilice za galvanizacijo z nasprotnimi ostricami so v Kološevem objektivu prerasle v simbol, ki ga tolmači napis »Nesporazum«. Drzna, za konveneio-nalne pojme »klasične fotografije« že kar neprijetna agresivnost Kološevega črnobelega simbolizma predstavlja svojevrstno odkritje: je nov jezik'(ki ga .tudi v Zagrebu niso bili vajeni!), je nov izraz, je nova vsebina.
Jože Kološa je v dvorani Društva arhitektov I-Irvatske v Zagrebu predstavil 21 svojih eksponatov na samostojni razstavi od 5. do 20. maja. Nenavadno velllc iin ploden odmev zagrebških likovnih kritikov (Josip De-polo, profesor Putar, MeštroviC), izjava enega prvih jugoslovanskih umetnikov-fotografov (člana mnogih mednarodnih združenj in žirij) Toše Babca (»Čudovito! Tega še nikoli nisem videl!«) — to je .precej resna pohvala Kološevemu odkrivanju novih smeri v fotografski umetnosti. Je pohvala njegovi novi, moderni vse-, binl. Je pohvala pri nas še tako ne-
raziskani estetiki industrijske fotografije.
In je naposled «tudi pohvala malemu mestecu na robu dežele, kjer Kološa živi in — od sveta precej odmaknjeno — ustvarja.	MiLi

Jožo Kološa: POLAKT
MLADINSKA DRAMSKA REVIJA
Skoraj Istočasno sta tekli v Sloveniji dve .pomembni mladinski manifestaciji: pevski festival v Celju In dramska revija na Jesenicah. Medtem ko se lahko pohvalimo, da sta naša mladinska pevska zbora iz Sežane in Kopra (Učiteljišče) najboljša v republiki, moramo priznati, da nimamo nobene dramske skupine, ki bi nas lahko zastopala na Jesenicah. S pravilnimi vzgojnimi prijemi na ljudskoprosvetnem področju bi morda lahko razgibali tudi to obliko dejavnosti med našo mladino, kot se je posrečilo razgibati mladinsko -petje.
JUGOSLOVANSKE GLEDALIŠKE IGRE
Letos so bile šestič jugoslovanske gleda.liške igre Sterijino pozorje v Novem Sadu. V prireditvah so si sestrsko podali roke gledališče, radio in televizija. Ob zaključku so podelili Sterijine nagrade. Nar|več jih je potegnila slovenska drama »Antigona« (avtor Dominik Smole — za najboljši dramski tekst, Jurij Souček za vlogo Kreona, kipar Drago Tršar za sceno). Slovenci so odnesli še pomembne nagrade tudi za radijsko in televizijsko igro (Mitja Mejak za priredbo Cankarjeve novele »Zgodba o siromaku Simnu«, Mirč Kragelj za režijo drame Vasje Ocvirka »Ko bi padli oživeli«. Stane Potokar za vlogo Trpela v tej drami In televizijski studio v Ljubljani za izvedbo Zupanove drame »V pričakovanju jutra«)
SREČANJE ZAMEJSKE MLADINE
V	gledališki dvorani na Jesenicah so se srečali mladinci Iz Trsta in iz Celovca pri nastopu kulturnih skupin, Tržaško mladino so zastopala prosvetno društvo »Jezero« iz Doberdoba, PD »Albert Sirk« iz Križa, PD »Andrej Cok« z Opčin ln PD Prosek—Kontovel. Koroško so zastopali člani »Planike« in skupina »Korotan« iz Celovca. Razen gostov so nastopali tudi domačini, člani DPD Svobode .z Jesenic.
NASA BALETNA SOLA NA TELEVIZIJI
Pretekli teden je manjša skupina naše koprske Baletne šole nastopila na ljubljanski televiziji, in sicer s plesom na pesem Matetiča-Ronjgova »Cače moj« v koreografiji Vuke Hitijeve. V kratkem bodo gojenke "šole izvajale v televizijskem studiu tudi balet »Rdeča kapica« v koreografiji Stanislava I-Iitlja.
REVIJE ITALIJANSKIH KULTURNIH KROŽKOV
V	Kopru in v Izoli so bile že revije kulturnih krožkov italijanske manjšine. Zvrstili so se pestri programi amaterske dejavnosti, igranje ln petje, recitacije, dialogi. Povzetek teh uspešnih prizadevanj bo v Kopru junija trldnvena zaključna revija pod naslovom »Raduno degli Itallanl dellTstria e di Fiume«. Prireditev bo na koprskem glavnem trgu. Slišali bomo popevke domačih avtorjev (pripadnikov italijanske manjšine), orkestre z Reke, Iz Pulja, Rovinja, Kopra in Izole, številne pevce, V Izoli pa bodo nastopili pevski zbori, recitatorji in plesalci.
REPRIZA PULJSKEGA FILMSKEGA FESTIVALA V KOPRU
Zavod Primorske prireditve se dogovarja z organizatorji vsakoletnega filmskega festivala -v Pulju, da bi takoj po končanem festivalu v Pulju predvajali najboljše jugoslovanske filme tudi v Kopru. Ob prikazovanju filmov bi se občinstvu predstavili tudi nosilci glavnih vlog in režiserji.
Stran 6__»SLOVENSKI JADRAN«__Štev. 23 — 2. junija 1961
* N O V O N A K M J B 2 M i POLICI* NOVO M A K H J 0 2 N S POLICI* M O V O M A KNJIŽNI POLIC!*
Minilo je petnajst let, odkar je v kaosu kamenja, strahu in nemočnih besov utihnila poslanica vrhovnega žreca zločinov. Petnajst let — dovolj časa, da se ■človeku včasih zdi, ko da se je naposled otresel najbližje mračne minulosti, in dovolj kratek čas, da človek ni prepričan, da li so korenine te minulosti res izruvane. Kakor smo videli, je strupeno seme. zadnjikrat vrženo s histerično pestjo v dnevih neogibnega poraza, izpričalo odpornost, lastno vsaki zločestni rastlini — prespalo je neugodna leta ■in jelo tu in tam spet kliti.
Kakšen je značaj, kakšne so dimenzije, kakšno je upanje, kakšno je bistvo tega obnovljenega nacizma, ki je tako predrzen, da govori in deluje tako
(Odlomek iz knjige NEMČIJA, NEONACIZEM IN HITLERJEV »POLITIČNI TESTAMENT«. Izšlo v žepni knjigi Školjka v prevodu Jožeta Zupančiča)
kmalu po strašni svetovni tragediji? Koliko se je sedanja Nemčija res oddaljilai in Ikoliko se morda ni oddaljila od svojega zgrešenega privida? Kakšna je, če jo naknadno primerjamo s Hitlerjevim mredsmrtnim prerokovanjem?
Pojavov seve ne smemo napihovati in nevarnosti pretiravati. Mračne želje Hitlerjevih naslednikov so eno, politične in družbene realnosti pa drugo: novim pustolovcem nikakor ni lahko stisniti zgodovinske tokove kot voščeno maso v kalupe svojih trmoglavih naklepov: svet vendarle ni zaman preživel največje
(Odlomek iz romana MALAN. Izšlo pri založbi Obzorja v Mariboru v prevodu Janka Modra in v opremi Uroša Vagaje)
Preobrnila je 'drugo raajlino skali-co, tudi z uspehom, in čez trenutek sta spet sedela na bregu, bingljala z nogami in lovila ribe, tako tesno drug ob drugem in tako zaupljiva, kakor da sta že dolgo prijatelja, in se pritajeno pogovarjala.
»Si kaj vesel, da si se vrnil in boš zdaj zdravnik v našem kraju?« je vprašala Malan. »Toliko jih je, ki si samo domišljajo, da so bolni, vendar ne ibo prijetno imeti z njimi opravka.«
eilif mortansson
»Tako se mi zdi, kakor da sem prišel domov, drugače ne znam izraziti svojega veselja,« je resno odgovoril zdravnik; »sicer se res ni bilo lahko posloviti od matere, ker je ostala čisto sama. Oče mi je že umrl.«
»Oh,« je samo vzdihnila Malan, utrgala travno bilko in jo začela grizljati.
»Namišljeni bolniki, praviš,« je rekel in se nasmejal; »da, veliko je takih, ki za tem trpijo. Tudi ti si pravzaprav med njimi, če človek pogleda od prave plati, in kaj misliš, da, ti je?«
»Razširjeno srce imam,« je odgovorila Malan, ne ida bi 'kaj pomislila, in se nasmejala, vendar se je na mah spet zresnila; »sicer pa veliko trpim zaradi glavobola. Naj bo še tako majhen vzrok, me že boli glava, še najhujše pa je, kadar čuitim, kakor da sem kaj zagrešila.«
»Pa se ti pogosto zdi, kakor da si kaj zagrešila?«
»Pogosto, nič ne pomaga. Življenje ni zmeraj tako lahko. Včasih se mi zdi, ¡kakor da mi je nekdo zavezal črno prevezo čez oči. Pa tudi umreti se tako bojim.«
Zdravnik ji je položil roko čez rame in jo pritisnil tesno k sebi.
»Vem, da je zlagano in iz trte izvito, vendar vedo povedati marsikaj neprijetnega o tebi in pastorju .. .«
»Jegvan, moj prejšnji fant, je verjel jezikom,« je tiho odgovorila Malan in naslonila tilnik narahlo vznak na njegovo ramo, kakor 'bi hotela počivati.
»O,« je samo rekel zdravnik in po-kimal.
Po dolgem, drhtečem premolku je Malan spet spregovorila:
»Pastor Sand se mi kar smili. Tako hudo si je gnal k srcu, ko mu je žena odšla. Mogoče sta se kaj videla na Danskem? Kje pa si pravzaprav bil V službi? V Kobenhavnu?«
»Da, delal sem v bolnišnici v Kobenhavnu. Ne, gospe Sandove nisem nikoli srečal. Še sreča, ker je nisem nikoli jemal kaj prida resno. Tudi v župnišče nisem prihajal zaradi nje, čeprav je bilo videti, 'kakor da je ona prepričana o tem.«
»Res, zdi se 'mi, da je bila zaljubljena vate. Takrat je bila divja, ko si me za slovo poljubil na lice. Planila je v jok in se umaknila v posteljo,« je rekla Malan, se mahoma ozrla kvišku, našobila usta in zažvižgala: »joj, samo poglej, kako se temni. Druga za drugo ugašajo zvezde. Prav gotovo bo dež.«
»Vse kaže, da nocoj tudi nobene ribe ne bova več ujela.«
Zdravnik je vstal in začel navijati vrvco.
»Ravnokar sem začutila tudi že prvo kapljo dežja,« je zaklicala Malan, čez nekaj trenutkov pa se je že ulila ploha na njun paradiž.
»To je cel vesoljni potop. Na, vzemi moj suknjič.«
Zdravnik si ga je slekel in ga ogrnil Malan čez glavo, tako 'da jo je zavaroval kakor z dežnikom. Zdaj sta se hitro odpravila proti domu in čez kakšno uro sta prišla vsa premočena v župnišče.
»Bi mogoče popil skodelico čaja?« je vprašala Malan in odprla kuhinjska vrata.
»Bi, hvala,« je zašepetal .zdravnik; »In zdi se mi, da ne bo slabo, če boš pricurniia vanj malo žganja. Ne, nič
nikar ne prižigaj luči. Saj ni taka tema in usta človek zmeraj lahko najde.«
Malo sta se pogrela in se poživila z grogom, sedeč .pri pečici, pozneje pa se je Malan tihotapila naprej v samih nogavicah po številnih doleih hodnikih, da je pokazala zdravniku v sobo za goste, kjer mu je ibila pripravila posteljo in jo poškropila z vodo iz materine dušice, da bi pregnala duh po plesnobi. Odgrnila je zavese, zdravnik pa je odšel za njo k oknu in ko se je obrnila, jo je prestregel in s hitrim gibom zaprl tesen objem okrog njenega telesa. Pritisnil ji je ustnice na vrat, da je čutil na ustih, kako ji utriplje žila.
»Pusti me.«
»Ostani.«
»Pusti me,« je hripavo ponovila in se mu izvila; »sicer je res, da si ti Adam in jaz Eva, vendar padec v greh lahko še malo počaka, Ne bi si rada nakopala še več masla na glavo, kakor ga že imam. Lahko noč in dobro spi.«
Hitro je stekla ven in na vrh v svoj o izbico, kjer se je slekla in smuknila v po9teljo, potlej pa ležala s srečno razbijajočim srcem, ki ji ga je hotelo razgnati, in čakala, da bo zaslišala škripanje na stopnciah. Ležala je in se smehljala, zvrhana strahu in pričakovanja obenem. Moški, moški. Nasmejala se je v blazino.
kataklizme. Toda podcenjevanje bi bilo prav tako nezaželeno kakor precenjevanje: nedavni dogodki ne dajejo povoda za preplah, zaslužijo pa, da jih resno analiziramo. Pravočasno reagiranje je dvojno reagiranje. Premišljevati pomeni biti oprezen. To je najmanj, kar nam velevajo mučne izkušnje.
Incidenti v začetku lanskega leta so bili samo zunanji izbruh trajnejšega procesa. Od samega konca vojne so preostali nepoboljšljivi nacisti tkali nevidne •mreže medsebojnih vezi. Od same ustanovitve Bonnske republike so si prizadevali najti svoje mesto na njenem političnem pozo-rišču, na novo okrašenem z demokratičnimi dekoracijami, vključiti se v njen politični sistem, pričakujoč trenutka in priložnosti. Svojo dejavnost imajo očivid-no za nujno potrebo in naravno nadaljevanje Hitlerjevega početja iz časov Tretjega rajha. Spomnimo se mimogrede nekaterih značilnih pripomb iz »oporoke« nacističnega generala Canarisa, dolgoletnega šefa obveščevalne službe Abwehra, ki jih je navedel Kurt Singer, dober poznavalec podtalne mehanike, v svoji knjigi »Vohuni in izdajalci v drugi svetovni vojni«; gre za odkriva-nej načrtov za podtalno dejavnost poraženih nacistov po končani vojni:
»Nemčijo so porazili njeni glavni nasprotniki... V bodoči svetovni vojni, ki bo izbruhnila čez 25 let, se -bo morala Nemčija ogniti tej napaki... Naš poraz v sedanji vojni moramo imeti za nesrečo v zmagovitem prodiranju Nemčije s ciljem, da osvoji svet. Nemčiji moramo, čeorav je zdaj poražena, vlivati v glavo duha bodočega osvajalca ... Ne smemo se bati pogojev miru, ker bodo imeli naši sovražniki zmerom različne interese in ker se nikoli ne bodo sporazumeli. Težiti moramo za tem, da bomo v bližnjem
mirnem obdobju sejali nov razdor ...«
Na robu teh tez opazimo, da je posebno značilen moment, izbran za glasno klicanje prikazni minulosti. In sicer dvakratno. Po ritmu metodičnosti — vzeta je »jubilejna petnajstletnica« na pragu leta 1960. Po provokativ-nem tempiranju — vžigalica je bila vržena prav v trenutni fazi pomiritve in zboljšanja političnega vzdušja na svetu. Razen trenutka delovanja pa imamo še sinhroniziranost akcije. Nacistične demonstracije so se istočasno — podobne druga drugi ko jajce jajcu — odigrale v desetih medsebojno oddaljenih deželah; pripisovati vzrok slučajni skladnosti ali psihozi, :ki jo prenašajo valovi etra, bi bilo preveč naivno.
mitmmmm
Gabro Vldovič: KURIR MLADEN.
(Povest za mladino). Delo, ki .ima v izvirniku naslov »Kurir sa iPsunja«, pripoveduje o kurirju Mladenu, dečku, ki rui imel rad vojne, pa se je vendar, ilcot toliko drugih, vojne udeležil, Delo je izdal zavod Borec, prevedel pa ga je Slavko Rupel.
France Forstnerič: ZELENA JEČA. Pred ljubitelje slovenske lirike stopa nova 'pesniiška zbirka. Njen avtor je France Forstnerič. Pesni/k 'je predstavnik tiste generacije, 'ki jo je sredi naivne rasti .pobrizgala kri druge svetovne vojne in Iki je nato preplašenih oči prežiivela ipreveč sprememb hkrati, da ,hl se lahko v njej vgnezdi-lo kaj drugega kot suha skepsa. Ta akepsa se 'izživlja velikokrat v cinizmu, pri Forstneniču pa je postala ustvarjalna. Zbirko je izdala mariborska založba Obzorja.
Prežihov Voranc: PRVI MAJ. Pri
mladinski založbi je dzšla nedolgo tega Vorančeva črtica Prvi. maj. Slikanico je ilustriral Milan Bizovičar.
Svetoslav Minkov: CAR NESPAN-
KO. V Oicibanovi Iknrjižnioi Mladinske založbe so izšle pravljice bolgarskega pisatelja S. Minkova. V knjigi je zbranih 12 pravljic, iki jih je prevedel France Bevk. Knjigo je ilustrirali Štefan (Planine.
L'udo Ondrejev: SONCE NAD GORAMI. I. del. Slovaški pisatelj Ondrejev, s pravim imenom Misbrik, pripoveduje v svoji trilogiji o zgodah in nezgodah Jerka Lapina. V prvi knjigi pripoveduje zgodbe Sz otroštva vaškega fantiča Jerka, v drugi knjigi io mladeniču Jerku, v letih pred prvim svetovnim spopadom in v letih strahote 1914—1918 ter o prevratnih časih, iko <je .nastala rdeča Madžarska lin ise je rodila Cehoslova-ška. V trotji rknjigi ipa lima Jerko le obrobno vlogo. Pisatelj pripoveduje o slovaškem izobražencu, -kako v drugi svetovni vojni doživlja nacistično okupacijo, slovaško 'partizansko vstajo dn zlom. Delo je prevedel Viktor Smolej, izdala ipa ga je mariborska založba Obzorja,
© Odlomek iz povesti PAR-© TIZANI, ki je izšla v knji-© gi z naslovom OKLOPNI © VLAK v zbirki Ljudska © knjiga Prešernove družbe © v Ljubljani. Prevedel Du-© šan Željeznov
Po pokolu Poljakov je odred pričel naraščati.
Večina je iprišla i,z sosednjih vasi okoli Uleje, iker se je ibala maščevanja iz mesta. Ti so prihajali skupaj s ipremičninami, ženami in otroki.
Toda 'bili so tudi iz oddaljenih vasi, skoraj vsi vojaki dz nemške vojne; prihajali so ipeš z nahrbtniki ln dvo-cevkami, nekateri pa so 'imeli celo puške.
Selišče so prenesli globlje v goščavo 'k Ludjand goni in tukaj so postavili šotore. Bilo je že okoli petdeset fl j udi.
Ko je Seleznev srečal Kubdo, je rekel:
»Treba je izbrati načelnika.«
Kubda kot foi zrasel te dni, koti 'ust so se mu ipovesili, 'morda pa mu je dajal drugačen videz tudi revolver, pritrjen k ipasu, ki ga je bil snel ubitemu Poljaku. Kubda se je strinjal dn med malico so sklicali sestanek.
Kubda je zlezel na voz, kmetje pa so 'sedli na travo dn prižgali. Kubda je hotel govoriti stoje, toda premislil se je in saimo snel čepico s ščitnikom.
Med petimi ali Išestimd vozovi, ki so 'bili zaradi sence prekriti s cedro-vimi vejami, se je 'potikal psiček z belim trebuščkom, iz tajge je dišalo po smoli in zdelo se je, da so prišli kmetje na 'košnjo ali pa .nabirat orehe.
Zadaj za vsemi je Ikilečal Bespatih in se nasmihal z tisti, majhnimi ka-■kor naprstnlk.
Prijetno mu je 'bilo, ker niso bili več sami in ker vsi s takšnim spoštovanjem poslušajo Kubdo.
Kubda ipa je govoril:
»Tovariši! Vemo, zakaj smo se tukaj zbrali, in zato vam o tem ne bom pravil. Nihče ni nikogar silil, temveč po svoji 'volji , . , Toda vsi smo samo proti enemu: kolčakovska starore-žimska oblast nam ni potrebna, hočemo svojo, kmečko oblast. Kaj smo mi volkovi, se mar bojimo vsakega lovca? V nas samih je moč, irazen te-
ga ipa prihaja čez Ural sovjetska ar-„ mada. Netoaj časa moramo zdržati, tam pa ibomo kmalu videli, kako se bo izteklo . . . Ta-a-ako . . . Zdaj pa si moramo izbrati načelnika, 'kajti tudi ovca ima svojega kozla, da bi jo vodil,«
Kmetje so se izakrohotaU.
»Mislil sem in mislil,« je nadaljeval Kubda, »toda razen enega samega človeka nimamo nikogar. Ker pa je potrebno imenovati kandidata, je moj glas za Antona Semenoviča Selezno-va.«
»Moj pa za Kubdo,« je rekel Bespa-lih.
Nekdo je še rekel: Solomlnih, Solo-minih je zagodrajal:
»Kaj ipa toom jaz? Saj sem komaj svojd ženski 'kos.«
Kmetje so dolgo razgrajali kakor na vaškem shodu. Pričeli so dvigati roke. Večina je bila za Selezneva. Se-leznov je silovito zardel. Bespalili je rekel:
»Brada se ti Ibo izažgala,«
»Samo poglej, fant,« se -je dobrodušno zasemjal Seleznev, »zdaj sem jaz načelnik.«
Toda nenadoma je stisnil ustne in naglo med vozovi odšel k relcl.
»Kam pa gre?« je nerazumevaje vprašal Kubda.
Solominih se je ozrl na Selezneva, ■ki je išel skozi brezov gaj, dn odvrnil:
»Človek ima medvedjo dušo, nikakor ne more najti svoje poti.«
Zvečer je prišel v taborišče dz Uleje Kobelev-Mališevski.
Rokoval se ,je z 'vsemi kmeti in 'sedel poleg Kubde.
»Glejte in ¡prišel sem k vam,« je ■tudi zase rekel nepričakovano.
Ko je šel na pot, si je Inamenil samo pogledati iafoorlšče dn oditi. Kubda ga je pogledal s talko naprej potegnjeno glavo, kot bi ga hoteli takoj zarezaU, z naporom Ise je nasmehnil in veselo rekel:
»Dobrodošli!«
Seleznev je zagledal tičitelja in razveselil se je,
»Saj vas tudi potrebujemo, Nikolaj Osipovičl«
Učitelj se je nasmehnil še z večjim naporom.
»Povelje je treba napisati. Pismenega človeka pa nimamo tu.«
»Kakšno povelje?« je vprašal Kubda.
»To, da odred obstaja in da naj ■pride, kdor more. Pa tudi nabrali jih bomo več — okrožje mobiliziramo.«
. Vsi so odobravali. Seleznev je izvlekel papir. Učitelj je sedel, vzel pero in njegova plahost Je izginila. Veselo je .pogledal Kubdo in rekel:
»Kaj pa naj napišem?«
»Zapiši,« je rekel na kratko Kubda, »na ukaz vlade . , .«
vsevolod ivanov
Učitelj je protestiral:
»Treba je napisati — kakšne vlade.«
»Saj nas za vraga na vasi ipoznajo. Vseeno jim je, 'katero vlado načeč-'kaš, samo da jih ta ne dreza. Si napisal?«
»Piši naprej! Sporoča se zborovanje vseh, 'ki želijo ... se bojevati s kol-čakovsko vojsko . , . pešci in konjeniki . . . sta« in mladi . . . naj obvezno vzamejo s seboj dvocevko ali puško . . . pušk imamo pri nas malo . . , Ne, itega ni treba! Sami bodo uganili. Naj se javijo na zborno mesto . . .
V . . . v , . . Kot vojaški načelnik prazno! Kam pa naj se javijo — pa tudi sam ne vem,«
»Na nebo,« je rekel Bespalih.
Kubda je pomislil in vstavil:
»Recimo tako: prvi partizanski odred Antona Selezneva in nič drugega.«
Seleznev je 'protestiral,
»Nikar,« je rekel Kubda. »Kmetje imajo -radi ime.«
Vsi so se strinjali, da imajo 'kmetje zares radi ime . . .
... Po vaseh je šel glas, clia je v mesto prispel iz Omska odred Icoza-kov atamana Annenkova. Vasi so se vznemirile. Kozaki so se pri zatiranju vstaje odlikovali s posebnim slado-strastjem okrutnosti. To je izhajalo iz tega, ker so se v odrede Annenkova in Krasilnikova prijavljali vsi, ki so posebej sovražili sovjetsko oblast. Atamanovci so nosiLl na epoletah
Med številnimi kratkimi filmi, ki jih snemajo zadnje čase, vzbuja posebnoi pozornost režiser Dušan Povh, saj ,je( prejel že pomembnejše nagrade in priznanja. Zdaj ga je pritegnil tudi problem animacjie lutkovnega fdlma in ije rpžiral za podjetje Trlglav-film »Initermezzo« (slika zgoraj)
Za isto podjetje snema še režiser Mile de Gleria lutkovni film »Banka« (slika spodaj) ipo scenariju Janeza Menarta
MLADA POTA, ŠT. G
IZ VSEBINE:
PROZA: IVAN BIZJAK: Sredi grma ponosne očke — ALENKA AUER-SPERGER: Pričakujemo pomlad — MILENA iVIDIC: Razprava — Magnetofon — BORIS ŽAGAR: Podobe v čisto tanki imreži.
PESMI: JOŽE MEDIJA: Januar — VALENTIN CUNDRIC: Bosi september, Srečanje — JANEZ GOTOVAC: Iz sanj — .LADISLAV [LESAR: Impresija, Pesem, Ljubezen — JOŽE OLAJ: Jutro.
PREVOD; Sodobni kubanski pesnik Nlkolas Guillen,
DVAJSET LET REVOLUCIJE: TONE PAVČEK: Usoda generacije.
FILMSKA PROBLEMATIKA: TONI TRŠAR: Uporniki torez razloga.
LIKOVNA 'UMETNOST: FRANCE ZUPAN: Romantika.
BALET: ZlVA KRAIGHER: O razvoju sodobnega toaleta in sodobne plesne rumetnosti nasploh.
upodobljeno lobanjo in dve prepri-žani kosti.
Po bazarjih so zaropotale velike .kočije in zaškripali so vozovi — zbirali ■so se ljudje in po bazarju po vaseh so nad konopljo dolgo imeli mitinge.
Nastopali so različni govorniki, pozivali (k vstaji, govorili, da je Omsk tik ipred padcem, da je v Slavgorodu in Pavlodaru sovjetska oblast, ln zjutraj je bilo videti, kako so se po skrivnih poteh odpravljali k Antonu Seleznevu kmetje z nahrbtniki in puškami na ramah.
Tudi mesto je vznemirjeno živelo.
Pripovedovali so, da desettisočglavii odredi Antona Selezneva stojijo nedaleč stran v tajgi in čakajo samo na ugodno priložnost, da bi do zadnjega pobili vse v mestu, razen delavcev^ Delavce so gledali z tzavistjo in n. čelnik okraja .kapetan Popov se pogosto pogovarjal z načelnikom otf? veščevalnega oddelka.
Tudi brzojavke »RTA« so sporočale, da so rdeči že aaivzell Kurgan in napredujejo proti Petropavlovsku, da evakuirajo Omsk in, kot bi podčrta-vali z debelo rdečo črto ta sporočila, so polzeli po železniških tirih dolgi konvoji z evakuiranimi uradi in begunci.
Tudi iponoči je gorela tajga, divjali so požari in polovico .neba je osvetljevala rdeča zarja.
In pri svetlobi te zarje so iz nizke opečnate ječe vodili ujete kmete za mesto k samotni cisterni »Nobela«. Kmetje so se križali proti vzhodu, ki je gorel kot oranžni trakec, in takrat so streljali vanje,
lil nikomur ni bilo znano, kdo in kje jih je pokopal . . .
Sredi julija je odšel v tajgo odred atanuana Annenkova. Natančneje, to je bil del odreda, dva voda s strojnicami in štirimi oficirju. Sam ataman je takrat s svojimi glavnimi silami ščitil Semipalatinsk pred puntarskimi kmeti.
Vojaki v odredu so biU ozlovoljeni tako 'zaradi neuspehov na £ronU kakor tudi zato, ker so Cehi odklonili, da toi se bojevali, pa tudi zato, ker se je vstaja še bolj razvnela, nje pi so prevažali iz kraja v .kraj, jih p ■bijali in j ill silili, da so ubijali.
Vsi ¡razsrjenl so požigali vasi, kopice žita, šlbaU in obešali so kmete, oni pa so jim odplačevali s tem, da so streljali zaostale in požigali tiste hiše, v katerih so atamanovci prenočevali.
V	okviru proslav dvajsetletnice ljudske revolucije je osnovna šola v Ilirski Bistrici s sodelova-vanjem ostalih šol v občini priredila v Domu družbenih organizacij zgodovinsko razstavo z naslovom: Moj kraj včeraj.
Že bežen pogled po razstavi me je prepričal, da je to nekaj več kot navadna šolska razstava. Res, da je bil en del razstave določen za spise šolarjev s temo iz NOB, kjer so fciiTi razstavljeni Izaplisi raznih dogodkov, ki so jih išolar-jem pripovedovali bivši borci aH pa starši-partizani. Ves ostali del pa je imel značaj — prave zgodovinske razstave. Vodstvo osnovne šole je preko svojih učencev pismeno zaprosilo tiste tovariše, ki so med NOB delovali na tem območju, da bi za spomin poslali svoje slike s krajšim posvetilom. Vsi so ustregli željam najmlajših in razen slik poslali še kratek zapis najznačilnejšega dogodita iz svojega delovanja.
Šef kabineta predsednika republike LRS tovariš Kutin je poslal sliko tovariša Mihe Marinka s kratkim posvetilom. Zraven posvetila so domači aktivisti zapisali naslednjo podrobnost o navzočnosti tovariša Marinka v- teh krajih:
Dne 4. aprila 1944 je v hiši tovariša Kirna Alojzija v Čel j ah prespal tovariš Miha Marinko, ko se je vračal iz internacije. Naslednji dan je odšel na zborovanje v (Pregarje.
V	tem delu Notranjske je kot 'organizator osvobodilnega gibanja deloval tudi tovariš Aleš Bebler-Primož. S sliko in posvetilom je mladini te šole poslal daljše pismo, v katerem med drugim piše:
»Vaše pismo me je zelo ganilo. Bilo mi je prepričljiv dokaz, da tudi v vašem kraju mladi rod živo občuti trpljenje in žrtve prejšnjega rodu in iskreno po-doživlja borbo partizanov za svobodo. To pa hkrati pomeni, da zna ceniti pridobitve te borbe.«
Domačin tovariš Rudolf Kale je v posvetilu zapisal nekaj zgodovinskih podatkov o začetku delovanja za NOB.
»Prvič sem se sestal s partizani na Batoni polici v Loški dolini aprila 1941. Ta sestanek je bil važen, ker smo se dogovorili o organiziranju terenskih odborov OF, razdelitvi nalog (in zbiranju orožja za partizane. Iz leta 1941 se mi zdi važen sestanek, ki smo ga organizirali 12. maja v Jablan-kem gradu. Sestali smo se s tovarišem Smelijem iz Loške doline, ki je skupno s tovarišem Janezom Hribarjem prinesel s seboj — dva nahrbtnika partizanske literature. Te smo bili zelo veseli, ker smo do takrat bili vezani na hrvatsko literaturo iz Reke. Na tem sestanku je bilo približno 30 aktivistov.«
Iz teh navedb spoznamo, da je sestanek v razvalinah Jablaniške-ga gradu dokončno povezal ta del Notranjske s Slovenijo. Ko sta
tovariša Smeli in Iinibar prinesla slovensko literaturo — slovensko besedo, ki jo je fašizem v teh krajih, prav tako 'kot drugod na Primorskem — s takim terorjem zatiral in skušal popolnoma uničiti, je bila meja med takratno fašistično Italijo in Jugoslavijo porušena.
Mati narodnega heroja Janka Premrla-Vojka je s sliko svojega sina poslala tudi pismo, v katerem je med drugim zapisala:
Z veseljem vam jo poklanjam in želim, da bi vam bil Janko skozi vse življenje svetal vzor. Posnemajte ga v njegovi nesebični in požrtvovalni (ljubezni do lepe naše domovine, za katero je daroval svoje mlado življenje.
Silva Premrlova, Vojkova mati
Domačin Jože Zidar-Jadran iz Topolca je poleg slike napisal naslednje posvetilo: Odšli v zelene smo pozdove, da vam rešili bi domove, da bi oteli domovino in dali vam jo kot lastnino. Slike in posvetila so poslali tudi 'Franc Kimovec-Ziga, Ervin Dolgan-Janez, narodni heroj Kar-lo Maslo in drugi.
Razen teh spominskih zapiskov so na razstavi vzbujali veliko pozornost razni predmeti in partizanski tisk. Anči Volk iz Ilirske Bistrice je posodila za razstavo obleko, iki jo je prinesla iz zloglasnega taborišča Auschwitz (Oswieoim), kjer je bila internirana od junija 1944. Njena taboriščna številka je bila 81.978. Kot trofeja partizanov je bila na razstavi tudi črna fašistična kapa z zlatim rimskim orlom in zraven še bodalo, ki ga je padli fašistični »gerarca« nosil za pasom, •ko je skupno s svojimi črnosrajč-niki sodeloval v znanih »rastre-lamentih« proti -artizanom.
Naj omenim tudi razstavljene časopise od najstarejših {Zgodnja danica iz leta 1866, Novice iz leta 1873 in prav istega leta tudi Slovenski narod), dalje liste in literarne revije, ki so izhajale na Primorskem še pod Avstrijo in nato pod Italiio. Nekdo je za razstavo posodil primerke nekdanjega »II Piccolo« z objavljenim potekom in zaključkom procesa proti Bidovcu, Marušiču, Milošu, Valenčiču .in tovarišem v začetku septembra 1930.
teiaii^^
, . - *' v .......
SC -it '-"Ti, 1 r
lirff""
Ni bil moij namen, da bi v tem članku podrobno ooisal razstavo. Že povedano pa dokazuje, koliko dragocenega zgodovinskega gradiva je še raztresenega .po naših vaseh. Prav zato naj ,bi bila ta uspela razstava osnovne šole Ilirska Bistrica spodbuda tudi drugim šolam v okraju, da bi jo .posnemale. Tako bi ob dvajsetletnici ljudske revolucije pripomogle krajevnim organizacijam Zveze borcev pri zbiranju in reševanju pred propadanjem vseh tistih dokumentov in predmetov ki jih še hranijo nekdanji aktivisti in partizani.
Andrej Pagon-Ogarev

Mladinci iz Erjavč v Brkinih na poti v partizane, fotografirani v Gorskem Kotarju. Vstopili v partizane 20. 2. 1913. Začeli sodelovati v narodnoosvobodilnem gibanju na prehodu iz 1941 na 1912. Z njimi je odšla v partizane še Milka Frank, poročena Počkaj, danes v Harijah. Delovali so kot Narodna zaščita takratne Brkinske čete. (Izjava Antona Gustinčiča 28. 2. 1901)
Iz spominov na huda. leta
Pravzaprav zelo nerada obujam spomine .na preteklost. Že ob sami misli na vse tiste doživljaje in grozno trpljenje me obide groza in včasih težko verjamem, da sem vse tisto res sama preživela.
Bilo ,ie jeseni leta 1911. Dopolnila sem petnajst let. Nekega večera sem se vračala z dela na .polju domov in glasno sem prepevala. Nenadoma mi je neznana senca prekrižala pot, da som prestrašena obmolknila. Neznanec se mi je .pridružil in me s svojim prijaznim govorjenjem kmalu .pomiril. Takrat še nisem povsem razumela vseh njegovih besed, toda pozabila jih nisem več. Posebno ne tistega:
»Glej, mi smo tu, partizani. Borimo se, za nas -vse. Tudi ti (lahko pomagaš!«
Od takrat sem .veliko premišljevala, toda teh misli nisem zaupala nikomur. Večkrat sem šla po .tisti poti, toda neznanca 'nisem več srečala. .Rada bi ga povprašala kaj več o tej borbi in kako lahko pomagam.
Tako je prišel januar leta 1943. Jesenske travnike je zdaj pokrivala snežna odeja. Hitela sem zrvečer domov, ko me nekdo pozdravi:
»Dober večer, dekle!«
Ta 'glas .poznam, sem pomislila, čeprav ne vidim obraza. Spomnila sem se prvega srečanja z mladim partizanom. Ta večer ni bil sam in dolgo smo se 'pogovarjali, medtem ko je sneg gosto naletava.1. Spraševali so me o italijanskih postojankah, o številu vojakov, o njihovem .početju. Zdaj smo že pogosto slišali o partizanskih akcijah, glas o partizanski borbi je 'šel od človeka do človeka, od vasi do vasi.
Tistega leta smo že veliko govorili
o borbi partizanov, objokovali naše ljudi, ki so jih gnali v zapore in jih streljali kot italce. Med njimi je bil tudi moj stric. Takrat sem že vedela, kaj je moja dolžnost. Vroče sem si želela, da bi stopila v partizanske vrste, da 'bi se s puško na rami borila in posnemala zgled naše borbene in zavedne mladine. Kadar sem o tem premišljevala, sem vedno slišala besede: »Tudi ti lahko .pomagaš!«
odločila sem se. Lepega dne sem se poslovila od domače vasi in odšla v partizane. Sprejeli so me v Kraški odred. Iz dneva <v dan nas je bilo več in še vedno so prihajali novi borci in borke. Vsi smo bili .kot "velika družina, veseli, polni mladostnega ognja in pogosto smo dolgo v noč prepevali partizanske in narodne pesmi.
Piše: M ARi J A §VARA
Potem so me .premestili v .brigado Simona Gregorčiča. Vrstile, so se borbe, napadi in včasih tudi presenečenja. Bila sem drzna tudi v največjih nevarnostih. Kmalu so me določili za četnega ipolitkomisarja.
Se istega leta nas je odšla manjša skupina v Slovensko Benečijo in v Rezijo. Tam so živeli slovenski ljudje, ki so o naši borbi vedeli samo iz sovražne propagande. Zato tam delo ni bilo lahko. Pogosto nas je sovražnik napadal, večkrat so nas obkolili, da smo se komaj rešili. Toda pri naših ljudeh smo bili vedno dobrodošli in to nam je dajalo moč, da smo vzdržali.
Večkrat sem napravila tako, kot sem imela sama v spominu. Počakala sem dekleta, ko so se zvečer vračala
Konec julija 1942. leta je »generalni inšpektorat Javne varnosti za Julijsko krajino« ugotovil neuspeh vojaških očiščevalnih akcij .in zahteval v boju proti partizanom poostrene .policijske ukrepe. V dopisu je med drugim: »Italijanske vojaške sile ne morejo zaščititi slovenskega ljudstva. Absolutno je ipotrebna učinkovita policijska akcija, Iki mora imeti za nalogo, dobiti najtočnajše informacije o sovražniku. »Ob koncu predlaga podpisnik dopisa Giuseppe Gueli, da bi za teritorij, ¡kjer so partizani,
•äkS-SSf¡fijf .r,
V hrpeljski občini je v sedmih osnovnih organizacijah Zveze vojaških in vojnih invalidov včlanjenih 322 članov, ki so v .glavnem .partizanske vdove, vojne sirote, starši padlih borcev in aktivistov NOB ter nelcaj osebnih invalidov. Na svoji nedavni občinski letni konferenci so tudi oni obravnavali delo svojih osnovnih organizacij in se pogovorili o nalogah, ki Ijth morajo v prihodnje opraviti za izboljšanje življenjske ravni svojih članov. — Na sliki udeleženci
konference
uvedli po hišah spiske družinskih članov, ki bi jih morale družine pokazati na zahtevo policije in da bi družinske očete prisilili, da bi takoj naznanili policiji vsako oddaljitev družinskih ičlanov v starosti od 10. do 55. leta (akt. št. 0394 .z idne 20. 7. 1942),
Zaradi spopada z Italijani, smrti Stanka Franka .iz .Kilovč na »Rašcah« pri Baöu In zaradi pomanjkanja hrane je 'bataljon Slavka 'Kovača-Smelija krenil na pot v Brkine. Politični komisar tega 'bataljona je bil Vidko Hlaj-Zižič, poznejši okrožni sekretar v Slovenski Istri. Bataljon je krenil po običajni kurirski poti mimo Zagorja, iproko železniškega predora pri Jakšu, prekoračil cesto Ilirska Bistrica—Ribritea lin ise • iusmer.il proti Ostrožnemu brdu. Po Josipu SZidarju-Jadranu je bila namera Smelijevega bataljona ise v Brkinih združiti z Brkinsko četo in skupaj z njo napasti fašistično postojanko v Neverkah, po napadu 'pa se 'skupaj z brkinskimi partizani utabontti v Brkinih in ma Pivki, se .okrepiti in formirati partizanski 'odred (akt Glavnega poveljstva slov. partiz. čet št. 16/111 z dne 10. 7. 42 in izjava Jadrana).
Pred ipnlhodom Smelijevega .bataljona v Brkine je Brkinska četa, po spominih preživelih borcev Jadrana \ in Dušana, po 10-dnevnih neprestanih hajkah 24, julija 1942 odbila ipresenet-lij'lv.t napad Italijanov in jih pognala v beg. Italijani so 'četo napadli nad potokom med Preložaml In zaselkom Smaguri. Italijanski dokument poroča o spopadu karabinjerske patrulje in voda 157. artilerijskega polka s patruljo partizanov 24. julija v Preložah (sestavek »Dejavnost slovenskih komunistov . . .«). Po ,tem napadu je Brkinska četa obveščena po kurirjih manevrirala na odseku Celje—Smrje —Pregarje in čakala prihod Smelijevega Ibataljona.
28. julija 'je Ibataljon že pnišel v Brkine. Italijani so mu ves čas sledili. Borci Biikinske čete is.e še danes spominjajo, da se je streljanje začelo zjutraj. .Glavni naipad Italijanov na Smelijev bataljon pa je 'bil .popoldne, ko so Italijani napadli Smelijev bataljon v jarku med Preložaml in Ja-
neževim brdom pri kmetu Renlcu v. Lunj. Brkinska četa je bola ob času, napada oddaljena 4 km. Brž ko je zaslišala streljanje, sta Drago Rebec in Franc Segulin-Boro, komandir in politični komisar čete, razposlala patrulje ma vse strani, glavni del čete pa usmerila .proti mestu napada. Ko je četa prišla na mesto spopada, ni tam našla niti Italijanov niti Smelijevega bataljona. Nekaj podatkov o tem spopadu najdemo tudi v italijanskih dokumentih. Po njih so se dve artilerijski koloni divizije »Novara« in mobilna .policijska skupina s ka-rabinjerji iz Britofa spopadle z okrog 50 .partizani 'v Preložah in ubile enega, ranile enega in mjcle enega partizana. Dalje .je navedeno, da so zaplenili orožje, opremo in jugoslovansko zastavo (»Aktivnost slov. komunistov . .«; depeša ilčaratoinjerjev iz
II. Bistrice z dne 29. 7. 1942; poročilo vojnega področja Videm z dne 6. 8. 1942; depeša 'gener. inšpektorata . . .).
Smelijev 'bataljon se je prebijal na vse konce in kraje. Ranjeni Karlo Maslo se je v spremstvu Franca Masla in Vrbana iprebil na Sušico in ostal tam na zdravljenju. Večina borcev se je '.posamič in 'v skupinah prebijala proti stari italtjansko-jugoslo-vanslci meji. O preboju Smelijeve skupine poroča Drago Flis-Strela: ». . . Ze okoli 10, ure dopoldne so nas Italijani napadli. Ves dan smo se po malem tolkli, toda naša 'borba je bila vse bolj podobna umiku, Bili smo skoraj popolnoma razbiti. Največja skupina je štela okrog 10 ljudi. Precej jih je padlo, mnogo so jih ujeli. iPo-no6L smo hoteli prekoračiti cesto pri Ribnici in kreniti v Bistrico, Naleteli smo na zasede, se iponovno razbili in ostalo nas je skupaj samo nekaj. Ponoči se inas je zbralo spet 10. Po isti poti smo se -vračali proti Loški dolini. Med ipotijo pa je Smeli zaradi naporov zaostal. Ustavili smo se in ga dolgo iskali, toda zaman. Naito smo šli naprej. Prott jutru smo se ustavili pri Mrzlem studencu nad Ju-reščami. Ta dan smo jedli surov krompir, ker nismo smeli kuriti ognja . . .«
JANEZ KRAMAR (Nadaljevanje prihodnjič)
s polja domov, pridružila sem se kateri in ji med drugim rekla: »Partizani smo, tudi ti nam lahko pomagaš!« Zaupna 'beseda in prijateljski smehljaj in navadno smo se pogovorili, kot bi ves dan delali skupaj na poljih. Po vaseh smo organizirali partizanske večere in mitinge, slovensko besedo in pesem .smo zanesli med mladino.
Uspeli smo celo v krajih, kjer sta bila fašistična 'propaganda in vpliv najhujša, toda doživeli smo napade tudi v privatnih stanovanjih, izdajstva in številne zasede. Naše zadoščenje pa je bilo, da smo mnoge prepričali in jim povedali resnico o naši borbi in o partizanih. Naš glas je prodrl povsod.
Nemci so nam bili venomer tesno za .petami. Tako se jim je posrečilo, da so nas nekoč obkolili v neznanem kraju. Utrujeni, lačni in premočeni smo tavali od zaklona do zaklona. Kakor hitro se je kdo malce pokazal, je začela padati toča svinčenk. Bombe so eksplodirale okoli nas. Bilo nas je šest, toda razporejali smo se tako, da so Nemci mislili, da nas je več. Dva tovariša smo izgubili. Morali smo se pretolči iz obroča. Ponoči smo se tiho splazili kot .kuščarji in posrečilo se nam je, da nas sovražnik ni opazil. Mogoče so Nemci takrat mislili, da so nas njihovi smrtonosni mitra-Ijezi že tako vse pokosili. Korak za korakom smo hodili dalje, nismo vedeli, kam gremo in kaj nas čaka. Kraja nismo poznali. Bile so težke ure v tisti temni zimski noči. Popolnoma izčrpani in domala obupani, smo zaslišali od daleč šumenje Soče. To nam je vzbudilo zadnje upanje. Moramo preko! Toda Soča je globoka, mrzla in težko jo bo preplavati. Nemci so tudi stražili prav do zadnjih hiš. Previdno smo oprezali, ko je nemška patrulja odšla od samotne hiše. Splazila sem se do vrat in potrkala. Dvomila sem že, da mi bo kdo odprl, ko se prikaže star možakar in ml daje z roko znamenje, naj molčim. Pomlgnil nam je za seboj in tilio govoril:
»Otroci moji, pojdite hitro, pokazal vam bom prehod čez Sočo. Potem boste prišli do ceste in tam dobro pazite. Nemci so povsod!«
Pripeljal nas je, pokazal s palico in si zamišljeno popravil klobuk na glavi: »Brez skrbi, tu ni višja kot do kolen. To noč ste vi že druga skupina, lai bo šla tod. Čakam, da potrka na vrata tudi moj sin, ker mora nocoj .čez. Mogoče ste ga videli? Kako je pokalo in kdove, koliko jih je danes obležalo! Zdaj pa hitro in previdni bodite!«
Obrisal si je še solzne oči in nam pomahal s klobukom, preden je izginil za ovinkom.
Rakete so parale temo, da smo se bali, da bodo opazili naš beg. Včasih je bilo svetlejšo kot podnevi. Toda kljub temu smo se srečno prebili. BiU smo na 'varnem pred sovražnikovim očesom.
Ko sem se vrnila v bataljon, so me določili za politično šolo. Toda še prej bi morala k zdravniku, ker so me zelo bolela ušesa. Komandant me je poklical in ml naročil, da bom šla s .spremstvom v Vipavsko dolino, ker poznam kraje. Razveselila sem se, ker sem si močno zaželela, da bi videla domačo vas v spomladanskem cvetju. Ostala sem na terenu nekaj časa kot obveščovalka in kurlrka. Ob odhodu sem obljubila, da se še vrnem. Obljube pa nisem 'mogla držati.
Nekdo me je izdal, aretirali so me in odpeljali v tržaške zapore. Nikoli ne bom mogla opisati vseh tistih muk. Razumel me bo le tisti, kt je sam doživel, kaj so pomenili zapori Coro-neo. Z nami so ravnali huje kot s psi in najbolj smo se vsi bali komandanta SS-polleije. Takrat sem mislila, da so to najtežji dnevi mojega življenj ja — pa je prišlo še hujše.
V jeseni leta 1944 so začeli peti ključi ječarjev od celice do celice. Vsi smo se zbrali na dvorišču, Znašla sem se med neznanimi obličji, tofla zdelo se mi je, da so ml vse sestre. Nismo smelo med seboj govoriti. Prišel je komandant SS-policije in imel v rokah bel zavitek. Bral je naša imena in razvrstiti smo se morale v dve skupini. Prva v Rižarno, druga v Internacijo! .
(Prihodnjič: TABORIŠČE)
RAZSTAVA PIONIRSKIH IZDELKOV IN RAZSTAVA UČIL OB ZAKLJUČKU PRVEGA DELA JUGOSLOVANSKIH PIONIRSKIH IGER »MOJ KRAJ VČERAJ«
Vemo, da so se začele ob lanskem Dnevu republike v Beogradu Jugoslovanske pionirske igre in da je bil njihov namen, da bi v letošnjem jubilejnem letu pritegnile vse naše otroke in šolsko mladino. Posegle naj bi zlasti v tista področja otrokovega udej-stvovanja in zanimanja, ki zadevajo duhovno tvornost naših narodov od nekdaj do danes. Program je poskrbel za neposreden stik otroka z lepim, prijetnim, veselim. Njihov namen je bil tudi poglobiti patriotični čut najmlajših, vzbuditi vedrino in zaupanje v bodočnost. Zato naslov, tema iger: MOJ KRAJ VČERAJ, DANES, JUTRI.
Ob zaključku prvega dela iger — Moj kraj včeraj —• so bile po občinskih središčih .bogate in pestre razstave. Izbor tega smo videli na okrajni razstavi v koprskem Muzeju. Razstavo pionirskih izdelkov je priredil Okrajni odbor Jugoslovanskih pionirskih iger, istočasno pa je Zavod za .prosvetno-pedagoško službo prikazal še razstavo učil.
Odkar so naši pionirski odredi, pionirske skupnosti in mladinski aktivi sprejemali svoje programe v okviru JPI in v skladu z občinskimi in okrajnim programom, so postali zares aktivni, na najrazličnejše načine in z najrazličnejšimi sredstvi so skušali izraziti svoja opažanja, čustva, sebe. Organizirali so svojo ustvarjalnost, njihova estetska vzgoja je postala funkcionalna. Seveda vse to ob močni podpori in pomoči učiteljskih kolektivov, kar je čutiti domala pri vsem delu. Svoje okolje so skušali naši pionirji obogatiti z lepim, obenem pa so tisto lepo odkrivali v preprostem vsakdanjem življenju.
Številni. (predmeti na razstavi nam kažejo, kako vsestranska je bila dejavnost naših otrok, vendar se zdi, da prevladuje likovna in literarna .tvornost. Ponekod likovno izražanje nadomešča fotografija. Opaziti je, da so rarešli otroci od risanja za zabavo k zavestnemu UDodabljanju tistega, kar jih obdaja. In če zdaj še posegajo s svojim likovnim izražanjem v preteklost, ker je tako zahteval od njih program iger, bodo zdaj beležili sedanjost ter še s črto in barvo čarali bodočnost. Ob vsem tem se seznanjajo z novimi izraznimi sredstvi in osvajajo nove slikarske tehnike. Mnogi so pri tem prvič segli po čopiču, kredi, svinčniku, dletu. Toda prav gotovo .so že zdaj med njimi tisti, ki bodo krasili učilnice, hodnike, čakalnice, javne prostore. Vsi pa so s svojim izostrenim likovnim okusom napovedali boj kiču, zanimajo se za zaklade naše likovne umetnosti, obiskujejo galerije, muzeje, razstave.
Zanimivi so številni šolski listi, glasila. Taka glasila niso pomembna samo kot šola razvijajočih se talentov, ampak je njihov namen zlasti množična literarna vzgoja. Mladina, ki se uči opazovati in ocenjevati življenje okrog sebe in se trudi upodobiti to življenje v besedi in sliki, ima nedvomno možnosti,, da postane
nekoč tudi sama nosilec kulturnega in drugega napredka. Če slonijo ta spoznanja še na svetlih zgledih zgodovine, je le več možnosti, da bodo ti listi zrcalili življenje in zgodnje dozorevanje naše mladine. Razstavljeni listi izpričujejo skrbno izbrano in lepo opremljeno gradivo.
Prav je, da srno si lahko ogledali ob razstavi pionirskih izdelkov tudi razstavo učil, kajti pionirske igre in naša šolska reforma sta tesna sopotnika. Nekatera učila zaslužijo posebno pozornost in — kot je rekla ravnateljica Zavoda za iprosvetnoi-pedagoško službo Danica Kogojeva ob otvoritvi razstave — ¡bi jih lahko začela naša podjetja proizvajati serijsko.
Razvoj naše družbe je ustvaril med drugim tudi pogoje za najrazličnejše dejavnosti naših otrok, hkrati pa zahteva pestrejšo vsebino dela z otroki. V zadnjem času — v duhu šolske reforme — še posebno vneto iščemo te nove metode in vsebino dela, ki naj oblikuje humano osebnost našega otroka. Na metode in vsebino- te družbene vzgojne dejavnosti vplivajo v veliki meri sodobni tehnični dosežki, ki so obenem posredniki aktualnega dogajanja pri nas in po svetu, kulturnih in drugih dogodkov. Vendar pa so otrokove želje in potrebe še vedno odvisne v prvi vrsti od lastne dejavnosti, od tvornosti, ki je najmočnejše gibalo osebnosti. Prav zato tudi šolska reforma zajema svobodne aktivnosti.
Naša družba si je pionirske igre zamislila kot kolektivno igro otrok. Ne samo, da so metode prežete z elementi igro najuspešnejše, igra je tudi življenjska manifestacija otroka, njegova potreba in pravica. Otrokova aktivnost po načelih svobodne izbire in' sproščene deiavnosti naj bi otroka privedla na neposreden način ik udejstvovanju na številnih področjih družbenega dogajanja. Razjširila maj^ (bi otrokova spoznanja o okolju, v katerem dorašča, ustvarila in okrepila naj bi neštete vezi, ki jih ne bo mogoče pretrgati niti takrat, ko ibo-
do ti otroci postali odrasli državljani, ko bo danes .postal jutri.
Ob obetajočem zaključku prvega dela Jugoslovanskih pionirskih iger našim dragim pionirjem samo želimo, da bi te svoje igre ob pomoči odraslih bogato .doživljali še nadalje in da bi tako dora-ščali v zdrave, vedre in delavne ljudi.	Z. L\

y— ^

Í»; t;
saSi:::
•DAJALCI
Na Posatji za transfuzijo krvi Izola so se dne 22. In 25. maja 19G1 prijavili naslednii krvodajalci:
IPLAS: Saša Batagelj, Ella Bembič, Silvester Bučaj, Janez Capuder, Vinko Drolc, Zoran Egič, Gvardjančlč Marija, Djuro Horvat, Jože Maršič, Danica .Mohar, Karel Palčič, Dora PavliC, Viktor Podgornik, Ivanka Požar, Marko Radlšič, Marija Remec, Mirko Stubelj, Paskval Savle, Polda Tavš, Marijan Toškan, Maksa Vrto-vec, Rezika Vuk, Anton Ziatič. KOMANDA VOJNOG OTSJEKA KOPER: Petronja Ačimovič, Milan Lazič, Anton Djak, Mustafa Barjektarevič, Nikola Makrevski, Slavko Nadj, Arif Selimi, Zivko Stevanovlč, Adem Mu-šovlč, Milutin ArslC;
KMETIJSKI KOMBINAT KOPER: Grozdan Jerman, Emil Jurlnčič, Av-relija Krmac, Marijan Krmac, Irma Knez, Milan Nardln, Marija Nuzdor-fer, inž. Franček Pajenk, Tllka Pono-marenko, Petra Viler, Jože Viler;
MAVRICA IZOLA: Milan Juriševič, Janez Kodele, Dušan Mezgec, Zvezda Zornada;
PEKARNA IZOLA: Jože Podlesnik;
MESAR BUJE: Karto Družetič:
ZAVOD ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO IN NADZORNO SLUŽBO, KOPER: Slavka Košir.
SLAVNIIv: Julij Jerman, Giovanl Fregonesi, Rudolf Kastrin, Benjamin Marušič, Stane Rant.
Model poletne obleke z velikim vzorcem, ki so letos zelo priljubljeni.
BOREC št. i
VSEBINA: BORIS KIDRIČ: Osvobodilna fronta — TONE FAJFAR: Sedemindvajseti april 1941. leta — DR. ALES BEBLER: Spomini na prvo partizansko leto — Taki so .bili prvi koraki kapitulantske oblasti — MATEVŽ HACE: Aprila 1941 na Notranjskem — ANDREJ PAGON-OGAREV: Fašistična vojska je bežala, Čeprav ni nihče tekel za njo — BORIS MAKO-VEC: Kremen se je zaiskril — JURE GALIC: Uvertura nasilja — LUDVIK KUKAVICA: Po kurirskih stezah' se je pretakala misel revolucije — Poziv bivšim internirankam taborišča Ravensbrtick — ANČKA CERIN: Pionirji za 20-letntco staje — ANA BR-VAR: V partizanski šoli — MILAN ŽEVART: Prva akcija v Mariboru — FRANC GOROFOL: Kako smo gradili bunker 'za ranjence — JOŽE SlSKA-LUKA: Akcija na Bregu — ALOJZ RAVBAR: Primorski Turjak — Zadnje sporočilo.
IZZA KULIS II, SVETOVNE VOJNE: WINSTON CHURCHILL: Operacija »kazen« — ALENKA NEDOG: Za večjo točnost.
RPOTEUS št. 8
ČLANKI: FRANJO RAJNER: Erozija tal in varstvo narave v naših planinah — STOJ AN ZALAR: Žive in nežive stvari —• MIRAN ISKRA: Šolstvo v Slovenskem Primorju — BOŠTJAN KIAUTA: Iz zgodovine raziskovanja jam -na Moravškem in v okolici Domžal.
ODMEVI: L. CERMELJ: Avtomatična medplanetna postaja (AMP) — Priprave za človekov polet v vesolje.
DROBNE VESTI: M. GOGALA: Skrb za zarod pri stenicah in njen pomen — V. RAVNIK: Zdravilni učinek arnike — M. ALJANCIC: Prehrana močerila — A. RAMOVŠ: Pestra zbirka kamnin v novem Domu sindikatov v Ljubljani — zemeljski plaz na ljubljanski skakalnici
Vp rašanja novih, oblik ter samoupravnih in družbenih organov v zdravstvenih ustanovah —| Občinski sveti za zdravstvo niso odigrali svoje vloge
Posebna komisija Sveta za zdravstvo OLO Koper je pred kratkim analizirala, kako poteka uvajanje v .prakso poglavitnih načel novega Zakona o zdravstvenem varstvu in organizacija zdravstvene, službe v zdravstvenih zavodih koprskega okraja, in sicer v 21 (od skupno 28) zavodih.
Da po kolektivi 'Zdravstvenih zavodov zelo resno razumeli eno temeljnih določil novega Zakona — namreč uvedbo samouprave z novim upravnim odborom, kaže že dejstvo, da so veliko večino novih upravnih odborov .izvolili že pred rokom, ko je Zakon začel
OKROG VPRAŠANJA OTROŠKEGA IGRIŠČA IN VRTCA
Alf smo PIvčanI res takšni?
Na raznih sestankih kakor tudi v privatnih razgovorih večkrat slišimo: to bi morali urediti, to napraviti, ono organizirati in podobno. To pomeni, da čutimo potrebo po nečem, Cesar nimamo, kar bi ha lahko imeli ln kar bi nam koristilo. Toda naša zamisel takoj ugasne, če zahteva od nas sodelovanja, n. pr. pomoč.
Zaradi te naše vrline nimamo n. pr. še otroškega vrtca (čeprav na papirju obstaja že več kot leto dni), kino dvorana se nam podira,otroško igrišče .pa se noče samo zgraditi!
Oglejmo si samo eno od teh vprašanj, otroško igrišče:
Meseca marca 19G0 se je pri Društvu žena rodila zamisel o zgraditvi dveh otroških igrišč, in sicer eno pri postaji Pivka in drugo v neposredni bližini zemljišča, kjer bo nova šola. Drugo igrišče je odpadlo zaradi novega urbanističnega načrta. Pri izbiri prostora za igrišče za gornji del Pivke, kjer v neposredni bližini živi ca. 200 otrok iv starosti do 13 let, se Je
Detajl z razstave pionirskih izdelkov in učil v koprskem Muzeju ob zaključku prvega dela Jugoslovanskih pionirskih iger »MoJ kraj včeraj«
komisija oprijela tako imenovanega »Ribnika«. To je odkriti vodni betonski zbiralnik, ki danes ne služi več svojemu namenu.
Njegova okolica je resnično pestra. S preureditvijo tega objekta v otroško Igrišče bi rešili kar tri vprašanja:
1.	našli smo zelo primeren prostor za igrišče,
2.	otroke bi s tem Igriščem odtegnili od zelo prometne ceste II. reda Po-stojna-rRcka ter od železniške postaje, kjer jim na vsakem koraku grozi nevarnost, in
3.	do zdaj nevaren in nezavarovan »Ribnik« z 2—1 m visoko vodo, ki je zahtevala že 7 človeških žrtev, bi bil preurejen v objekt, kjer bi mladina lahko razvijala iveč vrst telesne vzgoje.
Na 1400 m: ravnega "betonskega dna Ribnika bi bilo namreč dovolj prostora za košarko, odbojko, tenis, strelišče in pozimi za drsališče ter holiej. Na našo prošnjo nam je Železnica ta objekt odstopila in pričeli smo takoj z akcijami prostovoljnega dela. V glavnem smo izvršili vsa groba zemeljska in nekaj zidarskih ter mizarskih del v vrednosti 150.000 din. Akcij prostovoljnega dela so se udeležili v glavnem pripadniki garnizona JLA Pivka, nekaj tudi V. c razred, člani sindikalne podružnice nadzor-nlštva proge Pivka in nekaj očetov otrok, ki tu žive. Drugi starši pa menijo, da so s 50 ali 100 din pri nabiralni akciji (zbrano 38, porabljeno le 15 tisoč din) dovolj prispevali k ureditvi tega igrišča. Mladina sama pa lepo čaka in je prepričana, da je njena dolžnost samo igranje na že gotovem igrišču.
Vsekakor bi še laže šlo, če bi našli razumevanje pri gospodarskih organizacijah in pri »Komunali« v Postoj-. ni, kjer bi nam znatno lahko pomagali, kajti bo tudi treba nabaviti še vso opremo (gugalnlce, vrtiljake, klopi, stative in pod.).
Ta opis dejanskega stanja ima za cilj samo to, da odgovorni, tako v družbeno-polltičnih ln gospodarskih organizacijah kakor tudi starši in otroci pričnemo resneje razmišljati o tem vprašanju, ugotovimo obliko pomoči ter z enotno in pripravljeno akcijo še letos pripomoremo k rešitvi tega vprašanja.
Ali bomo Pivčani še naprej takšni'.'
DRAGO STEGEL
veljati, torej pred 1. aprilom. Volitev niso opravili le v treh zavodih, vendar so tudi tu končane vse priprave in .bodo nove upravne odbore izvolili v kratkem. Značilno je tudi, da so volitve v večini primerov dobro pripravili na številnih sestankih delovnih kolektivov zdravstvenih zavodov in ,da .je fcato volilna udeležba bila tudi izredno visoka. Tako torej volitve novih upravnih odborov niso bile zgolj formalni akt, ampak res manifestacija zavestnih UDravljavcev.
Toda če pogledamo številne podatke o sestavi novih upravnih odborov, ne moremo biti docela zadovolini. Od skupno 201. člana novih upravnih odborov je le 22 članov, starih od 18 do 25 let, tako da so mladi ljudje vse premalo zastopani v novih organih samoupravljanja. Podobno je, če sestav upravnih odborov analiziramo s stališča zaposlenosti po poklicu v zdravstvenih ustanovah; zdravstveni delavci 66%, upravni uslužbenci 17, tehnično osebje pa prav tako 17 %>. Torej je v novih upravnih odborih .premalo zastopnikov tehničnega osebja. Ta nesorazmerja bo treba vsekakor popraviti vsaj pri formiranju novih svetov zdravstvenih ustanov, kamor volijo kolektivi zavodov polovico članov.
Kljub tem pomanjkljivostim pa lahko ugotovimo, da so novi upravni odbori zelo hitro našli konkretno vsebino dela in na številnih dosedanjih sejah že zelo resno in temeljito obravnavali najbolj pereča vprašanja svojih kolektivov (v glavnem pravila zavoda,, pravilnike o delovnih odnosih, delovne in finančne načrte itd.).
Naloge družbenega organa upravljanja, torej sveta zdravstvenega zavoda, opravljajo zaenkrat še povsod začasni - sveti. Vendar je že precej zavodov sprejelo svoja pravila, tako da so zdaj pred vrati tudi volitve v nove svete.
Dosedanji uoravni odbori so dobro opravili svoje naloge le tam, kjer so bili kadrovsko močni, torej sestavljeni predvsem iz zastopnikov ustanov in organizacij, zainteresiranih za delo tistega zdravstvenega zavoda. Brez dvoma bo to še bolj veljalo tudi za nove svete.
Čeprav je Zakon določil, da je komuna glavni nosilec zdravstvene politike ha svojem področju, žal opažamo, da sveti za zdravstvo občinskih ljudskih odborov
pri uvajanju osnovnih načel Zakona doslej niso odigrali tiste vloge, kot bi j o morali. Zdravstveni zavodi so v glavnem bili in so še prepuščeni sami sebi, da se pač v novih pogojih znajdejo, kakor se moreio in znajo, »pomoč« omenjenih svetov pa se izraža v glavnem v suhem potrjevanju pravil in pravilnikov, ponekod pa še celo v tem ne, saj v mnogih primerih svetov ni mogoče sklicati niti na formalno sejo. Torej bodo posamezni občinski liudski odbori morali resno razmisliti o delu svojih svetov za zdravstvo, predvsem pa jih .bodo morali kadrovsko sestaviti tako, kot to najbolje ustreza njihovim obsežnim nalogam.
MELBROSIN ® propajrat 'Cvetnega prahu in matičnega mlečka (GELEE ROYALE), garantirano znanstveno stabliliizirain, proizvod MELBRO-COOP (Zavod za čebelarstvo — Kailnifc) dobite v ■vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še oiimaijo, ¡naij ga nabavijo pni »Kemofairmaeijii«.
Tudi to je obleka iz debelo črtastega in posebno kombiniranega blaga. Bar--ve so letos kričeče, obleke pa večinoma brez rokavov
piranska »jadranka« včeraj, danes in jutri
Omenil sem že zadnjič, da pripravlja piranska tovarna Jadranka nekaj presenečenj zlasti za naše polroSnice na področju kozmetike, začenja pa tudi s proizvodnjo žog in drugih gumastih izdelkov, ki jih doslej v Jugoslaviji nismo delali.
Predvsem je treba pribiti, da je Jadranka eno izmed tistih podjetij, s katerimi imajo občine bolj malo skrbi. Nasprotno — zaradi dobrega gospodarjenja v Jadranki in podobnih podjetjih nekateri mislijo, da takšna podjetja sploh ne morejo imeti nobenih težav in da niso potrebna nobene pomoči. Navezana so popolnoma in samo na svoje lastne sile in zmogljivosti tudi pri širjenju proizvodnje,
palnih soli, dezodorantov za sanitarije in druge prostore, antinikotinske zobno paste iin še in še vrsto drugih iskanih artiklov — toda nekaj tega je že zelo bližnji jutrišnji dan Jadranke.
Posebno dobro Je trg sprejel izdelek tovarne — varekino. To belilno sredstvo posebne kompozicije tovarna izdeluje v ličnih stekleničkah iz plastične mase. Na trgu so se nojavile v zvezi s posebnim nagradnim natečajem. Minulega decembra so jih izdelali in razpečall c.GOO, zdaj je proizvodnja že na sto tisoč stekleničkah, se še vedno širi in tovarna ne more sproti pokrivati vseh potreb. Napovedujejo, da bo že kmalu proizvodnja tovarne dosegla milijardo dinarjev vrednosti.
Težave? Cel kup jih je, vendar pa ne nepremostljivih. Največja je v tem, da vrednost proizvodnje nenehno raste, manjša pa se sklad obratnih sredstev. Prednosti? Tovarna ima amortizirane stare stroje in kar nanje ali z njimi napravi, je vse kot darovano.
Pridne roke polnijo vrečke in stekleničke z dišečo vsebino, ki bo jutri že kjerkoli prijetno in diskretno odiša-vila zadovoljno potrošnico
Investiranju in vseh drugih zadevah. To je po eni strani prav, saj je delovnim kolektivom zato tudi sleherni uspeh v ponos.
Takšen ponos navdaja iz leta v leto bolj tudi delavce piranske Jadranke. S trdno voljo in vztrajnim delom, pa
I tudi z dobršno mero iznajdljivega in jribčnega prilagojevanja proizvodnje potrebam tržišča Jadranka iz leta v leto napreduje in širi prav samo z lastnimi silami proizvodnjo in svojo dejavnost nasploh.
Življenje tovarne bi lahko delili na tri obdobja: Jadranka včeraj, danes In Jutri. Ima zelo staro tradicijo, saj Je bila kot milarna Salvetti ustanovljena že leta 18G3 in ibo torej čez dve leti slavila sto let obstoja. Vendar pa je bilo treba po vojni začeti popolnoma znova in na ruševinah postaviti nov obrat. Proizvodnja je stekla leta 1951, ko so izdelali 803 ton mila, pralnih praškov, kreme za čevlje in parketne paste v skupni vrednosti 106 milijonov dinarjev. Tedaj je bilo v tovarni zaposlenih 40 delavcev in 8 uslužbencev.
Proizvodnja pa je iz leta v leto rasla in širil se je asortiment izdelkov, ker jih je trg vztrajno zahteval vedno več. Tovarna si je omislila svoj laboratorij, skrbela za strokovno rast članov svojega delovnega kolektiva in za njihov življenjski standard. Družbena prehrana v tovarni in 21 adaptiranih stanovanj sta samo dva takšna primera. Proizvodnja je nenehno naraščala ob sorazmerno veliko manjšem vlaganju sredstev in minimalnem naraščanju zaposlenih. Tako je lani Jadranka izdelala že 3.800 ton raznih artiklov v vrednosti 493 milijonov dinarjev pri 130 zaposlenih. Toda to je že ibilo včeraj.
Danes dela 142 Jadrankovcev za letošnji plan, ki obsega Izdelavo 1.220 ton raznih artiklov v vrednosti 650 milijonov din. Asortiment izdelkov je zelo razširjen in kot rečeno začenjajo te dni s proizvodnjo prelepih gumijastih žog. Obrat je že postavljen, surovine zagotovljene in v najkrajšem času bodo na trgu lepe in cenejše žoge v veliko veselje zlasti naših najmlajših. Tovarna pa razen tega izdeluje še 24 vrst raznih lakov za nohte, kvaliteten smukec (talko), 20 nians črtal za ustnice, vrsto parfumov in kolinskih vod, olj za sončenje in za lase, pudrov, šamponov, refleksnih
iakov za lase raznih barv, pa še luk-¡uznih pudrov, parfumov za perilo, iltaminskih sadnih krem za kožo, ko-
Goraja slika kaže nekaj izdelkov piranske tovarne Jadranka. Tem se bo pridružilo še nekaj novih proizvodov ¡kozmetične stroke, ki bodo razveselili posebno ipotrošnice, ki so rade lepe in rade lepo dišijo
Večina odgovorov na vprašanje,' zakaj so prišli na dopust v naše kraje, se glasi: zaradi cenenosti, zaradi nepotvorjenih naravnih lepot, zaradi priporočane gostoljubnosti vašlli ljudi, zaradi upanja, da v miru preživim svoj oddih. Tega želenega miru pa mnogi ne najdejo, o čemer pričajo pritožbe turistov zaradi uporabe zvočnikov na plesiščih, zaradi preglasne in tako rekoč neprestane reproducl-rane glasbe Iz raznih zvočnikov pre-
rtazen svetovno znanih lipicancev bodo nastopili tudi najboljši konji konjeniških klubov iz Ljubljane, Maribora, Celja, Zagreba, Beograda, Novega Sada ter konjerejskih ustanov Karadjordjevo in Zobnatica
o o o
Po reviji bo ples z zabavo na prostem
Za dobro jedačo in pijačo je preskrbljeno
Takšna je v glavnem zunanja podoba Jadranke in prav je, da smo jo malo pobliže spoznali. Kaj več o notranjih odnosih in izgradnji pa kdaj drugič.	rb
zagorje
tudi v sežanski občini uvajanje novega gospodarskega sistema
Morda ima pri svojem delu, kot že rečeno, premalo razumevanja za svoje potrebe in zlasti možnosti. Anomalije? Te se kažejo zlasti v tem, da gredo proizvodi Jadranke največ v vzhodne predele države, čeprav je tam sorodna proizvodnja razmeroma zelo močna, toda oni svoje izdelke prodajajo predvsem pri nas — tudi v Piranu . ..
Prihodnje dni — okrog 20. junija — bo tovarna odprla v Portorožu lastno ■ trgovino kozmetičnih in drogerijskih predmetov. Priključen ji bo tudi pe-dikerski salon in to naše največje letovišče bo po zaslugi Jadranke bogatejše za prepotreben lokal v takšnem turističnem središču. Tudi z lastnimi sredstvi ...
Detajl iz proizvodnje mila v »Jadranki«
Gospodarske organizacije v sežanski občini •— brez železnice — razpolagajo danes z več kot štirimi milijardami vrednosti osnovnih sredstev. Ta podatek pove, da je vrednost osnovnih sredstev napram letu 1948 narasla za 32 odstotkov. V istem obdobju so se obratna sredstva povečala za 20 odstotkov in se že približujejo i,7 milijarde, medtem ko se je obseg proizvodnje in storitev v družbenem sektorju povečal za 41 odstotkov. Ob zadniih občnih zborih podružnic je bilo v podjetjih in ustanovah, v katerih so sindikalne organizacije, 4172 oseb, od teh je včlanjenih v sindikat 3932 ali 94 %. V poslednjem času sta bili ustanovljeni dve novi podružnici: v Konfekciji Komen in v sežanski pošti. Odstotek nevčla-n j enih je predvsem v kmetijstvu, kjer se vprašanje že ureja, ter v špedicijskih podjetjih oziroma poslovalnicah in pri privatnih obrtnikih.
Gotovo bi bila pretirana trditev, da je že povsod vse v redu. Razen nekaterih sicer redkih izjem pa je stanje v podružnicah v gospodarskih organizacijah vsekakor boljše, kot v onih v negospodarskih dejavnostih, poseb-
no kar zadeva delitev sredstev za nagrajevanje. Res da gre v teh službah šele za prvi poskus, ki zajema le 5 odstotkov plačnega sklada, vendar se ^onekod niti pri tem prvem koraku sindikalne podružnice niso znašle.
V občini je sedaj 7 obratov družbene prehrane v katerih se hrani blizu 800 delavcev in uslužbencev. Obroki so razmeroma zelo poceni, sai stane malica povprečno 30, kosilo 75, večerja pa 70 dinarjev. Prizadeta podjetja prispevajo okrog 10.000 din za enega abonenta na leto. Tak odnos je vsekakor hvale vreden. Je pa še vrsta zlasti manjših podjetij in ustanov, katerih, delavci in uslužbenci pustijo v gostilnah do tri četrtine mesečnih prejemkov. Problem je pereč zlasti v Sežani, kjer spričo premajhne od-
ločnosti raznih pristojnih činite-ljev, vključno same kolektive, vprašanje družbene prehrane še vendo ni rešeno.
Tako v poročilu, ki ga je podal predsednik Občinskega sveta Rado Dolgan, kakor v bogati razpravi, ki so v njej- med drugimi sodelovali tudi predsednik Okrajnega sveta Franc Klobučar, sekretar občinskega komiteja ZKS Alfonz Grmeli in drugi, je bilo na občnem zboru 26. maja izrečenih še mnogo misli in pobud, ki naj bi jih člani sindikata upoštevali -pri bodočem delu. Osnovno vodilo članstva pa naj bi bila dosledna politična in vzgojna akcija za uresničenje načel novega gospodarskega sistema, katerega cilj je nadaljnji dvig življenjskega standarda delovnega človeka.
-er
¡to tisoč dinarjev za lepši Koper
Turistično olepševalno društvo v Kopru se je lotilo vprašanja čistoče in ocvetličenja mesta letos kar na dva načina, Ni razpisalo samo nagrad za najlepše ocvetli-čena okna, balkone in vrtove,
koristna anketa piranskega turističnega društva med gosti iz tujine
Dobronamerne pripombe ob začetku sezone
Turistično društvo Piran-Portorož poskuša uvesti letos sistematično anketiranje turistov, da bi izvedelo o njihovem mnenju, predvsem pa o njihovih pritožbah in željah. Ze prvi pregledi zbranih anket so dali zanimive ugotovitve.
Menda se večina naših ljudi, tudi gostinskih in turističnih delavcev, ne zaveda, da jo turizem pridobitna panoga gospodarstva. Ce ne bi bilo tako, ne bi bilo v anketi takih pritožb: na peščini nam ne dajo čolnov na-posodo, češ da je že precej pozna ura; v kopališču je redkokdaj odprt buffet; v kopališču sem zaman prosil, da mi posodijo (proti plačilu, seveda) pribor za ping-pong ali bad-
mington; potovalni uradi mi ne vedo povedati, kaj naj si ogledam in kje bi se laliko zabaval; vaše gostinske obrate zapirate prekmalu; v Portorožu je dolgčas — ali res ne morete organizirati zabavnih prireditev, pa če so še tako drage? in podobno.
Druga splošna ugotovitev, ki sledi iz kritik in mnenj ankete, je ta, da čas pri nas nima prave vrednosti. »Na bloku so liill z menoj zelo ljubeznivi, nobenih sitnosti mi niso delali, niti prtljage mi ni bilo treba odpreti, toda vse je potekalo tako počasi, da se me je začela lotevati jeza.« , . ..»V potovalnih uradih čakaš in čakaš, preden dobiš vsaj glavne želeno Informacije.« »Natakarji v večini primerov niso urni, tako da človeka mine dobra volja, ko čaka na naročeno.« »Vaši avtobusi se ne držijo točno voznih redov; toda medtem ko zamude niti niso hude, se mi je v teh štirih dneh že dvakrat pripetilo, da je avtobus odpeljal predčasno in sem tako izgubil s čakanjem na prihodnjo zvezo mnogo dragocenega časa. Vsaj meni je čas dragocen — ali Jugoslovanom ni?«
Potem so tukaj ugotovitve, za katero človek ne bi verjel, da se dogajajo pri nas, pa je preverilo društvo samo. V servisni mehanični delavnici avtobusnega podjetja odpravijo turista, ki pride s preluknjano zračnico, češ da nimajo potrebnega materiala (!). V Piranu so odgovorili inozemskemu turistu na zahtevo po vodniku, ki bi proti plačilu razkazal mesto: »Vodnika nimamo, ker se ga ne splača Imeti. Za majhen denar ne bo hotel skakati okrog po mestu, veliko pa ne bi mogel računati ker vam ne bi imel kaj (!) pokazati.« In podobne turistične strahote.
ko dneva, zaradi jutranjega hrupa, ki ga povzročajo težka vozila na cestah ali delavci pri raznih opravilih in podobno.
Gostje, ki prihajajo k nam preko . Trsta, priporočajo, naj bi odprli ob cesti proti meji svojo informativno poslovalnico, kajti v italijanskih potovalnih uradih (iz razumljivih konkurenčnih razlogov) ne dajgjo radi informacij o naših turističnih krajih. Prav tako priporočajo, da postavimo ob naših cestah več opozorilnih tabel in po možnosti tudi situacljskih ■reliefov, da bo turist, ki je prvikrat s svojim vozilom v naših krajih, lahko našel svoj cilj oziroma ne bo zamudil, kar je vredno ogleda. Toplo nam priporočajo tudi izdajo tiskanih vodnikov z vloženimi situacijskimi zemljevidi posameznih turističnih področij.
To so glavne ugotovitve ob pregledu prvih letošnjih pobranih anketnih listkov. Pravzaprav ne vsebujejo nobene hude kritike, prav gotovo pa ne zahtevajo nekaj, česar ne bi mogli uresničiti. Upajmo, da bodo tisti, ki so odgovorni za čim boljši potek našega turističnega prometa, upoštevali navedeno pripombe kot dobronamerno kritiko, lci flaj ob začetku sezone pomaga odpraviti nepotrebne pomanjkljivosti.	Jule
marveč tudi za najboljše šolske naloge s tematiko o vzdrževanju čistoče z neodmetavanjem papirja in drugih smeti po ulicah in drugih javnih prostorih, o čuvanju javnih spomenikov in zgodovinskih znamentosti ter javnih parkov in ostalih nasadov. Povabilo je k sodelovanju v tej akciji za turistično vzgojo naše mladine vse koprske šole. Skupni znesek nagrad znaša 50.000 dinarjev, posamezne nagrade pa segajo od najnižjih po 500 dinarjev do najvišje 2500 dinarjev. Nagrade bo društvo razdelilo na slovesen način.
Tudi nagrade za najlepša ocvetličenja oken, balkonov in vrtov, •pri čemer pridejo v poštev Koper s predmestji, Škofiie in Ankaran, znašajo skupaj 50.000 dinarjev. Vseh je 24, in sicer prva 5000, dve drugi po 4000, tri tretje po 3000, štiri četrte po 2500, štiri pete po 2000 in 10 šestih po 1000 dinarjev. Ocvetličenja bo ocenjevala posebna žirija, nagrade >pa bo društvo razdelilo po koncu letošnje turistične sezone.	R.
občni zbor tzk
Pretekli torek je bil v Kopru občni zbor koprske Turistične zveze, na katerem so razen pregleda dela te zveze v minulem obdobju sprejeli vrsto novih smernic za nadaljnje delovanje zveze, o čemer bomo še poročali.
JADRAN EXPORT-IMPORT SEŽANA
KOBILARNA LIPICA
prireja v nedeljo, 4. junija, ob 14,30 v počastitev 381. obletnice svojega obstoja
JAHALNI IN VOZNI TURNIR V LIPICI
V počastitev 20. obletnice revolucije in Dneva mladosti smo v Zagorju na pobudo članov osnovne organizacije SZDL priredili partizanski večer ob tabornem ognju.
Številnim udeležencem uspele prireditve so se predstavili pionirji s pestrim sporedom in člani prosvetnega društva z recitacijama ter pesmimi.	J. C.
Prejšnji teden so imeli v Postojni letno občinsko konferenco vojaški vojni invalidi. D-zpravljali so o uspehih in o bodočih nalogah svoje zveze. Na sliki
udelcženci konference
81,
V Kopru je bila v času od 25. do 28. maja prirejena razstava pod naslovom »Pionirski foto 1961« v sklopu razstave učil in razstave »Mo* kraj včeraj«. Po
RAZPIS
Učiteljišče v Kopru bo sprejelo v šolskem letu 1961/62 v I. letnik 60 dijakov. Kandidati, ki se želijo vpisati, naj predložijo preko ravnateljstev svojih šol kolkova-ne prijave (50 din) ravnateljstvu učiteljišča najkasneje do sobote., 17. junija 1961. Priloge k prijavam so:
1.	rojstni list,
2.	spričevalo o dovršeni osnovni šoli,
3.	mnenje terenske organizacije SZDL,
4.	mnenje šole o kandidatovih sposobnostih za učiteljski poklic.
Pogoji za sprejem dijakov v prvi letnik so:
1.	da je kandidat z uspehom dovršil osemrazredno osnovno šolo,
2.	da bo z uspehom opravil preizkus znanja iz slovenščine in matematike.
3.	da ima primerno razvit posluh,
4.	da je telesno in duševno zdrav, kar bo ugotovil šolski zdravnik v Kopru.
Prosilci iz občin Koper, Izola in Piran naj se javijo na učiteljišču v torek, 20. junija 1961, ob 8. uri; prosilci'iz drugih občin naj pridejo v sredo, 21. junija, od 8. ure dalje.
Učiteljišče v Kopru
Komisija za uslužbenske zadeve
ObLO Koper razpisuje delovno mesto
TAJNICE NA OSNOVNI SOLI V DEKANIH
Pogoji: srednja strok, izobrazba z
znanjem strojepisja. Pravilno kolkovane prošnje z opisom dosedanjega službovanja in kratkim življenjepisom predložite ObLO Koper v 15 dneh po objavi razpisa.
NAPOVED VREMENA od 2. do 9. junija 1961
V	zadnjih dneh je hladni zrak zajel severozahodne predele Evrope in zato je bilo v Franoiji, Avstriji in Sviel močno oblačno in spremenljivo vreme.
V	prihodnjih dneh se bo vreme ustalilo, vendar lahko ipričakujemo krajše krajevne nevihte.
VSE SILE ZA EKONOMSKE ENOTE
(Nadaljevanje s 1. strani)
ustvarjenega narodnega dohodka na osebne dohodke skupno s prispevki socialnemu zavarovanju (v industriji 32 odstotkov, v kmetijstvu celo 60 odstotkov)..
In prav zaradi takšnih ter podobnih ugotovitev je bil okrajni zbor proizvajalcev mnenja, da bo potrebno utrditi razvoj ekonomskih enot, da bi dobili proizvajalci tudi pravico za odločanje v razpolaganju ekonomskih rezultatov proizvodnje. Pri tem pa se vsiliuje zaskrbljenost, ker doslej še ni povsod prišlo do toliko zaželenih konkretnih akcij. Gre tudi za ugotovitev, da nekatere gospodarske organizacije zaradi skromnega delokroga ne morejo biti rentabilne oziroma nimajo gospodarsko utemeljenih ekonomskih cen. ker še niso uspele poiskati in izkoristiti tistih rezerv, ki ibi lahko v izdatni meri znižale proizvodne stroške. Zato se pri tem postavlja potreba po združitvi manjših sorodnih podjetij v večje, da bi vložene investicije ob boljši organizaciji dela nudile večje gospodarske uspehe.
Temeljita " razprava članov okrajnega zbora proizvajalcev je tudi pokazala, da nai bi se večkrat sestali in podrobno izdelali priporočila gospodarskim organizacijam za izvajanje obsežnih nalog, ki jim jih narekujejo novi gospodarski instrumenti posebno glede hitrejšega formiranja ekonomskih enot. ker le tako bo moč doseči kakovostno boljše odnose in večjo zainteresiranost proizvajalcev za neposredno upravljanje z družbenimi sredstvi.
zaključku razstave je posebna komisija, ki je ocenjevala prispevke posameznih fotoamater-skih krožkov, v sestavu pionirskih odredov, sklenila, da je dosegel:
I. mesto fotokrožek Dekani, II. mesto fotokrožek Pregarje, III. mesto fotokrožek Štanjel. Vsi prvoplasirani fotokrožki bodo na podlagi razpisa prejeli nagrade, ki so bile določene. Po mnenju komisije in prirediteljev je ta razstava povsem uspela tako ipo kvaliteti kakor po kvantiteti. Smatramo pa, da bi udeležencev bilo še več, kolikor bi bilo na razpolago več materialnih sredstev.
POTOOISG !Qgr®Ce
V prejšnji številki »Slovenskega Jadrana« smo objavili članek pod naslovom »Se spopad starega z novim«, v katerem smo opozorili voznike in lastnike vpreg na večjo previdnost, ko vozarijo po prometnih cestah. Da je bilo opozorilo umestno, potrjujeta spet dve nesreči.
Okrog 20. ure 25. maja je vozil po cesti Iz Kozine proti Podgradu motorist MIlan Mihalič. Pri vasi Gradišče mu je pridivjala pred motorno kolo krava, ki se je znašla na križišču brez nadzorstva. Mihalič se je zaletel v kravo in padel ter dobil hude telesne poškodbe.
Istega dne približno tri ure kasneje je Anton Perhavec gnal 22 konj po cesti od železniške postaje Divača proti Lokvi. Ker transport konj ni bil osvetljen, je v eno Izmed živali trčil z motornim kolesom Silvo Fran-kovič. Voznik in njegov sopotnik sta dobila hude telesne poškodbe.
PRVI ATLETSKI MITING PO LETU 1946 V POSTOJNI
v višino je skočil 175 cm, a v daljavo 6,63 m
V	četrtek, 25. maja, je več kot 500 gledalcev prisostvovalo prvemu atletskemu mitingu po petnajstih letih, ki je bil na mestnem stadionu v Postojni. Ob solidni organizaciji, vendar skrajno neprimernih atletskih boriliščih je v 10 disciplinah nastopilo 131 tekmovalcev, pripadnikov garni-zije JLA, Partizana iz Postojne in Prestranka, Srednje gozdarske šole ter postojnske gimnazije.
Na startu so bili večinoma atleti, ki so si tokrat prvič nadeli šprinterice, še več pa jih je tekmovalo kar bosih. Zato je bila osnovna vrednost mitinga prej v množičnosti kakor v vrednosti športnih dosežkov, seveda če izvzamemo sijajne rezultate Molka (Partizan Prestranek) ki mu ni bil nihče kos v teku na 100 m ter v skokih v višino in daljino.
Miting v Postojni je postregel z naslednjimi izidi:
100 m: Molk 12,1 Božič, Mihel-čič, Grebenšek, Preklet (vsi GSŽ) 12,5 sek. Startalo je 25 tekmovalcev. — Krogla člani: Gavrilovič 11,38, Pandurovič 11,25, Curkovič (vsi JLA) 10,79 m. Mladinci: Bia-sizzo (gim.) 13,87, Vilhar (Partizan Postojna) 13,62, Riedel (GSS) 13,40 m, Nastopilo je 18 metalcev. Daljina: Molk (Partizan Prestranek) 6,63, Grebenšek 5,90. Gabrijel (dba GSŠ) 5,83 m. V tej disciplini je tekmovalo 17 atletov. — Met bombe: Novak >63,50, Cobovič 58,75, Vranješ (vsi JLA) 58,20 m. — Skok v višino: Molk 175, Jarc (GSŠ) 160, Vukovič (GSŠ\ Pavio-vič (JLA) in Kuder (gimn.), vsi 150 cm. Skakalo je 14 tekmovalcev. — Kopje: Ankič 39,30, Novak 37,50, Pandurevič (vsi JLA) 33,50 metra. — 1500 m: Cič (Partizan Postojna) 4,40,2, Kazič (JLA) 4,45,5, Letnar (GSŠ) 4.48,3. Startalo je 13 tekačev. — 400 m: Bulat (JLA) 1,04, Jovanovič 1,06, Šijan (oba JLA) 1,07 min. — Disk; Rogelj (GSŠ) 34,40, Riedel (GSŠ) 30,30, Lah 29,38. — Tek na 800 m: Kun-stelj (GSŠ) 2,21,2, Sambolj (JLA)
PRESTRANEK JE OSVOJIL POKAL
V	čast Dneva mladosti je bil v četrtek na stadionu v Postojni zanimiv odbojkarski turnir ob rekordni udeležbi skoraj 1000 gledalcev. Prijetno je presenetilo moštvo Partizana iz Prestranka, ki si je z lepimi zmagami nad vsemi nasprotniki priborilo pokal občinskega komiteja LMS v Postoini. Izidi posameznih turnir-skih borb so naslednji: Prestra-nek-Postoina 2:1, Postojna-GSŠ 2:0, JLA-GSŠ 2:0, Prestranek-JLA 2:0, Prestranek — GSŠ 2:0 in JLA-Postojna 2:0.
Lestvica:
Prestranek 3 3 0 6:1 6
JLA	3 2 1 4:2 4
Postojna GSŠ
13 1 2 3:4 2 3 0 3 0:6 0
Odboj-karji Partizana iz Prestranka so v odločilnem dvoboju za prvo mesto z ekipo JLA pokazali svojo doslej gotovo najboljšo igro. V polju je najbolje igral Biasizzo, medtem ko je bil Molk ob podpori ostale petorke skoraj nepremagljiv na mreži. (ma)
2,25,0, Lah 2,26,7. Startalo je 11 tekmovalcev.
V nedeljo, 4. junija, bodo v Postojni priredili občinsko atletsko prvenstvo za leto 1961. Izkušnje s četrtkovega mitinga bodo gotovo pripomogle, da se bo tekmovanje v posameznih disciplinah hitreje odvijalo, pričakovati pa je tudi vsaj tolikšno udeležbo tekmovalcev in gledalcev kot tokrat. Za miting vlada predvsem na šolah veliko zanimanje.
A. Miklavčič
OKRAJNI FESTIVAL TELESNE KULTURE bo prihodnje leto
Okrajni festival telesne kulture, 'ki je bil napovedan za nedeljo, 4. junija, je bil zaradi organizacijskih in tehničnih ovir preložen na prihodnje leto. Mladina telesnovzgojnili društev in organizacij v našem okraju je dobršen del programa že pripravila, zato je pričakovati, da bo festival prihodnje leto zares vsestranski prikaz vseh telesnovzgojnih dejavnosti v našem okraju.
TíloUí oqia&i
-ZA POMLAD IN POLETJE DOBITE NAJCENEJE V »M A-G A Z ZIN I ALLA STAŽI O NE«, Trst, Ulica Cellini št. 2, poleg železniške postaje, veliko izbiro konfekcijskih izdelkov. Odjemalci s propustnico imajo poseben popust. OB PRIHODU V TRST ine pozabite ohiskati dobro mano trgovino ČASA DELLIMPERME-ABILE V ULICI S. NICOLÖ 22. V njej dobite največjo izbiro moške, ženske in otroške konfekcije, dežnih plaščev, vse virste vetrnih jopičev, bund, dežnikov itd. po najnižjih cenah. Zagotavljamo, da boste zadovoljni z nakupom v nasi trgovini. Kdor dostavi odrezek tega oglasa, dobi lepo darilo. LANATEX — uvoz-izvaz Trst, Ulica Machdavelli 9, tel. 01-647, blizu trga Ponterosso, prodaja na debelo in drobno najfinejše tkanine po reklamno nizkih cenah.
INTERTEXCTL, TVst, ulica Sv. Nikolaja št. 30, nudi bogato izbiro vsakovrstnih tkanin, vse vrste dežnih plaščev »Super Nylon«, vetrnih jopičev, bund, raznovrstnih pletenin, TEKSIL za krila in iz gotovi j ena krila TERITAL, odeje, perilo za ženske, ženske in moške volnene puloverje, srajce, krav arte, nogavice, dežnike itd. po najnižjih dnevnih cenah. POSESTVO IN HIŠO v Mižimii Kopra oddam v naijem. Naslov v upravi lista. PREKLICUJEMO GOVORICE, ki so nas+al.e zaradi nesporazuma z Jožatom Kuretom, Stara Sušita. Ivan Požar, Gornja Koša-na 15.
SAP TURIST LJUBLJANA — POSLOVALNICA KOPER organizira preko sindikatov ln turističnih društev naslednja potovanja: 7-dnevno potovanje z vlakom in avtobusom v Svlco z ogledom mest: Zürich, Bern, Luzern, Geneve, Lausanne. Prijave do 20. junija 1961. 7-dnevno potovanje z vlakom in avtobusom na Azu;no obalo. Nice, Cannes, Monte Ca lo. Prijave do. 20. junija 1961.
Naše poslovalnice v Kopru. Tiranu in Portorožu dajejo potrebna pojasnila ter turistična posojila.
GELÉE ROYALE — MATIČNI MLEČEK, 'garantirano znanstveno stabiliziran —• proizvod Zavoda za čebelarstvo, dobite V vseh lekarnah. Lekarne, 'ki preparata še nimajo, naj ga nabavijo pni ?>Kemoformaci'ji« v Ljubljani.
OBVESTILO
Ortopedska ambulanta v Valdoltri bo od 1. junija dalje poslovala le popoldne od 14. do 16. ure in ne več dopoldne. Ordinacije bodo ob ponedeljkih, sredah in četrtkih za odrasle in otroke (slednji brez prednosti), ob torkih pa izključno za otroke.
Uprava prosi vse interesente, da upoštevajo novi delovni čas.
KOPER: 2., 3. in 4. junija italijanski film NEVARNE SOPROGE, 5. in 6. junija nemški cinemascope film SPLETKA IN LJUBEZEN, 7, in 8. junija irancoski film GOLJUF.
IZOLA: 1. junija nemški film LISI, 3. in 4, junija angleški barvni cinemascope film DAN, KO SO DELILI OTROKE, 5. In 6. junija irancoski film GOLJUF, 7. in 0. junija ameriški barvni cinemascope film PREPOVEDANI PLANET.
PIRAN: l. ijunlja francoski film ZVEZDE OPOLDNE; 2. junija ameriški barvni film BAGDADSKA SIRENA; 3. junija ameriški barvni cinemascope film DAMA IN POTEPUH, ob 22. uri ALEKSANDER VELIKI; 4, junija domači barvni cinemascope film MISS STONE; 5. junija ameriški barvni, einemascoDe film ALEKSANDER VELIKI; 0. junija angleški barvni film NATALI; 7. junija ameriški barvni cinemascope film PESEK I\VO JYME: 8. junija jugoslovanski film TRENUTKI ODLOČITVE.
PORTOROŽ: l. junija ameriški barvni cinemascope film 20.000 MILJ POD MORJEM; 2. junija francoski flim ZVEZDE OPOLDNE; 3. junija jugoslovanski barvni cinemascope film MISS STONE; 4, junija ameriški barvni cinemascope film DAMA IN POTEPUH: 5. junija angleški barvni film NATALI; 6. junija ameriški barvni cinemascope film ALEKSANDER VELIKI; 7. junija Jugoslovanski film TRENUTKI ODLOČITVE: 8. junija ameriški barvni cinemascope iilm PESEK IWO JYME.
SEŽANA: 1. ln 2. junija sovjetski film ČAROBNI MLIN; 3. in 4. junija ameriški iilm PONOSNI UPORNIK; 6. in 7. junija češki iilm VRNITEV v ŽIVLJENJE, 8. in 9. junija jugoslovanski film VESELICA.
ILIRSKA BISTRICA: 3. in 4. junija ameriški cinemascope film TRAPEZ; 5. in 6. junija 'ameriški film ZA JUMO; 7. in 8, junija ameriški film OBREMENILNA PRIČA.
SOLA ZA
ZDRAVSTVENE DELAVCE —
ODDELEK ZA AMBULANTNO
BOLNIČNO SMER — PIRAN (Srednja šola za medicinske sestre)
■razpisuj e
po sklepu začasnega šolskega odbora
VPIS V I. LETNIK ŠTIRILETNE SOLE
V	ŠOLSKEM LETU 19&1/G2
V	I. letnik bo sprejetih 3 i učenk.
Pogoji za sprejem so: uspešno dovršena osemletka tin ustrezno zdravje.
Kandidatke naj vložijo na upravo šole do 24. junija 1061 s 50 dinarji kolkovano prošnjo in is 30 din kolkovane naslednje priloge: rojstni list, zadnje šolsko spnič valo, mnenje osnovne šole ozir< ma mnenje službenega starešine, če je bila kandidatka že zaposlena, ter življenjepis in potrdilo o vzdrževanju (štipendiranju) metí šolanjem, Kandidatke, ki jih priporoča za vpis Zveza borcev, socialno varstvo, gospodarske, družbene ali druge organizacije, priio-žiiijo prošnji priporočilo navedenih organizacij.
Sprejemni izpit iz slovenskega jezika on matematike ter zdravniški pregled 'bosta za vse prijavljene kandidatke dne 29. juniija 1961 ob 9. uni v šoli. Kandidatk ne bomo posebej iMieaii k sprejemnemu izpitu. O sprejemu odloča sprejemna komisija.
Šola ima internait. Mesečna, oskrba iznaša 8.000 din.
Šolski odbor
V nedeljo, 11. junija, bo na Titovem trgu v Kopru gostoval 70-članski Uralski državni ruski narodni ansambel plesov in pesmi.
Že danes opozarjamo na pravočasno rezervacijo sedežev.
Kličite telefon 75.
Upravni odbor podjetja »PROJEKT-KOPER«, Koper, Verdijeva 11, razpisuje
MESTO TAJNICE
s popolno srednjo šolo in zinanjem strojepisja. Zaželeno je ■tudi znanje stenodaktilografije.
•Plača po 'dogovoru. Rok za sprejemanje prijav 15. junij 1961.
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE ' »KRAŠKI ZIDAR« SEŽANA
razpisuje:
1.	DVE ŠTIPENDIJI za Srednjo gradbeno šolo,
2.	delovno mesto STROJEPISKE oziroma AD-MINISTRATORKE
Sprejmemo tudi- VEČ VAJENCEV zidarske in tesarske stroke.
Prijave sprejemamo do 15. junija 1961.
RAZPIS
STANOVANJSKE SKUPNOSTI KOPER razpisujejo mesto VODJE GRADBENEGA SERVISA
(Servis bo skilbel za «vzdrževanje lin popravilo hiš)
Pogoji: kvalificirani gradbeni delovodja —• Nastop službe lahka itafcaj ali poaneje — O3e bni prejemki po dogovoru— Družinsko stanovanje zagotovil j eno. Ponudbe poslati do'15. junija na naslov: Stanovanjske skupnosti Koper, Koper, Goriška 6
TELESNAVZGOJA-^SPORT^SAH^TELESNAVŽGOJA^SIPORT^SAH^TELESNAVZGOJA^^P
NOGOUlET
O O O
LOKALNI DERBY NR IZOLA : NK TOMOS 0 : 0
ijlik ^Kjt
^Jort
5T nedeljo je bil t Kopra lokalni ierTjy, Iti se je končal brez golor in a ostro zahtevo vseh ljubiteljev nogometa, naj se na športnih Igriščih ne 1)1 več pojavljali prizori surove flere.
Okrog Z.OOD gledalcev je navdušeno sprejelo enajstorici NK Izola in NK Tomos, ki sta se srečali v prvenstveni tekmi. Pred začetkom tekme so igralci Tomosa podarili Igralcem NK l7iole šopke rož s čestitkami za osvojeno prvo mesto v okrajni ligi. Ta lepa športna gesta je razveselila pu-Jbliko, ki si je obetala lepo igro. Ven-pa so bili globoko razočarani, jtl potek tekme je bil bolj podoben Torbi gladiatorjev, kot pa prijateljskemu nogometnemu srečanju. Zado-»tuje, da brez komentarja navedemo naslednje:
Člana koprske enajstorice Bertoka so inorali z igrišča prepeljati v ki-rurgično bolnišnico zaradi hudih poškodb, Kavalič se je z- Igrišča vrnil a nalomljeno nogo, vratar Itrašna pa je dobil tako močan udarec v mišico, da je moral zapusttii igro. Sprašujemo se, zakaj je Sosič (NK Izola), ti je znan po grobi igri, udaril Lu-kiča, ko ta eni imel žoge. S tem je razburil duhove na igrišču iin med Sledalci. In ali je bilo treba Lesjaku ndarlti Bertoka tako močno, da mu je razsekal arkado? Tudi vratar Kopra je bil zaradi grobega naleta na nasprotnega igralca onesposobljen in Kamenjati ga je-moral mladi Zadnik.
Končno še to vprašanje, zakaj sod-■ik Konič nI izključU lz igre povzročiteljev nešportnega igranja, ker bi tako umiril igro, ki kakor smo že «menili, ne dela časti našemu nogometu.
Koprčani so imeli v prvem polčasu terensko premoč in nekaj lepih možnosti za dosego gola, vendar niso znali izkoristiti položaja zaradi ner-voze in. neodločnosti. V drugem pol-
«u pa so Izolčani uveljavili svojo vilčno premoč ter nevarno napa-i nasprotnikova vrata, toda tudi hovi strelci so bili nespretni In niso mogli ukaniti mladega Zadnika. Zato je bil končni rezultat — neodločeno — tudi realen.
OKRAJNA KOŠARKARSKA LIGA
V nadaljevanju Tvenshva v košarkarski ligi okraja Koper so moštva dosegla prejšnji teden naslednje izide: Postojna-Il. Bistrica' B 73:25 (36:14), Koper.-Il. Bistrica B 62:37 ¡(28:12) ter Koper-Piran 63:47 (31:17). Postojna 3 3 0 209:110 6 +99 Koper 2 2 0 125: 84 4 Sežana 2 1 1 90: 99 2 Piran 2 0 2 86:127 0 Bistrica 3 0 3
REZULTATI ZADNJEGA KOLA:
Koper : Tomos — Izola 0:0 (0:0) Sežana : Tabor — 'Pivka 1:2 (0:1) II. Bistrica : II Bistrica — Postojna 2:1 (1:1)
V zadnjem kolu sta se rfnuodilt 'kar
dve .presenečenji, če bi jih lahko tako imenovali. V Ilirski Bistrici je morala Postojna kloniti, sicer s tesnim izidom, vendar se oii (mogla zo-perstaviti dobro razpoloženim domačinom.
V Sežaini je NK Pivka porazila domači NK Tabor. Domači tekme niso vzeli iresnp in! iso nastopili z devetimi Igralci, kar se jim zna še maščevati, kajti tretje mesto se jim je močno zamajalo. V primeru zmage Ilirske Bistrice v Pivki morajo prepustiti mesto svojemu rivalu, kar bi bil za nje vsekakor . neuspeh. Moštvo NK Pivka je dokazalo, da bo v bodoče uspešneje nastopalo v okrajni ligi.
AGFA
+ 41 - 9 -41
97:186 0 —89
Moštvo WK Izola, ki si je z osvojenim pravico nastopa v kvalifikacijah za
ŠTAFETA ZMAGE
V organizaciji občinskega komiteja LMS je bil v nedeljo šta-fetni tek po ulicah Postojne. Nastopilo je sedem ekip, zmagala pa je štafeta Partizana Postojna v postavi Novak, Vilhar, Pella-schier, Rebecin Cič. Naslednja mesta so; zavzele štafete GSŠ I, GSŠ III, Gimnazije, GSŠ II, JLA in GSŠ IV.. Tekmovalci šo tekli 5 krat 1000 metrov,	(ma)
ROKOMET
V nedeljo so koprske rokometašice dosegle pomembno zmago, ko so pi-e-magale TVD Partizan Črnomelj z rezultatom 13 : 8 (7 : 3).
Koprčanke so se odlikovale s hitro igro posebno v začetku igre, kasneje so ¡popustile zlasti v drugem delu drugega polčasa, ko so gostje s hitrimi akcijami zmanjševale rezultat.
prvim mestom v Okrajni ligi priborilo vstop v SCL. Želimo mu lep uspeh!
I. Tepubliška liga, zahodna skupina — članice: Rezultati II. kola:
Sežana-Jesenice 3:2, Tegrad-Tri-glav 3:1, Novo mesto-Kamnik je bila preložena.
Lestvi ca:
Sežana	2	2	0	6:2	4
Kamnik	1	1	0	3:0	2
Novo mesto	1	1	0	3:2	2
Tegrad	2	1	1	3:4	2
Jesenice	2	0	2	4:6	0
Triglav	2	0	0	1:6	0
V nedeljo, 4. junija, je na sporedu srečanje v Kanalu med Kanalom in Mežico, v Sežani med Sežano in Triglavom. V obeh sre-
Vsi vozniki motornih in drugih vozil, ki se nameravajo v petek, soboto in nedeljo, 2., 3, in 4. junija udeležiti hitrostnih avto-moto dirk v Portorožu ali pa nameravajo potovati skozi koprsko področje, naj se zaradi varnosti in reda. ta' dan' ravnajo po naslednjih navodilih, po katerih bo urejen promet na. cestah v ožjem koprskem področju:
1. V petek, 2. junija, soboto, 3. junija, od-12. ure in v, nedeljo. 4. junija, od S., ure dalje do končanega treninga oziroma dirk bo promet skozi tekmovalno področje Portorož zaprt. V to področje bodo do začetka dirk oziroma treninga lahko vozila samo tista vozila, ki bodo prihajala a prireditev.
(J. V času zapore bo tranzitni pro-et za smer Buje—Pula ter ostale ¡traje Hrvatske in Istre ter obratno preusmerjen po Smarskl cesti III. reda št. 2070, ki ' se odcepi od ceste
Piti A h
II. reda št. 310 v Skocjanu pri Kopru in se zopet priključi na cesto II. reda št. 310 pri Sečovljah. Table za označitev obvozne smeri bodo postavljene neposredno pred odcepom ceste.
3.	Promet za Piran ho preusmerjen po cesti III. reda št. 20C4 preko Belega križa, ki se odcepi s ceste II. reda 310 v Strunjanu, toda samo za motorna kolesa in lahke osebne avtomobile, Avtobusi in tovorni avtomobili pa bodo vozili samo do Belega križa. V času zapore bo tudi avtobusna postaja, In sicer za redne avtobuse, na Belem križu,
4.	Lokalni avtobusi, ki bodo dova-žali ljudi na prireditev in se bodo vračali nazaj po še nadaljnje udeležence, bodo imeli postajo v Strunjanu pred zadružno gostilno (Pri Lovcu).
5.	Na cesti od križišča Ankaran do Strunjana oziroma , prireditvenega prostora je vsako prehitevanje pre-
povedano in naj se vozniki uvrstijo v vrstno vožnjo po desni strani ceste.
Na spodnjih dveh skicah so dobro vidni oštevilčeni parkirni prostori na prireditvenem prostoru in obvozne smeri v času cestne zapore.
Pozivamo vso voznike in druge ko-ristnike cest, naj se zaradi varnosti in reda točno ravnajo po gornjih navodilih, da vozijo skrajno previdno in da v vseh primerih brez ugovora in natančno upoštevajo opozorila uslužbencev LM. Se prav posebno pa opozarjamo vse voznike motornih vozil in drugih vozil, da v nobenem primeru.. ne vozijo vinjeni. Prometni uslužbenci Ljudske milice bodo to strogo nadzirali in po potrebi uporabljali alkotest, da tako preprečijo vse nezgode.
-s- ■
Odsek za varnost prometa ONZ KOPER
riwwtiA
\s>\ ÍÁWAA HA FAIMOftrVfUf FAOMCA
í .v. "	i ,
AVIOMUTO D'*. "T..ÍIÍ 0«Wlhl SÚC*1	'
AVTO-MOTO
ZA NAGRADO PRIMORSKE
V nedeljo bodo v Portorožu velike mednarodne avto-moto dirke, ki jih bo organiziralo Avto-moto društvo Koper. Na startu bodo razen Jugoslovanov tudi državni prvaki iz 11 evropskih in izvenevropslcih držav. Borbe za prva mesta bodo zelo hude in zanimive, saj bo tekmovalo več kot sto motoristov in avtomobilistov in bo letošnja V. portoroška dirka nadvse privlačna za vse ljubitelje avto-moto športa.
SPORED TRENINGOV IN TEKMOVANJ:
v petek, 2. junija:
ob 15. uri začetek neuradnega treninga
v soboto, 3. junija: ob 15. uri nadaljevanje neuradnega treninga
v nedeljo, 4. junija: ob 11. uri začetek tekem za kategorije 125 ccm, 175 ccm in 175 ccm,
ob 14,30 začetek tekem za kategorije 50 ccm, 250 ccm, 500 ccm, za motorje s prikolicami in tekme avtomobilov Jaguar.
URADNA LESTVICA
Novo mesto	3	3	0	9:1	6
Ljubljana	3	3	0	9:2	6
Kanal	3	2	1	7:5	4
Kamnik	3	2	1	7:6	4
Fužinar	3	1	2	7:8	2
Jesenice	3	1	2	3:7	2
Hoče	3	0	3	3:9	0
Mežica	3	0	3	2:9	0
Tegrad	3	o Ó	0	9:1	6
Olimpija	3	3	0	9:2	6
Izola	3	2	1	6:6	4
Žirovnica	2	1	1	4:5	2
Kropa	2-	1	1	3:5	2
Črnuče	3	1	2	4:7	2
Triglav	3	0	3	5:9	0
Trebnje	3	0	3	4:9	0
Izola	12	10	1	1	33:11	21
Tomos	12	7	3	2	33:14	17
Tabor	12	5	2	5	23:22	12
11. Bistrica	11	5	2	4	21:24	12
Postojna	12	4	1	7	23:25	7
Sidro	12	2	3	7	12:23	7
PLvtka	11	2	0	9	10:4-1	4
Moštvo NK Tomosa, 'ki je zlasti v zadnjih igrah pokazalo odlično igro in zasluženo osvojilo drugo mesto
IlMM&i É¡1¡ fe
krepko vodijo
čanjih imajo domačini več upov na zmago kot gostje.
NK Tabor iz Sežane je v spomladanskem delu popustil in je zanj III. mesto neuspeh
I. republiška liga —člani: Rezultati III. kola:
Ljubljana-Mežica 3:0, Kamnik-Fužinar 3:2. Kanal-Jesenice 3:0, Novo mesto-Hoče 3:0.
Lestvica:
NK Ilirska Bistrica je prijetno presenečenje prvenstva — četrto mesto je vsekakor lepa uvrstitev
JkiMt
II. republiška liga — -zahodna
skupina —' člani: V nedeljo je bilo na sporedu četrto kolo, v katerem je TVD Partizan Izola doživel visok poraz v Črnučah 3:0 proti TVD Partizanu iz Črnuč.
Rezultati III. kola: Izola-Treb-nie 3:1, Tegrad-Triglav 3:1, Olim-pija-Črnuče 3:1, Zirovnica-Kropa preloženo.
Lestvica:
NK Postojna se je po slabem startu spomladi naglo popravil, toda žal prepozno
NK Sidro iz Pirana, sicer borbeno, vendar včasih preko dovoljenih mej, bi se lahko plasiral bolje
OKRAJNA LIGA
V nedeljo, 28. maja, se je končal spomladanski del tekmovanj v spodnji skupini okrajne odbojkarske lige za člane.
Rezultati srečanj:. TVD Partizan Koper-TVD Partizan Tomos Koper 3:1 (15:3, 15:13, 10:15 in 15:11), Izola II-Jelšane 3:2 (15:12, 10:15, 5:15, 15:13 in 15:13).
. Lestvica:
Izola II.	3	3	0	9:6	6
Koper	3	2	1	8:5	4
Jelšane	3	1	2	6:6	2
Tomos Koper	3	0	3	3:9	0
Za ekipo TVD Partizan Izola II. je značilno, da so vse tekme zmagali z rezultatom 3:2, čeprav so vsakokratni nasprotniki vodili z dve proti 1.
Spomladanski del tekmovanj' v gornji skupini bo izveden po tur-nirskem sistemu, ki bo verjetno v Postojni II. ali 25.' junija. V gornji skupini, tekmujejo: TVD Partizan Postojna,- Pivka, Pre-stranek in Hripelje.	db
NK Pivka kljub zadnjemu mestu' ni Izgubil športne vneme in je vzor discipline
NK Dekani, ltl bo' prihodnje leta v Okrajni ligi, bo marsikomu trd - oreh 1
VOHUNSKI ROMAN IZ II. SVETOVNE VOJNE
»To lahko napravim.« Podofieir je prijel za telefonsko slušalko, vendar jo je takoj posadil nazaj na vilicc. »Dajte mi vaše dokumente...«
»Zdaj mi je jasno, zakaj izdajajo razna potrdila. Na fronti po njih nihče ne vprašuje,« se je nasmehnil De-mentjov in vrgel na mizo črno knjižico.
»Previdnost, Dementjov, to je prvo soočenje s tvojimi dokumenti...« je pomislil.
Podofieir je s pozornimi očmi pregledal dokumente. Zdelo se je, da ga je Dementjov nasmešek užalil in zato je hotel, kakor je pač navada vseh štabnih vojakov, pokazati, da to ni bunker sredi polja, marveč štab, kjer vladata red in zakon.
»Koliko časa boste ostali v mestu, kapetan?«'
»Ne vem,« je mirno odvrnil, vendar je bil ves napet od občutka nevarnosti, ki je nanj prežala.
»če ostanete v mestu dlje časa kakor en dan, se morate jutri javiti na poveljstvu. Na vaše potrdilo morajo pritisniti posebni žig o bivanju v mestu. Takšen je red ...«
Dementjov se je oddahnil in začel zbijati šale iz štabnega dlakoeepstva.
»Kako pa naj vem, koliko časa bom v mestu ostal? Kdo pa sem jaz? General? Feldmaršal? če mi v vašem štabu rečejo: ,nazaj,' si tega ne bom pustil dvakrat reči.«
»Takšen je ukaz.« Podofieir je spet dvignil telefonsko slušalko.
»Tukaj dežurni objekta 3 ... Imate kaj prostora? Dobro. Zdaj pride k vam ... Zapišite... kapetan Paul Ruchert... hvala ...« Podofieir je spustil slušalko.
»Poznate mesto?«
»Tukaj sem šele drugič.«
»Hotel je deset minut od tod,«
»Imate morda dežurni avtomobil?«
»Ta vozi samo do treh zjutraj.«
»Ne bom tako hitro prišel do hotela. Na vsakem koraku je patrulja. Preden se sporazumemo ...«
Podofieir je z miznega koledarja odtrgal list, na nje: nekaj počasi napisal in pokazal Dementjovu. Le-ta je hotel listič vzeti, toda podofieir mu je rekel:
»Precitajte in si zapomnite.«
»Hvala, zapomnil si bom.« Dementjov se je težko dvignil, voščil podoficirju lahko noč in odšel.
IV.
Vse je šlo kot po maslu. Če mu ne uspe prenočiti V hiši št. 7, gre lahko spat v hotel. Pogledal je na uro. Kmalu se bo začelo svitati. Moral je pohiteti.
Zvonec na vratih ni delal. Nekajkrat je pokljukal, potem pa večkrat zapovrstjo potrkal. Nihče se ni oglasil. Hiša je spala. Po vratih je zaropotal močneje in bolj odločno. Za vrati je zaslišal korake in nezaupljiv starčev-ski glas:
»Kdo je?«
»Odprite!« je ukazal Dementjov.
Vrata so se odškrnila, vendar ni mogel v temi nič videti.
»Lepo vas prosim, ali stanuje pri vas vojaški zdravnik Nolke?«
»Ne, pri meni stanuje oberleitnant Grimm.«
Dementjov se je zdrznil. Začetek gesla je bil pravilen, toda konec se ni ujemal. Iz polodprtih vrat je pokukala siva starčevska glava in zaslišal se je šepet:
»Jutri na pošti ob 14. uri.«
Vrata so se zaprla. Dementjov je šel hitro po stopnicah navzdol. Po glavi so mu begale misli, ena je bila bolj bliskovita od druge. Kaže, da je naša zveza v rokah ge-stapa. Zakaj ni bilo mogoče uporabiti gesla? Ali ne bi bilo bolje, ko bi geslo povedal in bi se lahko dogovorila? No, nemara pa hočejo Nemci zvedeti najprej njegove zveze, in so zato prav za njega sestavili geslo. Morda je zveza v nevarnosti in je zaradi tega uporabil takšno geslo? Toda kakor je razumel, je bil sestanek na pošti. Je to njegova želja ali pa je to napravil po želji gestapa? Le zakaj bi gestapo čakal na njegovo aretacijo 10 ur in to v mestu, kjer je polno ljudi? Nekaj je res: v teh desetih^ urah ga hočejo opazovati. Zaradi tega jim bo koristil tudffig| hotel za oficirje.
Dementjov je hodil zdaj urno, zdaj spet bolj počasi in na vse strani prežal. Minil je dve patrulji. Uporabil je geslo, ki ga je bil dobil od podoficirja. Skrival se je za vrati, da bi videl, če mu kdo sledi. Za njim ni bilo nikogar. To mu je utrdilo vero, da jutrišnji sestanek ni povezan z gestapom.
Vendar mora oditi v hotel. Mora se odpočiti. Že tedaj, ko se je odločil, da gre najprej v štab, da dobi napotnica za hotel, je vedel, da v hotel ne gre le zaradi počitka...
Pred hotelom »Bristol« je bilo vse polno avtomobilov. Smešno je bilo videti med njimi tudi tank. Iz njega, se je razlegalo šoferjevo smrčanje. Spal je na prednjem sedežu in njegove dolge noge v škornjih so molele, skozi odprtino.
Skozi gibljiva vrata je prišel v preddverje.
Za portirjevim pultom ni bilo nikogar.
»Je tu kakšna živa duša?«
Izza zavese se je prikazal mlajši človek. Ravnodušno ga je pogledal in odprl debelo knjigo.
»Kapetan Rupert?«
»Ruckert,« ga je Dementjov osorno popravil.
»Oprostite. Soba številka 305, tretje nadstropje. Lift, oprostite, ne deluje. Prosim vas, bodite mirni, v sobi že spi major Zandel.«
Dementjov se je po prstih vzpel po stopnicah. Razmiš ljal je, kako bi ga utegnila prisotnost majorja Zandl' motiti.
Major je spal in bil pokrit preko glave. Ne da bi prižgal , luč, se je Dementjov slekel. Suknjo je položil preko stota tako, da je bilo videti odlikovanje »železnega križa«. Pazljivo je premeril sobo in legel v posteljo.
¥ojak bodočnosti
PROZORNE GUME
Te dni so se pojavili v Parizu avtomobili s prozornimi gumami. Gume so iz plastične mase neothan in so zelo zdržljive. Ker odbijajo svetlobne žarke, je takšen avtomobil zelo viden in je zaradi tega ponoči zmanjšana nevarnost trčenja.
ŠE VEČKRAT
Na zabavi je rekla neka dama komiku Bobu Hopu:
»Nič kaj dobro se ne ino-čutim, če se ne preoblečem vsaj trikrat na dan.«
»Rad vam verjamem. Mo--ji nečakinji je šele pol leta, pa jo je treba .preobleči tudi po desetkrat na dan,«
PROMETNO KRIŽIŠČE ZA SLEPCE
V bližini nekega doma za slepce v Stockhoknu so montirali .semafor, ki ga bodo lahko razumeli tudi slepci. Njegovi signali bodo zvočni. Brž ko se bo za ljudi, ki vidijo, pojavila zelena barva, se bo hkrati s tem iiz zvočnika oglasili svojevrsten izvok; drugačen izvok bo ustrezal rdeči barvi in drugačen spet rumeni luči na semaforju.
V zadnjem" Času so ise spet obnovili rasistični izpadi v ZDA. V zloglasni Alabami ue prišlo do pravcatega pogroma na črnce, tako da je .bila prisiljena osrednja vlada v Washingtonu poslati srvoje polioijske sile za vzpostavitev reda in miru v tej federalni državi. Lokalni guverner .pa je šel tako daleč, da je osrednji vladi .odrekel pravico vmešarvanja v zadeve Alabami. Gornja slika je iz mesta Montgomery v Alabami in kaže mestnega šerifa na čelu konjeniške policije, .medtem ko so avtomobili zvezne policije parkirani ob strani. Rasisti pa kljub temu povzročajo nenehne nemire v mestu in napadajo 'črnce, kjer jih le dosežejo. Toliko opevana ameriška demokracija .po svoje umeva demokratičnost in jo kroji itaiko, (kakor ve, ida je prav za belce, iz nje na so po njihovem mnenju izključeni vsi Američani črne, rdeče in rumene ikože
NEPISMENI SLAVČEK
Profesor Kolumbijske univerze iv New Yorku se ukvarja s ptičjo psihologijo. Odlkril je, da se slavci, ki do prvega leta svoje starosti niso še slišali peti odraslega slavca, nikdar ne naučijo petja.
HEROSTRAT IN VŽIGALICE
Moskovski časopis Izve-stija je objavil pismo enega svoJih bralcev, v katerem kritizira vžigalice, ki so sedaj v prodaji. Takole pravi: »Ko bi moral Hero-strat uporabljati vžigalice gomeljske tovarne, bi njegovo ime prav gotovo ne prišlo v zgodovino, zakaj s temi vžigalicami ne ¡bi mogel zažgati Arteiradinega hrama v Efesu. Ko bi imel Herostrat vžigalice Dolac, tudi ne bi prišel v zgodovino.«
V	nekaterih državah ZDA uvajajo kaznovanje na kraju samem tudi za hujše cestno-prometne prekrške in nesreče.
V	ta namen se poslužujejo televizije, Republiški sodnik sedi v svoji pisarni, od koder je prek televizije v stiku z aretiranim obtožencem. Televizijske kamere so nameščene v posameznih policijskih postajah vzdolž velikih cest. Sodnik na kratko opravi postopek in takoj obsodi krivca (na sliki). Posnetek je iz mesta Dearborn v državi Michigan, kjer so
prvi_ uvedli opisani postopek
LETALA-KRESNICE
Trčenje letal v zraku je vedno bolj pogosto, zato so v Veliki Britaniji sklenili, da bodo vsa letala prebarvali s svetlečo, fluorescenčno barvo. Letala nameravajo prebarvati v šestih mesecih. Ministrstvo za promet upa, da se too število letalskih nesreč v zraku občutno zmanjšalo.
Tehnika je vedno najprej poskrbela za generale. In kako skrbi zanje danes? Kakšen ibo pešak bodočnosti? Predvsem zelo obremenjen. Vsak pešak bo nosil na hrbtu reaktivni motor, s katerim bo lahko poletel nekaj metrov visoko; preskočil bo lahko ograje, žične zapreke, bodečo žico, protitankovske zapreke, lahko pa bo poletel tudi preko minskih polj. Prototip te naprave so konstruirali že pred letom' dni in jo sedaj izpopolnjujejo. V napad ali pa tudi v beg,- ;bo drvela »topovska hrana« na aluminijastih scooterjih, ki .bodo mogli razviti hitrost do 70 km na uro. Glavna oborožitev vojaka too peresno lahka ročna strojnica; streljala too skoraj neslišno in too imela velik domet. Uniforma too iz plastične mase, ki bo ščitila .pešaka .pred radiacijo in bakterijami v morebitni bakteriološki vojni. Vojaški modni kreator-ji so predvideli tudi pla-
stične majice-oklepe, ki jih ne bo mogel predreti niti drobec granate niti strel iz puške. Za nočne boje ali za (boje v megli bodo opremljeni s posebnimi infrardečimi daljnogledi; z njimi bodo lahko videli tudi v ¡najtemnejši noči in v najbolj gosti megli. Tudi čelada bo modernizirana. Na notranji strani nameravajo montirati miniaturni radijski sprejemnik, s katerim bo lahko pešak v stalnem stiku s svojim poveljstvom.
2. junij 1961 o ZADNJA STRAN o LETO X. — St. 23
Kot v pravljici je videti na obeh slikah nenavadno skrb, ki jo mačka nekega kmetovalca iz Sante Marie in Fabrlago v Italiji 'kaže za male račke. Po ves dan je z njimi (slika zgoraj), zvečer pa jih lepo spravi spat v svoje domovanje (spodaj), potem ko z znano mačjo natančnostjo .in ljubeznijo za čistočo opravi njihovo večerno toaleto
NE STRAH, AMPAK ROPOT!
Znani ameriški astrofizik in 'strokovnjak za astro-navtska vprašanja Fred Whiplle je napisal hipotezo o tem, da too- astronavte v vesolju bolj pestil strašanski hrušč kakor pa strah. Od kod ta hrup? Od udarcev drobcenih meteorov po vesoljski ladji.
Za lepo presenečenje so poskrbeli nemški industrije! pohištva 'ln notranje opreme. Izdelali so posebno omaro, ki' v sobi ne rvzame veliko prostora — je pa v resnici kaj pripravna kopalnica. V dobri minuti je nared za kopanje. Slika zgoraj kaže zaprto omaro-ko-palnico, spodnja pa odprto in pripravljeno za uporabo. Naprava je oskrbljena z grelcem za vodo in cevmi za odtok. Tudi najmanjša stanovanja, ki so bila doslej brez kopalnice, bodo lahko zdaj z nevelikimi stroški imela to prepotrebno pritlklino
— Ah ne, seveda nisem pozabil ., , vaše pismo imam pravkar pred seboj na pisalni mizi .. .
Einsteinov plašč
Albertu Einsteinu, je bila obleka deveta skrb. Nekega dne je naletel v New Yoiku na svojega znanca.
»Gospod Einstein,« mu je rekel znanec, ko ga je pozdravil, »morali bi si nabaviti nov plašč. Tale je že star in hudo zdelan.«
»Zakaj? V New Yorku me tako nihče ne pozna,«
je znanstvenik nejevoljno zamrmral.
Čez nekaj let je Einstein spet srečal istega znanca. Veliki fizik je še vedno nosil isti plašč. Znanec''mu je spet svetoval, naj .si kupi novega.
»Zakaj pa? Tukaj me vsakdo pozna.«
Potujočo stojnico po svojih cestah imenujejo PostojnČani »leteči krožnik«. Vsekakor se je zamisel direkcije Mestnih trgovin v Postojni obnesla in prodajalcc-šofer Slavko Rebec proda dnevno do 50.000 din blaga in napoveduje, da se bo promet v sezoni «višal tudi na 70 tisočakov. Na sliki vidimo .stojnico na Trgu padlim (borcem, sicer pa vedno ikrožl. Največkrat je v mestu, zaide pa tudi pred jamo ln na kolodvor
Za občinski praznik občine ILIRSKA BIST
a	o a
čestitajo delovni kolektivi vsem občanom za
dosežene uspehe
GOSTINSKO PODJETJE

oca
ILIRSKA BISTRICA
BUFFET

Ilirska Bistrica
TRANSPORTNO PODJETJE
»
ILIRSKA BISTRICA
ZDRAVSTVENI DOM
ILIRSKA BISTRICA
OBRTNO PODJETJE
S
A M I K A«
LIRSKA BISTRICA
TOVARNA
LESOVINSKIH
PLOŠČ
L I
ISTMICA

U
Era! ¥
rs
isfrioi
^/icm prebivalcem občini
"TT" ~\f "TT"
I I 1
ceJ
lila i o za občinski praznih ¿i-, junij in jim želijo mnoge uspehov in gospoclarshega napre JL a
GROSISTIČNO IN DETAJLISTICNO TRGOVSKO PODJETJE
ILIRSKA BISTRICA
/iisia
utima nainia um* B uu
Keksu« «neg B B B O ■ 3 ■•■••i ETuEZ 5EŠ2S
■aaaaaai aiaaaaatt ■■■«•asi
iaaaaaaa| aaaaaai
Kaaaaai aaaaaa
laafre iBmaoS iiajaj
[¿i iLaSaa


(■■« aaaairk
<■■•fiiaaaai •mi SEaaaaa uaiaaaaaaa ■■■■«•■a ■■■■aaai gaaaaabi
■aaaaaai iaaaaaai ■aaaaaai ■aaaaaai iaaaaar3 ■ aaaaai_
aai
■	BI BMBMB
aai BB«B»r
■	■ a BBBBBI
ILIRSKA BISTRICA
Ilirska Bistrica
TOVARNA ORGANSKIH KISLIN
TOVARNA FURNIRJA IN LESNIH IZDELKOV
ILIKSKA BISTRICA
KMETIJSKA ZADRUGA
sJ
ILIRSKA ilSTiBC^
Kmetijska zadruga
K n e ž a k